GEO‐GERONTOLOŠKI OBSERVATORIJ ‐ PODRAVSKA REGIJA (MEORL 34) Zdravje, predvsem pa socialna in zdravstvena oskrba starejših občanov, so bili vedno osrednji vidik geografske gerontologije (krajše geo‐gerontologije, GG). Napredek v objavah na tem področju kaže, kako je GG trenutno sestavljena iz več znanstvenih in strokovnih področij, ki jih preučuje več akademskih disciplin. GG študira prostorske trende razpršenosti, gibanje starejšega prebivalstva v prostoru, gibanje denarnih tokov za uresničevanje ciljev oskrbe teh kohort ter z mešanimi (kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami) preučuje zapletene odnose med starejšimi ljudmi in okoljem, različnimi kraji, kjer živijo in se oskrbujejo. V delih zadnjih 20‐tih let se zrcali teoretični GEO‐GERONTOLOŠKI OBSERVATORIJ ‐ razvoj tega novega področja raziskav ter družbeni in prostorski odnosi med starejšim prebivalstvom in okoljem. GG narekuje večje sodelovanje in komunikacijo med različnimi disciplinami in uporabniki storitev za starejše prebivalstvo, s čimer se obeta, da bo GG kmalu priznana kot samostojna disciplina v mavrici znanstvenih in PODRAVSKA REGIJA strokovnih disciplin. V seriji monografij GEO‐GERONTOLOŠKI OBSERVATORIJ želimo prispevati k temu razvoju. Pri tem se obračamo na posamezne slovenske regije ‐ v tej knjigi predvsem na podravsko regijo ‐ in na lokalne skupnosti v njih, da pristopijo k boljšim rešitvam oskrbe starejših tudi v prostorskih planih in planih razvoja človeških virov v svoji regiji. atorij ‐ Podravska regija prof. ddr. David Bogataj, izr. prof. dr. Samo Drobne, David Bogataj, Samo Drobne, prof. dr. Marija Bogataj in dr. Valerija Rogelj Marija Bogataj in Valerija Rogelj Geo‐gerontološki observ Zavod INRISK Inštitut za raziskavo sistemov izpostavljenih rizikom Matematična ekonomika, operacijske raziskave in logistika (MEORL) Serijska št. 34 GEO-GERONTOLOŠKI OBSERVATORIJ – PODRAVSKA REGIJA Prof. ddr. David Bogataj, izr. prof. dr. Samo Drobne, prof. dr. Marija Bogataj, dr. Valerija Rogelj Urednika: prof. dr. Marija Bogataj, prof. dr. Francisco Campuzano-Bolarín Maribor, Trebnje, 2023 Naslov: Geo-gerontološki observatorij – Podravska regija / Geo-Gerontological Observatory – Podravska Region Znanstvena monografija / Scientific monography Izdajatelja: Zavod INRISK - Inštitut za raziskavo sistemov izpostavljenih rizikom, Kidričeva ulica 1, Trebnje in Alma Mater Europaea – ECM, Slovenska ulica 17, 2000 Maribor Leto izdaje: 2023 Prva elektronska različica. Založnika: Alma Mater Europaea – ECM, Slovenska ulica 17, 2000 Maribor in Zavod INRISK - Inštitut za raziskavo sistemov izpostavljenih rizikom, Kidričeva ulica 1, Trebnje Zbirka: Matematična ekonomika, operacijske raziskave in logistika (MEORL), serijska št. 34 Urednika: prof. dr. Marija Bogataj, CERRISK-INRISK prof. dr. Francisco Campuzano-Bolarín, Universidad Politécnica de Cartagena Recenzenta: prof. dr. Alenka Temeljotov Salaj, Norges Teknisk-Naturvitenskapelige Universitet prof. dr. Bojan Grum, Nova Univerza Ključne besede: aktuarska matematika, geografija, demografija, gerontologija, socialna infrastruktura, prostorsko planiranje, dolgotrajna oskrba, lokalna skupnost, pametne vasi, socialno kmetijstvo Dostopno na: https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/category/GGO Delo je financirala ARRS delno v okviru temeljnega projekta J6-9396, Razvoj socialne infrastrukture in storitev za izvajanje dolgotrajne oskrbe v skupnosti, in skupaj z MKGP v okviru projekta V6-2041, Medgeneracijsko sožitje na podeželju, razvoj socialne infrastrukture za preprečevanje socialne izključenosti ter blažitev socialnih pritiskov na podeželju, kar je podlaga za nadaljnje izvajanje aplikativnega projekta L7-3188, Hierarhična zasnova in financiranje socialne infrastrukture pametnih srebrnih vasi. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 613.98+911(497.4)Podravje GEO-gerontološki observatorij-Podravska regija [Elektronski vir] / David Bogataj ... [et al.] ; urednika Marija Bogataj, Francisco Campuzano-Bolarin. - 1. elektronska različica. - E-knjiga. - Maribor : Alma Mater Europaea - ECM, Alma Mater Press ; Trebnje : Zavod INRISK - Inštitut za raziskavo sistemov izpostavljenih rizikom, 2023. - (Matematična ekonomika, operacijske raziskave in logistika (MEORL) ; serijska št. 34) Način dostopa (URL): http://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/category/GGO ISBN 978-961-7183-14-6 COBISS.SI-ID 142417411 Platnici: Indeks staranja v slovenskih občinah (1. 7. 2021), kartograf in oblikovalec platnic izr. prof. dr. Samo Drobne POVZETEK GEO-GERONTOLOŠKI OBSERVATORIJ je nova podserija serije monografij MEORL, ki obravnavajo geografsko-gerontološke probleme in izzive sodobnega sveta. Za razvoj sodobnih raziskav staranja v regijah, na podeželju in mestih, za podporo politikam in programom, kakor tudi za učinkovito prilagajanje dnevnih operacij je prostorska usmeritev, z vedenjem o tem kje in kako v posameznih predelih se staranje pojavlja, kako ga doživljajo nosilci odločanja in prebivalci v različnih krajih ter na kakšen način vpliva na naše družbo, lokalno ekonomijo in skupnosti, odločilnega pomena. Ta knjiga se osredotoča na novo opredeljeno interdisciplinarno študijsko področje – geografsko gerontologijo, za katero predlagamo krajše ime GEO-GERONTOLOGIJA, ki obravnava ta vprašanja. Uvodoma knjiga proučuje obseg in globino geografskih perspektiv, poda koncepte in pristope, ki se uporabljajo za preučevanje staranja, starosti in starejše populacije vezano na prostor, potem pa se podrobneje osredotoči v eno od slovenskih regij na ravni NUTS 3, v tem primeru predvsem na podravsko regijo, njene občine in lokalne akcijske skupine (LAS). Podana je trenutna struktura starejšega prebivalstva in razpršenost starejših brez mlajših sostanovalcev v gospodinjstvu v prostoru, kar zahteva dodatna sredstva za pokrivanje stroškov premagovanja razdalj v regiji. Prikazane so lokacije objektov, ki so potrebni za dobro oskrbo starejših občanov v regiji, sledijo pa projekcije strukture prebivalstva ob predpostavki, da ne bo novih selitev v prostoru, kar je za podeželje dokaj značilno. Prikažemo tudi projekcijo potrebnih kapacitet za oskrbo starejših, od bivalnih objektov do potrebnih postelj v domovih za starejše oziroma negovalnih domovih ter potreb po človeških virih, ki bodo to prebivalstvo oskrbovali. Alokacija oskrbovancev po domovih za starejše (instutucionalna oskrba – DSO), kakor jih poznamo danes, in v mreži oskrbe na domu (PND) kaže tudi na možnosti oskrbe v obliki dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Manjše bodo možnosti oskrbe v DSO in varnosti grajenega doma, večji del bodo lahko pokrivale druge oblike oskrbe v skupnosti, kar je nova perspektiva za mlade na podeželju, ki v 87% trdijo, da je življenje na podeželju prijetnejše od življenja v mestih, ki si pretežno želijo ostati na kmetiji v okviru širše družine, vendar menijo, da jim dosedanja zakonodaja ne omogoča polnega življenja na kmetiji. Ta knjiga ponuja osnovno znanje o geo-gerontologiji in prvi tovrstni celovitejši pregled po podravski regiji. Ključne besede: aktuarska matematika, demografija, geografija, gerontologija, socialna infrastruktura, prostorsko planiranje, dolgotrajna oskrba, lokalna skupnost, pametne vasi, socialno kmetijstvo, podravska regija i ABSTRACT GEO-GERONTOLOGICAL OBSERVATORY is a new sub-series of the MEORL monograph series, which deal with geographic-gerontological problems and challenges of the modern world. For the development of modern research on ageing in regions, in the countryside and cities, to support policies and programs, as well as for the practical adaptation of daily operations, the spatial orientation with knowledge of where and how ageing occurs in respective areas, how decision-makers and inhabitants experience it in different places and how it affects our society, local economy and communities, has become of decisive importance. This book focuses on a newly defined interdisciplinary field of study—geographical gerontology—here proposed to be shortened as GEO-GERONTOLOGY that addresses these issues. In the introduction, the book examines the range and depth of geographical perspectives in gerontology, gives the concepts and approaches used for the study of ageing, age and the older population in relation to space, and then focuses in more detail on one of the Slovenian regions at the NUTS 3 level, in this case mainly the Drava Region, its municipalities and Local Action Groups. Finally, the current structure of the elderly population and the dispersion of older adults who do not have younger relatives in their households in space is given, which requires additional funds to cover the costs of overcoming distances in the region. The required capacity of facilities has been calculated, which is necessary for the quality care of elderly citizens in the regions and municipalities. Finally, projections of the demographic and geo-gerontological structures are presented, assuming that there will be no new migrations in the area, which is relatively typical for rural areas. These projections also include predicting the necessary capacities of human resources for the care (nurses and social workers) to serve this population. Allocation of residents in institutional care (DSO), as we know them, and in the home care network (PND) also indicates the possibilities of care in the form of supplementary activities on the farm. If there will be fewer options for care in the DSO and the safety of the built home lower, other forms of care, like social farming, in the community will be able to cover a greater part, which is a new perspective for young people in the countryside, 87% of whom claim that life in the countryside is more pleasant than life in the cities, who mostly want to stay on the farm within the extended family, but believe that the current legislation does not allow them to live a full life in farm. This book provides the first foundation of knowledge about the state of the art of geographical gerontology in the Slovenian language, in this case, for Drava Region. Keywords: actuarial mathematics, demography, geography, gerontology, social infrastructure, spatial planning, long-term care, local community, smart villages, social farming, Drava Region. ii KAZALO 1 UVOD IN TEORETIČNA IZHODIŠČA GEO-GERONTOLOŠKIH ANALIZ ...................... 1 1.1 UVOD ............................................................................................................. 1 1.2 TEORETIČNA IZHODIŠČA GEO-GERONTOLOŠKIH ANALIZ ............................. 8 1.2.1 Regionalne analize geo-gerontoloških stanj ............................................. 8 1.2.2 Projekcije na temelju modelov mnogoterih pojemanj in mnogoterih stanj ........................................................................................................ 11 2 GEO-GERONTOLOŠKA SLIKA PODRAVSKE REGIJE .............................................. 24 2.1 PROSTORSKA RAZPRŠENOST STAREJŠIH OBČANOV IN SOCIALNA INFRASTRUKTURA PODRAVSKE REGIJE ....................................................... 24 2.1.1 Prostorska razpršenost starejših občanov podravske regije .................. 25 2.1.2 Socialna infrastruktura in pomembni objekti ekonomske infrastrukture regije ....................................................................................................... 30 2.2 RAZPOLOŽLJIVA SOCIALNA IN DRUGA INFRASTRUKTURA, POMEMBNA ZA STAREJŠE PO LOKALNIH AKCIJSKIH SKUPINAH PODRAVSKE REGIJE ........... 41 2.2.1 Domovi starejših občanov ...................................................................... 42 2.2.2 Pomoč na domu ...................................................................................... 44 2.2.3 Oskrbovana stanovanja .......................................................................... 46 2.2.4 Zdravstveni domovi in lekarne................................................................ 48 2.2.5 Bolnišnice ................................................................................................ 49 2.2.6 Zdravilišča ............................................................................................... 49 3 GEO-GERONTOLOŠKE PROJEKCIJE ZA PODRAVSKO REGIJO – PREGLED PO OBČINAH IN LOKALNIH AKCIJSKIH SKUPINAH ................................................... 50 3.1 LAS BOGASTVO PODEŽELJA ......................................................................... 54 3.1.1 Destrnik ................................................................................................... 58 3.1.2 Dornava ................................................................................................... 62 3.1.3 Hajdina .................................................................................................... 66 3.1.4 Juršinci .................................................................................................... 70 3.1.5 Kidričevo ................................................................................................. 74 3.1.6 Markovci ................................................................................................. 78 3.1.7 Ptuj .......................................................................................................... 82 3.1.8 Trnovska vas ........................................................................................... 86 3.2 LAS DOBRO ZA NAS ..................................................................................... 90 3.2.1 Makole .................................................................................................... 94 3.2.2 Poljčane ................................................................................................... 98 3.2.3 Rače - Fram ........................................................................................... 102 3.2.4 Slovenska Bistrica ................................................................................. 106 3.3 LAS DRAVA ................................................................................................. 110 3.3.1 Lovrenc na Pohorju ............................................................................... 114 3.3.2 Ruše ...................................................................................................... 118 3.3.3 Selnica na Dravi ..................................................................................... 122 3.4 LAS HALOZE ............................................................................................... 126 3.4.1 Cirkolane ............................................................................................... 130 3.4.2 Gorišnica ............................................................................................... 134 3.4.3 Majšperk ............................................................................................... 138 3.4.4 Podlehnik .............................................................................................. 142 3.4.5 Videm .................................................................................................... 146 iii 3.4.6 Zavrč ...................................................................................................... 150 3.4.7 Žetale .................................................................................................... 154 3.5 LAS LASTOVICA .......................................................................................... 158 3.5.1 Hoče - Slivnica ....................................................................................... 162 3.5.2 Miklavž na Dravskem polju ................................................................... 166 3.5.3 Starše .................................................................................................... 170 3.6 LAS Od Pohorja do Bohorja ....................................................................... 174 3.6.1 Oplotnica ............................................................................................... 178 3.7 LAS Ovtar Slovenskih goric ........................................................................ 182 3.7.1 Benedikt ................................................................................................ 186 3.7.2 Cerkvenjak ............................................................................................ 190 3.7.3 Duplek ................................................................................................... 194 3.7.4 Lenart .................................................................................................... 198 3.7.5 Pesnica .................................................................................................. 202 3.7.6 Sveta Ana .............................................................................................. 206 3.7.7 Sveta Trojica v Slov. goricah ................................................................. 210 3.7.8 Sveti Andraž v Slov. goricah .................................................................. 214 3.7.9 Sveti Jurij v Slov. goricah ....................................................................... 218 3.7.10 Šentilj .................................................................................................... 222 3.8 LAS UPRAVNE ENOTE ORMOŽ .................................................................. 226 3.8.1 Ormož ................................................................................................... 230 3.8.2 Središče ob Dravi .................................................................................. 234 3.8.3 Sveti Tomaž ........................................................................................... 238 3.9 TOTI LAS ..................................................................................................... 242 3.9.1 Kungota ................................................................................................. 246 3.9.2 Maribor ................................................................................................. 250 3 SKLEP ............................................................................................................ 254 4 LITERATURA IN VIRI ....................................................................................... 256 iv SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV TER SLOVENSKIH PREVODOV TUJIH IZRAZOV Kratica, izraz Slovenski izraz Angleški izraz storitve v podporo dnevni ADL Activities of Daily Living aktivnosti življenja pritlično stanovanje na robu Ground Floor Apartment on the Edge AGL mesta z organizirano oskrbo of Town with Organized Care ANOVA analiza variance Analysis of Variance invalidska upokojitev v lastnem AREH Disability retirement in family home domu samostojno naselje za starostnike Separate settlement for Older Adults ASS z organizirano oskrbo with Organized Care vključenost v mestno skupnost z Integration into the Urban Community ASU organizirano oskrbo with Organized Care BSU osnovna prostorska enota Basic Spatial Unit CDS lestvica sposobnosti samooskrbe Care Dependency Scale na polno leto navedeno trajanje CTL Curtate tenure living življenja nemške tabele umrljivosti z German Mortality table, base year DAV1994R baznim letom 1994 za rentna 1994 for annuity insurance zavarovanja DS družinsko stanovanje Family home Care (residential) Home, Nursing DSO dom starejših občanov Home EC Evropska komisija European Commission FH obstoječi družinski dom Current family home FR funkcionalna regija Functional region EU Evropska unija European Union Statistical office of the European EUROSTAT Statistični urad Evropske unije Union pritlično stanovanje na robu Ground floor apartment on the edge GL mesta of town Geodetska uprava Republike Surveying and Mapping Authority of GURS Slovenije the Republic of Slovenia HwC oskrbovana stanovanja Housing with care pomožne dnevne aktivnosti IADL Instrumental activities of daily living življenja pritlično stanovanje na robu Ground floor apartment on the edge IGL mesta brez organizirane oskrbe of town without organised care starostna upokojitev v lastnem IHREH Retirement in one's own home domu Inštitut Republike Slovenije za Social Protection Institute of the IRSSV socialno varstvo Republic of Slovenia v Kratica, izraz Slovenski izraz Angleški izraz samostojno naselje za starostnike Separated Settlement for Older Adults ISS brez organizirane oskrbe without Organized Care vključenost v mestno skupnost Involvement in the urban community ISU brez organizirane oskrbe without organized care celoštevilčna slučajna IVRV Integer–Valued Random Variable spremenljivka KAT kategorija zdravstvene nege Category of Care LAS lokalna akcijska skupina Local Action Group lestvica ocene sposobnosti LOSS Care Dependency Scale samooskrbe LTC dolgotrajna oskrba Long Term Care model mnogoterih pojemanj med MDM Multiple Decrement Model stanji MDS minimalna množica zapisov Minimum Data Set model mnogoterih prehodov MTM Multistate Transition Model med stanji nomenklature statističnih Nomenclature of Territorial Units for NUTS teritorialnih enot Statistics NUTS 2 kohezijske regije Macroregions NUTS 3 statistične regije Statistical regions organizacija za gospodarsko Organisation for Economic Co- OECD sodelovanje in razvoj operation and Development oS oskrbovana stanovanja Housing with care pDS prilagojeno družinsko stanovanje Adapted Family Housing S smrt Death SH varovana stanovanja Sheltered Housing SO socialna oskrba Social Care SS samostojno naselje za starostnike Separate Settlement for Older Adults Skupnost socialnih zavodov Community of Social Institutions of SSZS Slovenije Slovenia SU vključenost v mestno skupnost Involvement in the urban community Statistični urad Republike Statistical Office of the Republic of SURS Slovenije Slovenia vS varovana stanovanja Sheltered housing ZN zdravstvena nega Health Care Zavod za zdravstveno ZZZS Health Insurance Institute of Slovenia zavarovanje Slovenije teritorialne enote na nižjih LAU Local Administrative Units ravneh standardna klasifikacija Standard Classification of Territorial SKTE teritorialnih enot Units ZLS Zakon o lokalni samoupravi Local Self-Government Act vi SEZNAM MATEMATIČNIH ZAPISOV - FORMUL FORMULA OPIS porazdelitvena funkcija slučajne spremenljivke, da se oseba preseli v 𝐺𝑖 (𝑡) = 𝐺′𝑖(𝑡) eno od vrst bivališč 𝑖𝜖𝐻, ali umre aktuarska sedanja vrednost doživljenjskih izdatkov za storitve ASV 𝑥 dolgotrajne oskrbe za osebe, stare 𝑥 let 𝑀𝑥 (𝑖, 𝑗) število oseb, ki se selijo iz bivališča tipa 𝑖 v bivališče tipa 𝑗 𝑁𝑀𝑥 (𝑖) neto selitve za posamezen tip bivališča matrika prehodov prebivalcev po tipih bivališča za kohorto x (x let 𝑃𝑥,𝜏 staro) v letu  skupno število oseb, starih 𝑥 let na začetku leta, ki živijo v bivališču 𝑆𝑥 (𝑖) tipa 𝑖 struktura števila prebivalcev starostnega razreda 𝑥 (kohorta 𝑥), ki 𝑆𝑥, bivajo v različnih tipih bivališč na koncu leta  − 1 𝑇𝑖 (𝑥) pričakovano trajanje bivanja osebe, stare 𝑥 let v bivališču tipa 𝑖 (𝑖𝜖𝐻) struktura v proučevanem geografskem območju na začetku leta, 𝑍𝑆𝑥 (𝑖) pred migracijami 𝑐𝑖 letni izdatki za storitve dolgotrajne oskrbe v bivališču tipa oskrbe 𝑖 verjetnost, da se bo stanovalec preselil iz stanovanjske enote i v 𝑔𝑖(𝑡)𝑑𝑡 stanovanjsko enoto tipa 𝑗 v infinitezimalno majhnem časovnem intervalu od 𝑡 do 𝑡 + 𝑑𝑡 𝑝 𝑗 𝑥 verjetnost, da bo oseba 𝑥 let preživela 𝑗 let ∑ 𝑝 𝑘 𝑥 (𝑖, 𝑗)𝑞𝑗,𝑥+𝑘 vsota prehodov v naslednike j vozlišča i, 𝛤𝐻, v grafu 𝑗=𝛤 𝑝(𝑖) 𝑥 verjetnost, da je oseba 𝑥 let stara v bivališču tipa 𝑖 verjetnost 𝑞(𝑖,𝑗) selitve iz bivališča tipa 𝑖 v bivališče tipa 𝑗 zaradi 𝑞(𝑖,𝑗) 𝑥 𝑥 upadajočih funkcionalnih zmožnosti osebe, stare 𝑥 let verjetnost, da se bo oseba, stara 𝑥 l et, v stanju 𝑖 ( v stanovanjski 𝑞 𝑡 𝑥 (𝑖, 𝑗) enoti tipa 𝑖 ) preselil v stanovanjsko enoto tipa 𝑗 v 𝑡 letih (𝑥) oseba je stara 𝑥 let om obrestna mera (1,75 odstotka) delitev stanovalca v njegovim funkcionalnim zmožnostim 𝐴 → A′, B → 𝐵′ prilagojeno stanovanjsko enoto v stanovanjski skupnosti z oskrbovanimi stanovanji družbena vrednost ( DV), ki je razlika v aktuarskih sedanjih 𝐷𝑉𝑥 vrednostih izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno ooskrbo v odvisnosti od SS1 in SS2, za osebo staro 𝑥 let 𝐻 množica vseh možnih tipov bivališč, vključenih v stanovanjski sklad verjetnostna gostota (ali v diskretnih primerih verjetnost) 𝑇(𝑥) pričakovanega trajanje bivanja v posameznih tipih bivališč 𝑖 → 𝑗; 𝑖𝐻, 𝑗𝐻 model mnogoterih pojemanj, 𝑖 > 𝑗 = 1, 2, . . . , 𝑚 vii FORMULA OPIS število stanj: bivanje v različnih tipih bivališč in selitve med njimi - iz 𝑚 + 1 enega tipa bivališča v drug tip bivališča pričakovan trenutek, ko se oseba, stara 𝑥 let, pri starosti 𝑥 + 𝑇 𝑥 + 𝑇 𝑖 (𝑥) 𝑖 (𝑥) preseli iz obstoječega bivališča tipa 𝑖 v bivališče tipa 𝑗 (𝑖, 𝑗𝜖𝐻 ) 1 𝜗 = diskontna stopnja 1 + 𝑖 aktuarska sedanja vrednost izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo starostnika, starega 65 let in več, v primeru 𝐴𝑆𝑉65(𝑆𝑆2) stanovanjskega sklada, ki vključuje varovanih in oskrbovanih stanovanj (𝑆𝑆2) aktuarska sedanja vrednost izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo starostnika, starega 65 let in več, v primeru 𝐴𝑆𝑉65 (𝑆𝑆1) stanovanjskega sklada, ki ne vključuje varovanih in oskrbovanih stanovanj (𝑆𝑆1) stanovanjski sklad z varovanimi stanovanji in/ali oskrbovanimi 𝑆𝑆2 stanovanji stanovanjski sklad brez varovanih stanovanj (vS; angl. sheltered 𝑆𝑆1 housing, SH) in / ali oskrbovanih stanovanj (oS; angl. housing with care, HwC) viii 1 UVOD IN TEORETIČNA IZHODIŠČA GEO-GERONTOLOŠKIH ANALIZ 1.1 UVOD Staranje je ena osrednjih tem enaindvajsetega stoletja v razvitih delih sveta. Kajti po vseh državah razvitega sveta, pa tudi v mnogih v razvoju se mnogi od posameznikov in gospodinjstev, preko neformalnih in formalnih skupnosti ter organizacij, do vlad in civilnih organizacij soočajo s priložnostmi in izzivi staranja prebivalstva. Razumevanje, zakaj se populacija stara, kako na to vplivajo fertilnost, ekonomski pogoji in selitve, kako staranje doživljajo različni ljudje na različnih mestih in na kakšen način staranje spreminja naše skupnosti, gospodarstva in grajeno okolje so vprašanja geografije staranja. To razumevanje je ključnega pomena za razvoj politik in razvojnih programov starajočih se družb. Tako se rojeva Geografska gerontologija ali krajše Geo-gerontologija kot novo področje interdisciplinarnega raziskovanja, učenja in implementacij politik, ki za uspešne rešitve potrebujejo znanja geografskih perspektiv, zasnov in pristopov k preučevanju staranja, starosti in demografije prihodnjih družb. Pri sprejemanju tega izziva ta knjiga pomeni droben kamen v mozaiku geografske literature o staranju slovenskih regij, droben delček v mozaiku geografske gerontologije Slovenije kot sodobnega področja študij na naših tleh, ki pomagajo odgovoriti na gerontološka vprašanja za prihodnji razvoj na področju posameznih regij in lokalnih skupnosti v Sloveniji. Pričujoča študija torej spada na področje GEO-GERONTOLOGIJE (GG), v kateri študiramo temeljne geo-gerontološke značilnosti posameznih regij, v tej knjigi PODRAVSKE REGIJE. Kot omenjeno v uvodu, se GG nanaša na razvijajoč se multidisciplinarno področje, ki kot so opredelili Skinner in soavtorja (2018): »refers to a burgeoning multidisciplinary subject that encompasses the application of geographical perspectives, concepts, and approaches to the study of ageing, old age, and older populations«. Torej, na razvoj tega področja vplivata tako družbena geografija, kot tudi socialna gerontologija. Odgovarja na vprašanje, kako je mogoče geografske pristope uporabiti za raziskovanje in razumevanje gerontološko povezanih vprašanj, kot sta demografija in prostorske projekcije (tj. vzorci demografskega staranja, vzorci selitev), zdravstvena geografija (tj. zdravstveno varstvo, zdravstveno-varstvene storitve za starejše in potrebna infrastruktura) in družbena geografija (Andrews et al., 2009). Te ugotovitve vežemo na prostorske enote, tokrat na regije in lokalne skupnosti v njej, nakazujemo pa tudi smiselnost povezovanja v funkcionalne regije oziroma prostorske funkcionalne enote, ki jih v smislu od prebivalca navzgor oblikujejo združenja občin. Ena od takih prostorskih enot je podravska regija, katere karakteristike, ki so pomembne za zasnovo in delovanje oskrbovalnih mrež v GG je treba zajeti glede na Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk, 2021). Podravska regija je ena od 12 regij na nivoju NUTS 3 v Sloveniji (z oznako 02). Njeno lego v Sloveniji prikazuje slika 1.1. 1 Slika 1.1: Dve kohezijski regiji (raven NUTS 2), 12 statističnih regij (raven NUTS 3) in 212 občin (raven LAU 2) v Sloveniji Oznake in imena regij, kot jih spremlja EUROSTAT in s tem tudi Statistični urad Republike Slovenije, najdemo v tabeli 1.1, pri čemer je oštevilčba na karti krajša, kot jo pozna statistika, vendar se lahko orientiramo po zadnjih številkah v tabeli 1.1. Tabela 1.1: Regije v Sloveniji na ravni NUTS 2 in NUTS 31 EUROSTAT Naziv regije SURS EUROSTAT Naziv regije SURS SI03 Vzhodna Slovenija 01 SI04 Zahodna Slovenija 02 SI031 Pomurska 01 SI041 Osrednjeslovenska 08 SI032 Podravska 02 SI042 Gorenjska 09 SI033 Koroška 03 SI043 Goriška 11 SI034 Savinjska 04 SI044 Obalno-kraška 12 SI035 Zasavska 05 SI036 Posavska 06 SI037 Jugovzhodna Slovenija 07 SI038 Primorsko-notranjska 10 1 V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji teritorialnih enot – SKTE (Uradni list RS, št. 28/00 in 9/07), s spremembami, Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot – NUTS (Common classification of territorial units for statistics), Uredbo (ES) št. 1888/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbo (ES) št. 1319/2013 o spremembi prilog Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta . 2 Organizacija prostora je ključen dejavnik za razumevanje in razlago različnih družbenoekonomskih pojavov in je tudi ključen za organizacijo storitev za starejše, kar narekuje tudi novi ZDOsk. Slovensko prebivalstvo se hitro stara v vseh slovenskih pokrajinah. Osnovne podatke o tem podaja tabela 1.2. Tabela 1.2: Starostna struktura prebivalcev v Sloveniji in Podravju (30. 4. 2021) Koda Regija 0–19 let 20–64 let 65–79 let 80+ Skupaj Slovenija 401.940 1.172.480 353.882 116.792 2.045.094 (19,7 %) (57,3 %) (17,3 %) (5,7 %) (100 %) NUTS 2 region 1 Vzhodna Slovenija 206.425 626.279 193.181 58.982 1.084.867 (19,0 %) (57,7 %) (17,8 %) (5,4 %) (100 %) 2 Zahodna Slovenija 195.515 546.201 160.701 57.810 960.227 (20,4 %) (56,9 %) (16,7 %) (6,0 %) (100 %) NUTS 3 (statistical) region 2 Podravska 57.826 181.678 58.309 17.809 315.622 (18,3 %) (57,6 %) (18,5 %) (5,6 %) (100 %) Vir: MNZ, 2021. Organizacija prostora je ključen dejavnik za razumevanje in razlago različnih družbenoekonomskih pojavov in je tudi ključen za organizacijo storitev za starejše, kar narekuje tudi novi ZDOsk (2021). Ideja pokrajin je pogosto povezana z integracijo Evropske unije (EU) ter kohezijskimi in drugimi dejavnostmi v njej. Administrativne in/ali statistične pokrajine so določene s svojimi mejami in morajo homogeno pokrivati celotno ozemlje ter biti primerljive po velikosti (rigidne regije). Tako se tudi pri zasnovi oskrbovalnih mrež za starejše pogosto izpostavlja vprašanje, kako tvoriti funkcionalno regijo. Funkcionalne regije gospodarstva in/ali družbe so produkt medsebojnih odnosov, se z razvojem tehnologije in z vlaganji v prostor ves čas spreminjajo in so po velikosti in številu prebivalcev precej raznolike. V tem smislu lahko preučujemo tudi funkcionalna področja za oskrbo starejših odraslih. Funkcionalna regija (FR) je kombinacija funkcionalno dopolnjujočih se osnovnih prostorskih enot (BSU), ki imajo med seboj več (ekonomskih) interakcij kot z zunanjimi enotami. Organizacija FR temelji na horizontalnih odnosih v prostoru v obliki prostorskih tokov ali drugih interakcij med BSU. FR razumemo kot posplošene vzorce tokov/interakcij v prostoru. FR je območje, za katero je značilna visoka pogostost medregionalnih gospodarskih interakcij, kot so prevozi delavcev na delo in domov ter znotrajregionalna trgovina z blagom in storitvami, pa tudi območje strnjenih dejavnosti in prometne infrastrukture, ki omogoča znatno mobilnost ljudi, izdelkov, denarnih tokov in informacij. Tako se tudi slovenske občine združujejo glede na svoje interese ne samo v statistične regije, ampak tudi v LASe in druge začasne ali bolj stalne skupnosti občin. Poznamo veliko različnih pristopov/metod za razmejitev FR, vendar se bomo tu osredotočili le na povezovanje občin v statistične regije, kot to kaže slika 1.1 in v LASe, ki so začasne tvorbe, vendar izrednega pomena za razvoj slovenskega podeželja, tako kmetijske kot spremljajoče dejavnosti na podeželju. 3 Pomemben okvir Geo-gerontološkemu stanju v Sloveniji in razvoju podpore starejšim osebam v slovenskem prostoru daje novi ZDOsk. Po ZDOsk je dolgotrajna oskrba (DO) javna storitev, ki se izvaja v okviru javne mreže DO. 2. člen ZDOsk pa določa, da mora biti organizirana in izvajano v javnem interesu na način, ki zagotavlja enako prostorsko in geografsko dostopnost, pa tudi cenovno dostopnost do enake kakovosti storitev za zavarovane osebe, ne glede na to, kako oddaljeni so posamezniki oziroma njihovi domovi od oskrbovalnih središč. Zato je pri prostorski organizaciji mrež oskrbe starejših nujno upoštevati prostorska razmerja, razdalje med oskrbovalnimi središči in oskrbovanci ter dodatne stroške, ki nastajajo s potovanjem oskrbovalcev in oskrbovancev. 6. člen zakona ZDOsk pa določa naloge Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, se pravi občin na področju DO, in sicer: (1) Republika Slovenija uresničuje svoje naloge na področju DO s tem, da: 1. načrtuje, razvija in ureja financiranje področja DO ter ga usklajuje z drugimi področji zdravstvenega in socialnega varstva; 2. ureja sistem obveznega zavarovanja za DO in njegovo financiranje ter nadzira njegovo delovanje; 3. načrtuje in razvija preventivne programe za zmanjševanje potreb po DO, vključno s storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti; 4. razvija javno mrežo na področju DO v sodelovanju s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi; 5. ustanavlja javne zavode za opravljanje DO v instituciji; 6. zagotavlja pogoje in možnosti za enakomerno dostopnost storitev DO na območju Republike Slovenije ter za njeno učinkovito in racionalno organizacijo; 7. izvaja nadzor nad opravljanjem DO; 8. zagotavlja pogoje in predpisuje programe izobraževanja in usposabljanja izvajalcev DO; 9. sprejema predpise za urejanje DO in nadzoruje njihovo izvajanje. (2) Republika Slovenija iz proračuna zagotavlja finančne vire za izvajanje nalog na področju DO iz točke (1) (3) Samoupravna lokalna skupnost pa uresničuje svoje naloge na področju DO s tem, da: 1. v sodelovanju z Republiko Slovenijo razvija javno mrežo DO; 2. spremlja opravljanje DO in delovanje javne mreže DO na svojem območju. (4) Samoupravna lokalna skupnost iz proračuna zagotavlja finančne vire za naloge iz točke 3. 4 Glede na točko 6 pod (1) lahko geo-gerontološke analize pomagajo ugotoviti, kje gre za večja odstopanja od teh pravic zavarovancev in kako te cilje doseči. Nacionalni program na podlagi analize potreb prebivalstva po DO določi javno mrežo DO, politiko dolgotrajne oskrbe in načrt razvoja DO. Pri določanju javnega omrežja storitev za starejše, ki so potrebni tuje pomoči, se na ravni statistične regije upoštevajo naslednja merila GG: število celotnega prebivalstva in prebivalstva, ki je staro 65+ in 80+, značaj poselitve in gostota prebivalstva, kakor tudi dostopnost do različnih storitev DO. Tako postaja formalna regionalna členitev, kot jo prikazuje slika 1.1 izrednega pomena za študij stanja in oblikovanje politik delovanja sistemov DO. Tabela 1.3: Indeks staranja po statističnih regijah (leto 2021) Statistična Indeks Statistična Indeks Šifra Rang Šifra Rang (NUTS 3 ) regija staranja (NUTS 3 ) regija staranja 1 pomurska 184,0 1 7 jugovzhodna Slovenija 120,2 12 2 podravska 155,8 4 8 osrednjeslovenska 120,4 11 3 koroška 150,8 5 9 gorenjska 129,7 10 4 savinjska 135,2 9 10 primorsko-notranjska 142,2 8 5 zasavska 150,5 6 11 goriška 158,1 3 6 posavska 146,8 7 12 obalno-kraška 159,4 2 Vir: SURS, 2022. V Sloveniji je na dan 30. 4. 2021 živelo 2.045.094 prebivalcev v 565.895 zgradbah. 353.882 (17,3 %) od teh je bilo starih 65 do 79 let in 116.792 (5,7 %) teh je imelo 80 let ali več. V tabeli 1.4 podajamo število starejših, ki so osamljeni, brez mlajših članov gospodinjstev v svojih hišah po vsej Sloveniji. Tabela 1.4: Število starejših občanov v Sloveniji, ki živijo sami v hiši (brez mlajših članov 30. 4. 2021) Dve starejše osebi Tri starejše osebe ali več En sam v zgradbi sami v zgradbi v zgradbi Starost Število Število Število Število hiš Število hiš Število hiš starejših starejših starejših 27.136 27.136 40.324 20.162 1.497 473 65–79 years (7,7 %) (4,8 %) (11,4 %) (3,6 %) (0,4 %) (0,084 %) 15.208 15.208 7.224 3.612 177 51 80+ (13,0 %) (2,7 %) (6,2 %) (0,6 %) (0,2 %) (0,009 %) 42.344 42.344 58.638 29.319 5.015 1.602 Skupaj (9,0 %) (7,5 %) (12,5 %) (5,2 %) (1,1 %) (0,3 %) Vir: MNZ, 2021. 5 Zato smo podrobneje preučevali po prostorskih enotah v Sloveniji stanja in težave staranja prebivalstva, prostorsko razpršenost prebivalstva po starostnih skupinah, prostorska razpršenost izbranih objektov, potrebnih za zadovoljevanje potreb starejšega prebivalstva, obstoječe zelo potrebne družbenoekonomske storitve zanje, kot delovanje bankomatov in pošt in storitve za oskrbo starejših (domovi za starejše, dnevni centri za starejše, zdravstveni domovi in lekarne), še posebej pa je bilo pomembno preučiti prostorsko dostopnost starejših do zadevnih storitev. To so namreč potrebne podlage za optimizacijo prihodnjih LTC omrežij, tudi za določitev, na kateri prostorski ravni bo omrežje delovalo in kakšna je optimalna struktura LTC ponudnikov. Pri vsem pa moramo najprej pogledati, kakšen je indeks staranja posameznih statističnih regij v Sloveniji. Ta je visok, kakor kaže tabela 1.3, pa je najvišji v Podravski regiji, najmlajše prebivalstvo pa ima Jugovzhodna Slovenija. Zanimiva je ugotovitev, da se nahaja mlajše prebivalstvo ob 10. evropskem koridorju (Gorenjska in osrednjeslovenska regija ter Jugovzhodna Slovenija), kot kaže slika 1.2, najbolj izrazit pa je obroč občin okrog večjih mest, kamor se pogosto selijo mlade družine (slika 1.3) pregled po naseljih (slika 1.4) pa kaže na nekatera vitalna naselja po vseh statističnih regijah, pa tudi umirajoče vasi po mnogih. Slika 1.2: Indeks staranja po slovenskih statističnih regijah (leto 2021) 6 Slika 1.3: Indeks staranja po slovenskih občinah (leto 2021) Slika 1.4. Indeks staranja po slovenskih naseljih (leto 2021) 7 Podrobneje si bomo demografsko sliko, opremljenost z infrastrukturo, ki je pomembna za starejše občane in projekcije prebivalstva z oceno potrebnih storitev ogledali v nadaljnjih poglavjih. Tako poglavje 2 podaja demografsko sliko in obstoječo infrastrukturo podravske regije, ki ji je ta knjiga posebej namenjena, poglavje 3 pa podaja demografske in geo-gerontološke projekcije prebivalstva, posebej starejšega prebivalstva ter projekcije potreb za njegovo oskrbo po celotni regiji, po občinah in predstavlja tudi potrebe po LAS-ih, kot so bili oblikovani v zadnjem programskem obdobju. 1.2 TEORETIČNA IZHODIŠČA GEO-GERONTOLOŠKIH ANALIZ 1.2.1 Regionalne analize geo-gerontoloških stanj V geo-gerontoloških raziskavah pojave vežemo na objekte v prostoru, predvsem na teritorialne enote – od parcele, preko četrti in naselij do občin, regij in teritorijev države. Izraz »regija« izvira iz latinske besede regio, kar pomeni krajino, ozemlje, predel, območje oziroma homogen del zemeljskega površja (Tavzes, 2002). Regija je omejen prostorski sistem in odraz organizacijske enotnosti, po kateri se loči od drugih regij (Klapka, Halás in Tonev, 2013). Po Vrišerju (1978) je regija posebej opredeljeno in organizirano prostorsko območje zemeljske površine, ki ima vrsto posebnih potez; pojem regija pa uporabljamo tudi za poimenovanje določene administrativne, ekonomske ali naravne prostorske enote, na kateri biva določena skupnost. Regija torej združuje posebne značilnosti, ki ji dajejo določeno mero povezanosti, ter razločljivosti, ki jo ločijo od drugih regij (Haggett, 1971; Abler, Adams in Gould, 1972). Harvey (2011) pa prepoznava regije kot institucionalne tvorbe, s katerimi olajšamo delovanje različnih tokov v prostoru in času. V Evropi je koncept regije že dolgo poznan, saj so se številne gospodarsko neodvisne regije začele razvijati že v srednjem veku (Maier, 2005). V sodobnem času pa je v Evropi koncept regije pogosto povezan z uresničevanjem ciljev učinkovite in trajnostne ozemeljske razvojne politike (SE, 2016) in ozemeljske kohezije v okviru Evropske unije (EU; EK, 1999, 2010, 2016). EU teži k skladnemu razvoju celotnega evropskega ozemlja s spodbujanjem funkcionalnega pristopa k celovitemu razvoju ozemelj kot prostorov, kjer državljani živijo kot želijo, s krepitvijo lokalnih politik, in sicer z upravljanjem na več ravneh, od lokalnega do evropskega, s spodbujanjem sodelovanja med ozemlji in krepitvijo evropskega povezovanja, z boljšim poznavanjem ozemelj za lažje usmerjanje njihovega razvoja (EK, 2016; SE, 2016). Razvrstitev NUTS (nomenklatura statističnih teritorialnih enot; angl. The Nomenclature of Territorial Units for Statistics) je hierarhični sistem za členitev gospodarskega ozemlja EU za potrebe zbiranja, razvoja in usklajevanja regionalnih statistik EU, za izvajanje družbeno-ekonomskih analiz regij ter za oblikovanja regionalnih politik EU (EK, 2003; 2007). Za namene družbeno-ekonomskih analiz so bile vzpostavljene tri ravni regij znotraj vsake države članice EU: velike družbeno-ekonomske regije na ravni NUTS 1, 8 osnovne regije za aplikacijo regionalnih politik na ravni NUTS 2 ter manjše regije za izvajanje posebnih analiz na ravni NUTS 3. V Sloveniji je na ravni NUTS 1 samo ena regija, tj. celotna država. Za aplikacijo regionalnih politik na ravni NUTS 2 je Slovenija razdeljena v dve regiji, imenovani tudi »kohezijski regiji«, na ravni NUTS 3 pa je Slovenija členjena v dvanajst “statističnih regij” (slika 1.1). Medtem ko kohezijski regiji obstajata šele od 1. januarja 2008, pa je prva različica statističnih regij nastala že v sredini 70. let prejšnjega stoletja. Takrat so bile statistične regije določene za potrebe regionalnega planiranja ter sodelovanja med različnimi sektorji. Prva regionalizacija statističnih regij je temeljila na izčrpni analizi gravitacijskih območij trgov dela, gravitacijskih območij učencev, dijakov in študentov ter gravitacijskih območij ponudbe in povpraševanja po blagu in storitvah v dvanajstih regijskih in podregijskih središčih (Vrišer, 1974, 1978; Rebec, 1983, 1984; Vrišer in Rebernik, 1993); to je tudi razlog, da so bile slovenske regije na ravni NUTS 3 dolgo časa zelo stabilne (SURS, 2019; Drobne, 2016). Uredba NUTS ureja ozemeljsko členitev držav na ravneh od NUTS 0 do NUTS 3. Za Slovenijo je uporaba te klasifikacije postala obvezna od maja 2004 dalje (SURS, 2019). Od tega leta dalje predstavljajo statistične regije Slovenije raven NUTS 3. Večje spreminjanje obsega in števila statističnih regij je v skladu z Uredbo NUTS mogoče le vsaka tri leta. Pri tem je treba upoštevati merila, ki določajo število prebivalcev v posamezni enoti na posamezni ravni NUTS. Po merilu za število in velikost regij na ravni NUTS 3 (Uredba o NUTS, št. 1059/2003) mora imeti posamezna statistična regija, merjena s povprečnim številom prebivalcev, med 150.000 in 800.000 prebivalcev. To v praksi pomeni, da bi lahko imela Slovenija na tej ravni največ 13 statističnih regij. Teritorialne enote na nižjih ravneh (okraji, občine itd.), v EU imenovane “Local Administrative Units” (LAU), niso predmet uredbe o NUTS. V Sloveniji se zato, poleg Uredbe NUTS, ki ozemlje države razčlenjuje na treh ravneh, kot obvezen nacionalni standard pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju statističnih podatkov po ozemeljskih enotah uporablja še Standardna klasifikacija teritorialnih enot (SKTE). SKTE do tretje ravni temelji na klasifikaciji, ki jo določa Uredba NUTS, od četrte ravni dalje pa se ozemlje za potrebe statistike členi še na pet nižjih ravni (na upravne enote, občine, krajevne, vaške in četrtne skupnosti, naselja, prostorske okoliše). V EU na ravni NUTS 3 (tudi NUTS 2) še kar nekaj članic uporablja dogovorno opredeljene administrativne regije, ki sicer homogeno pokrijejo celotno pripadajoče območje države in so primerljive velikosti (OECD, 2002; Coombes et al., 2012). Takšne administrativne regije so najpogosteje opredeljene na podlagi zgodovinskih dejstev ali zamejitve homogenih območij na podlagi enega ali več parametrov. V nasprotju z njimi so funkcionalne regije rezultat funkcionalnih povezav v prostoru in v času. Funkcionalne regije se z razvojem družbe, tehnologij in investicij v prostor spreminjajo, so lahko raznolike v velikosti in številu prebivalstva (Drobne, 2016). 9 Številni raziskovalci, npr. Ball (1980), Coombes in Openshaw (1982), Green in Coombes (1985), Tomaney in Ward (2000), Andersen (2002), Van der Laan in Schalke (2001), ESPON 1.1.1 (2004), ESPON 1.4.3 (2007), ESPON 3.4.3 (2006), Karlsson in Olsson (2006), ESPON 1.4.3 (2007) ter Cörvers, Hensen in Bongaerts (2009), so dokazali, da klasične, administrativne regije, ki jih države uporabljajo za oblikovanje politik, dodeljevanje virov in raziskave, v mnogih primerih ne dajejo popolnih informacij o dejanskih družbenogospodarskih razmerah na določenem ozemlju. Regije, ki temeljijo na družbenogospodarskih interakcijah v prostoru in ki predstavljajo do neke mere samozadosten gospodarski prostor – to so t. i. funkcionalne regije – so bolj primerne za različne strukturne analize, izvajanje državnih in regionalnih politik, razvoj državne uprave, načrtovanje in spremljanje prostorskega razvoja, za ugotavljanje razlik v prostoru ter druge analize, ki se tičejo družbenogospodarskih odnosov. Danes države prenašajo na raven regij številne pristojnosti z različnih področij – od varstva okolja (regionalna zbirna središča odpadkov, upravljanje pitne vode itd.), izobraževanja (sekundarno izobraževanje), prometa (regionalne ceste, regionalni javni prevoz itd.), socialnega varstva (skrb za invalidne osebe in osebe s posebnimi potrebami, skrb za brezposelne, skrb za starejše osebe in starostnike, skrb za otroke in mladostnike itd.), gospodarskega razvoja (spremljanje proizvodnega, domačega in ustvarjalnega gospodarstva, socialno podjetništvo itd.) do zdravstva (optimizacija zdravstvene oskrbe itd.), kulture (regijske knjižnice, muzeji, gledališča, radio in televizija itd.), prostorskega načrtovanja in razvoja (regionalni prostorski načrti, regionalni razvojni programi, usmerjanje poselitve itd.). Pri organizaciji tovrstnih pristojnosti na ravni regij pa v strokovni literaturi zasledimo številna priporočila upoštevanja funkcionalnih regij. Pri tem še posebej izstopajo področja spremljanja in skrbi za brezposelne v regiji, skrbi za starejše in starostnike v regiji, optimizacije zdravstvene oskrbe v regiji ipd. (Drobne, 2021). V Sloveniji občine uresničuje svoje naloge na področju dolgotrajne oskrbe s tem, da v sodelovanju z državo razvijajo javno mrežo dolgotrajne oskrbe ter da spremljajo izvajanje dolgotrajne oskrbe in delovanje javne mreže dolgotrajne oskrbe na svojem območju. Pri določitvi javne mreže posameznih ali povezanih občin (na ravni statistične/funkcionalne regije), se upoštevajo naslednja merila: skupno število prebivalcev in število prebivalcev nad 65 let in nad 80 let, značaj naselij in gostota poselitve, dostopnost do različnih načinov izvajanja dolgotrajne oskrbe. Občine tako s sodelovanjem združujejo in optimizirajo kadrovske, finančne in organizacijske vire. Pravno podlago za medobčinsko sodelovanje opredeljuje 10. člen Evropske listine lokalne samouprave (MELLS, 1996; Ur. l. RS 15/96), ki določa pravico lokalnih oblasti do združevanja. Vsebinsko podobno rešitev določa 6. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS), ko pravi, da občine med seboj prostovoljno sodelujejo zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena, kar je pomembno, ko gre za planiranje in organizacijo premagovanja razdalj med središči storitev in domovi starejših, kjer se izvaja oskrba. Zakon o lokalni samoupravi določa tri oblike za medobčinsko sodelovanje; in sicer: organ skupne občinske uprave, organ skupnega upravljanja javnih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov in javnih agencij, ter interesno zvezo občin. S tem je dana zakonska podlaga tudi za povezano izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe v funkcionalno povezanih občinah. 10 1.2.2 Projekcije na temelju modelov mnogoterih pojemanj in mnogoterih stanj Prostorska orientacija z vedenjem o tem kje in kako v posameznih predelih se staranje pojavlja, kako ga doživljajo nosilci odločanja in prebivalci v različnih krajih ter na kakšen način vpliva na naše družbo, lokalno ekonomijo in skupnosti, odločilnega pomena. To namreč bi moralo vplivati na zasebna in družbena vlaganja v objekte in naprave v prostoru, ki bi dvigovali kakovost bivanja starejših in hkrati zniževali stroške zdravstvene oskrbe nasploh in še posebej dolgotrajne oskrbe v občinah. Iz študije Wood (2017) je mogoče oceniti, kakšne prihranke obeta boljše prilagajanje grajenega okolja osebam z upadlimi funkcionalnimi zmožnostmi. Na temelju aktuarske matematike je s pomočjo modela mnogoterih pojemanj, ki so jih zasnovali Deshmukh (2012) in Promislow (2015), razširili pa za potrebe geo-gerontoloških analiz Bogataj s sodelavci (Bogataj et al., 2015a, str. 205; 2015b, str. 27; 2016a, str. 68; 2016b, str. 2), kot je aplicirano tudi na primer Slovenije (Rogelj, 2016; Rogelj in Bogataj, 2018, str. 132), je mogoče modelirati in ovrednotiti optimalno strukturo bivališč za osebe z zmanjšanimi funkcionalnimi zmožnostmi, nadalje pa oceniti družbeno vrednost vlaganj v prilagajanje obstoječih domov in prilagojenih novih bivališč v lokalnih skupnostih, kar lahko ocenimo z iskanjem razlik med aktuarskimi sedanjimi vrednostmi izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo v odvisnosti od razpoložljivega stanovanjskega sklada. Funkcionalne zmožnosti vključujejo kognitivne in fizične zmožnosti posameznika (slika 1.5). Prag funkcionalnih nezmožnosti pomeni, da nastopi trenutek, ko potrebuje starostnik določeno intenzivnost oskrbe in pomoči pri opravljanju temeljnih ter pomožnih dnevnih opravil. Ko ta v trenutnem bivališču ni več sposoben samostojnega življenja, lahko s prilagoditvijo bivališča funkcionalnim zmožnostim oziroma s preselitvijo v bivališče, ki je prilagojeno njegovim potrebam, podaljša obdobje avtonomnega, samostojnega in neodvisnega življenja v skupnosti. Slika 1.5: Razvoj funkcionalnih zmožnosti oseb od rojstva do smrti v odvisnosti od bivališča ter pragi, ko potrebujejo določeno stopnjo oskrbe in primernejše bivališče Legenda: DS – družinsko stanovanje, pDS – prilagojeno družinsko stanovanje, lastni dom, vS – varovana stanovanja, oS – oskrbovana stanovanja, DSO – dom starejših občanov. 11 Glavni izziv deinstitucionalizacije, procesa, ki breme staranja prenaša iz države na lokalne skupnosti, je, kako prilagoditi grajeno okolje in organizirati storitve v skupnosti, da se prag funkcionalnih nezmožnosti pomakne navzdol. Obstaja namreč prag funkcionalnih nezmožnosti, na katerem starejše osebe preidejo v stanje, ko ne morejo več obvladovati ovir, ki jih zanje ustvarja grajeno okolje njihovega družinskega doma ter jim je zato onemogočeno samostojno izvajanje dnevnih opravil v njihovem lastnem bivalnem okolju. Slika 1.5 prikazuje dinamiko funkcionalnih zmožnosti oseb od rojstva do smrti v odvisnosti od bivališča. Obstajajo mejne vrednosti, ko starejša oseba potrebuje ali novo grajeno okolje ali neko kategorijo oskrbe (skrajšano kot KAT). Sposobnosti samooskrbe se merijo s t. i. lestvico CDS (angl. Care Dependency Scale, Rickayzen et al., 2017) ali lestvico ocene sposobnosti samooskrbe LOSS (Nagode, Zver, Marn et al., 2014). Mejne vrednosti vključujejo tudi merljive izdatke za storitve zdravstvenega varstva, vključno z zdravstveno nego, ki jih spremlja ZZZS (2016), smiselno pa je podobno lestvico vpeljati tudi za socialno oskrbo v oskrbi na domu in pri drugih vrstah oskrbe v skupnosti. Namreč, na te izdatke lahko vplivajo tudi lastnosti bivališč, ki lahko zagotavljajo samostojnost, avtonomnost in neodvisnost stanovalcev. Nekatere osebe prej, nekatere pozneje dosežejo prag funkcionalne nezmožnosti, ko potrebujejo primernejši življenjski prostor ali intenzivnejšo oskrbo, kar je povezano z višjimi izdatki za storitve dolgotrajne oskrbe in primernejšim bivališčem. Na sliki 1.5 je R točka upokojitve in P najvišja stopnja funkcionalnih zmožnosti posameznika. Če starejši stanovalci živijo v okolju, ki ga zaradi upada funkcionalnih zmožnosti ne obvladujejo, predstavlja to okolje zanje neposredno nevarnost, tudi nevarnost padcev s hudimi zdravstvenimi posledicami, kot so zlomi, ki globoko posegajo v zdravstveno blagajno in lahko močno vplivajo na izdatke občin pri dolgotrajni oskrbi na domu ali v skupnosti. Tveganje se zmanjša, če se starejši stanovalec preseli v njegovim funkcionalnim zmožnostim prilagojeno stanovanjsko enoto v stanovanjski skupnosti z oskrbovanimi stanovanji (A → A'). Zaradi prilagojenega okolja in dostopa do storitev v oskrbovanih stanovanjih (oS) stanovalec odloži preselitev v DSO. Prag funkcionalnih nezmožnosti je dosežen, ko postane stanovanje za stanovalca nevarno zaradi upadanja njegovih funkcionalnih zmožnosti. Stanovalec doseže prag funkcionalnih nezmožnosti prej, če živi v svojem družinskem stanovanju, ki ni prilagojeno. Če se starostnik lahko preseli v bolj prilagojeno stanovanjsko enoto (varovano stanovanje – vS ali oskrbovano stanovanje – oS), ki mu zagotavlja varen življenjski prostor, se preselitev v DSO lahko odloži in podaljša kakovostno življenje. Potek upadanja funkcionalnih zmožnosti se lahko meri z lestvico ocene sposobnosti samooskrbe - lestvico LOSS. S funkcionalnim zmožnostim starostnika prilagojenim stanovanjem, na primer z vgradnjo dvigal, se prag funkcionalnih nezmožnosti premakne navzdol, kot kaže slika 1.5. Slika 1.6 prikazuje možne izbire bivališč glede na funkcionalne sposobnosti starostnikov. Danes je število selitev odvisno ne samo od grajenega okolja, ampak tudi od finančnih 12 zmožnosti starostnikov in občin, kar vpliva končno na aktuarsko sedanjo vrednost izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo. Razliko v aktuarskih sedanjih vrednostih pri različnih vlaganjih v grajeni prostor (specializirane stanovanjske rešitve za starostnike) lahko razumemo kot družbeno vrednost, ustvarjeno z naložbami v razvoj starostnikom prijaznega stanovanjskega sklada. BIVALIŠČA STAROSTNIKOV zmožni nezmožni samooskrbe samooskrbe ne potrebujejo obravnave potrebujejo ZN in SO ZN in SO ZN in SO v skupnosti v instituciji prilagojeno bivališče prilagojeno bivališče bivalne e n eci lasten o enote o je o je o je je DSO šni dom za kei an za kei oval an an an an an v an tipa A, nl v v v v ja an l lasten v v o v jal eg o o o o stn b o stno dom o o b o o B in C n b ar n v ase ar ase stan skr v skr o stan n star sta o stan n star Slika 1.6: Prikaz možnih izbir bivališč glede na funkcionalne zmožnosti starostnikov Legenda: ZN – zdravstvena nega, SO – socialna oskrba, DSO – dom starejših občanov. Vir: Prirejeno po Bogataj et al., 2015b. Starostniki se lahko selijo med različnimi oblikami bivališč (stanji), kot so neodvisno življenje v urbanih ali podeželskih območjih, ločene upokojenske skupnosti (z oskrbo v skupnosti) ali se preselijo v DSO (institucionalna oskrba). Raven stanovanjskih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe je ena od sestavnih delov, ki opisujejo lastnost stanovanjske enote (raven storitev), pri čemer se ločijo naslednja bivališča: - varovana stanovanja, v katerem starostniki lahko živijo neodvisno in ne vključujejo storitev dolgotrajne oskrbe, lahko pa vključujejo stanovanjske storitve, kot je vzdrževanje stanovanja (sem sodijo tudi deli vasi za starejše ali oblike dopolnilnih dejavnosti na kmetiji) in - oskrbovana stanovanja, kjer so poleg vzdrževanja stanovanja starostniku na razpolago tudi storitve dolgotrajne oskrbe (tudi storitve v naseljih za starejše ali v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji). Podrobnosti modela selitev podaja usmerjeni graf (slika 1.7). Z opazovanjem vseh možnih selitev iz obstoječega tipa družinskega stanovanja v specializirana, starostnikom prilagojena bivališča v različnih grajenih okoljih (prehodnih vozlišč v grafu), ki temeljijo na demografski statistiki, je možno izračunati pričakovane potrebe starostnikov na proučevanem področju (občina, skupina občin ali lokalna akcijska skupina, regija, država) in finančne zmožnosti, potrebne za takšne selitve, ki pa bodo predmet nadaljnjih raziskav. 13 Legenda: *EH - Obstoječi družinski dom; AEH- neprilagojen, AREH - Invalidska upokojitev v lastnem prilagojenem domu; IHREH - Starostna upokojitev v lastnem, prilagojenem domu; *SS - Samostojno naselje za starostnike; ISS - Samostojno naselje za starostnike brez organizirane oskrbe; ASS - Samostojno naselje za starostnike z organizirano oskrbo; ISU - Vključenost v mestno skupnost brez organizirane oskrbe; ASU - Vključenost v mestno skupnost z organizirano oskrbo; *GL - Pritlično stanovanje na robu mesta: IGL - Pritlično stanovanje na robu mesta brez organizirane oskrbe; AGL - Pritlično stanovanje na robu mesta z organizirano oskrbo; LTC - Dom starejših občanov; M - Selitev v drugo regijo, državo; D - Smrt. Slika 1.7: Model mnogoterih pojemanj (i→j; iH, jH) Vir: Bogataj et al., 2016b. Podrobnosti modela selitev podaja usmerjeni graf (slika 1.7). Z opazovanjem vseh možnih selitev iz obstoječega tipa družinskega stanovanja v specializirana, starostnikom prilagojena bivališča v različnih grajenih okoljih (prehodov med vozlišči v grafu), ki temeljijo na demografski statistiki, je možno izračunati pričakovane potrebe starostnikov na proučevanem področju (občina, skupina občin ali lokalna akcijska skupina, regija, država) in finančne zmožnosti, potrebne za takšne selitve, ki pa bodo predmet nadaljnjih raziskav. V dosedanjih raziskavah so avtorji zaradi ugotovitev o majhnem vplivu na rezultate analize zanemarili možnosti prehodov v stanja z višjimi funkcionalnimi zmožnostmi in študirali usmerjen graf prehodov. Rezultati projekta MoST (MZ, 2020) pa so pokazali, da dobro organizirana fizioterapija lahko zviša funkcionalne zmožnosti pacienta celo na takšen nivo, da se vrne nazaj in da to modeliramo z neusmerjenim grafom. V okviru magistrskega dela Rogelj (2016) so bile predpostavljene verjetnosti smrtnosti in verjetnosti prehodov med stanji, pridobljene iz javnih objav SURS, glede na podatke za celotno prebivalstvo Republike Slovenije, in na osnovi internega gradiva ZZZS (2016) o številu oseb v socialnovarstvenih zavodih, starih 65 let in več ter spol. Delitev populacije po spolu v dosedanjih študijah ni bila upoštevana. Sprejemanje odločitev o selitvah starostnikov je zapleten proces, modeliranje tega kompleksnega procesa pa zahteva natančno preverjanje različnih vidikov. Na odločitev o selitvi vpliva več različnih dejavnikov, kot so razlogi preselitve, čas preselitve (starost prebivalca), funkcionalne zmožnosti stanovalca in lastnosti prebivališča. Kakovost in razpoložljivost starostnikom prilagojenih stanovanj, upad funkcionalnih zmožnosti ter družinski status starostnika so pomembni dejavniki, ki lahko vplivajo na čas preselitve v DSO. Izbira med možnostim, kam se seliti, je odvisna tudi od izbir, ki jih občanu nudi njegova občina. Pri določanju ustreznosti bivališča pa je treba upoštevati verjetnosti, da se bo stanovalec, ki je pripadnik neke kohorte, ob danih prostorskih nevarnostih poškodoval ali zbolel in bo potreben in bo tudi deležen dražje oskrbe, kot na primer intenzivne dolgotrajne oskrbe v DSO ali v negovalni bolnišnici. Možne prehode prikazuje slika 1.8. 14 Slika 1.8: Prehodi med vrstami bivališč Legenda: DS – družinsko stanovanje, pDS – prilagojeno družinsko stanovanje, lastni dom, vS – varovana stanovanja, oS – oskrbovana stanovanja, DSO – dom starejših občanov, S – smrt. Iz statističnih podatkov o relativni frekvenci nastanka potreb po selitvah v neki starostni kohorti lahko izračunamo verjetnosti potreb po prehodih in možnostih izvedbe takih prehodov. Kot sledi iz aktuarskega modela mnogoterih pojemanj (v nadaljevanju tudi model), je za izhodišče številčnega primera v tem poglavju uporabljena kategorizacija zdravstvene nege, kot jo določa ZZZS v Splošnem dogovoru za pogodbeno delo (ZZZS, 2016a, 2019a). Verjetnosti selitev med tipi bivališč zaradi upada funkcionalnih zmožnosti starostnikov oziroma stanovalci so ocenjene na temelju analize teh podatkov ZZZS (2016) in podatkov SSZS2 (2016, 2019). Za učinkovito načrtovanje oskrbe, tipov bivališč starostnikov in potrebnega stanovanjskega sklada so bile uporabljene aktuarske metode. Za proučevanje izvedbe dolgotrajne oskrbe v okviru dostopne stanovanjske strukture pa so bili uporabljeni ustrezni podatki o starostnikih oziroma oskrbovancih v Sloveniji po spolu, starosti, regijah in kategorijah zdravstvene nege. Na tej osnovi so bile izračunane verjetnosti stanj in selitev med posameznimi kategorijami zdravstvene nege po spolu, starosti, regijah in kategorijah zdravstvene nege. Število prehodov v posamezni kategoriji zdravstvene nege je lahko primerno izhodišče za načrtovanje obsega in tipov bivališč, kataloga storitev ter obsega financiranja v okviru dolgotrajne oskrbe. Za celotno populacijo oskrbovancev v Sloveniji so bile izdelane tabele porazdelitve oseb po starosti in stanjih modela; kot začetno stanje smo upoštevali populacijo oseb, starih 65 let in več za leta 2013, 2014, 2015 in 2016 v Sloveniji na temelju podatkov SURS, objavljenih na podatkovnem portalu SURS (2022): »Prebivalstvo po: kohezijska regija, starost, polletje, spol«, ter podatkov iz ZZZS (2016), SSZS (2016), objavljenih v »Povzetek 2016« s porazdelitvijo prebivalstva glede na stanja. 2 Socialnovarstveni zavodi morajo poročati do 31. marca oziroma do 30. aprila za preteklo leto v informacijski sistem KISS DO (skrbnik je podjetje e-Soft, Škofja loka). 15 Posameznik se nahaja v stanju 𝑖, pri čemer stanje 𝑖 predvideva naslednja možna stanja: - živ, popolnoma sposoben samooskrbe (s popolnimi funkcionalnimi zmožnostmi) (0); - živ, delno sposoben samooskrbe (z zmanjšanimi funkcionalnimi zmožnostmi), potreben zdravstvene nege v kategoriji I; - živ, delno sposoben samooskrbe (z zmanjšanimi funkcionalnimi zmožnostmi), potreben zdravstvene nege v kategoriji II in - živ, delno sposoben samooskrbe (z zmanjšanimi funkcionalnimi zmožnostmi), potreben zdravstvene nege v kategoriji III; Verjetnosti prehodov oskrbovancev med posameznimi kategorijami zdravstvene nege in verjetnosti selitev stanovalcev med posameznimi tipi bivališč so bile izračunane po posameznih enoletnih starostnih razredih in posameznih stanjih modela. Rezultati simulacije so pokazali, da je model števila prehodov med posameznimi kategorijami zdravstvene nege primerno orodje za načrtovanje tipov bivališč v okviru institucionalne in skupnostne oskrbe starostnikov. Za uspešno napovedovanje različnih stanovanjskih potreb ob upadanju funkcionalnih zmožnosti starostnikov in dejanskem povpraševanju je treba izračunati verjetnostne porazdelitve 𝑇(𝑥) za pričakovano trajanje bivanja v posameznih tipih bivališč in modelirati verjetnosti selitev iz stanja »živ, s popolnimi funkcionalnimi zmožnostmi« v lastnem družinskem domu v drugo, bolj primerno stanovanjsko enoto zaradi upada funkcionalnih zmožnosti ali pa smrt (stanje »mrtev«). Pri aktuarskem modelu mnogoterih pojemanj je množica tipov bivališč označena s 𝐻, pri čemer model obsega 𝑚 bivalnih možnosti in pri čemer se predpostavlja, da obstajajo 𝑚 + 1 stanj, ki predstavljajo bivanje v različnih tipih bivališč, ter selitev med njimi, torej iz enega tipa bivališča v drug tip bivališča. V modelu so izračunane verjetnosti selitev iz stanja 𝑖𝜖𝐻 v stanje 𝑗, 𝑗𝜖𝐻 v različnih časovnih točkah, ki so za potrebe raziskovanja ocenjene na osnovi javno razpoložljivih podatkov. V aktuarskem modelu mnogoterih pojemanj ni mogoča selitev med katerima koli dvema bivališčema 𝑖 𝑖𝑛 𝑗, 𝑖 > 𝑗 = 1, 2 . . . , 𝑚, medtem ko so v aktuarskem modelu prehodov med mnogoterimi stanji takšni prehodi možni. Ob predpostavki, da se lahko starostniki selijo med različnimi tipi bivališč oziroma stanji samostojnega življenja v mestih ali izven mest, v ločenih stanovanjskih enotah ali v skupnostih za starostnike, začasno ali stalno v oskrbovana stanovanja, negovalne bolnišnice ali domove starejših občanov (DSO) oziroma da odidejo iz sistema (migracija, smrt), se za namen raziskovalnega modela predpostavlja naslednje: - (𝑥): starostnik je star 𝑥 let; - 𝐻: množica vseh možnih tipov bivališč, vključenih v stanovanjski sklad; - 𝑇𝑖(𝑥): pričakovano trajanje bivanja starostnika, starega 𝑥 let v bivališču tipa 𝑖 (𝑖𝜖𝐻); - 𝑥 + 𝑇𝑖(𝑥): pričakovan trenutek, ko se starostnik, star 𝑥 let, pri starosti 𝑥 + 𝑇𝑖(𝑥) preseli iz obstoječega bivališča tipa 𝑖 v bivališče tipa 𝑗 (𝑖, 𝑗𝜖𝐻), kar pomeni selitev v bolj prilagojeno bivališče oziroma smrt obravnavanega stanovalca, pri čemer je 𝑇𝑖(𝑥) slučajna spremenljivka z ugotovljeno porazdelitveno funkcijo 𝐺𝑖(𝑡): 16 𝐺𝑖(𝑡) = 𝑃𝑟(𝑇𝑖 < 𝑡), 𝑖 𝜖 𝐻 (1-1) Funkcija 𝐺𝑖(𝑡) je porazdelitvena funkcija, ki opisuje verjetnost, da se starostnik preseli v eno od vrst bivališč 𝑖𝜖𝐻 za starostnike ali umre v 𝑡 letih. Predpostavlja se, da je verjetnost porazdelitve 𝑇 ′(𝑡) 𝑖 znana, 𝐺𝑖(𝑡) konstanten in ima gostoto verjetnosti 𝑔𝑖(𝑡)= 𝐺 : 𝑖 𝑔𝑖(𝑡)𝑑𝑡 = 𝑃𝑟(𝑡 < 𝑇𝑖 < (𝑡 + 𝑑𝑡)), 𝑖 𝜖 𝐻 (1-2) Formula za 𝑔𝑖(𝑡)𝑑𝑡 opisuje verjetnost, da se bo stanovalec preselil iz stanovanjske enote 𝑖 v stanovanjsko enoto tipa 𝑗 v infinitezimalno malem časovnem intervalu od 𝑡 do 𝑡 + 𝑑𝑡. Verjetnost, da se bo stanovalec, star 𝑥 let, v stanju 𝑖 (v stanovanjski enoti tipa 𝑖) preselil v stanovanjsko enoto tipa 𝑗 v 𝑡 letih, zapisana kot 𝑞 𝑡 𝑥 (𝑖, 𝑗): 𝑞 𝑡 𝑥 (𝑖, 𝑗) = 𝐺(𝑖, 𝑗; 𝑡) (1-3) Ob tem se predpostavlja, da je vrednosti 𝑞 𝑡 𝑥 (𝑖, 𝑗)mogoče pridobiti v javnih statistikah na osnovi števila stanj in selitev med različnimi tipi bivališč ter v študijah kupne moči in vpliva na dejansko povpraševanje na stanovanjskem trgu. Slika 1.9: Diagram selitev med različnimi tipi bivališč starostnikov: iz lastnega doma do doma starejših občanov (DSO) v okviru modela mnogoterih pojemanj Legenda: DS – (neprilagojeno) družinsko stanovanje, pDS – prilagojeno družinsko stanovanje, lastni dom, vS – varovana stanovanja, oS – oskrbovana stanovanja, DSO – dom starejših občanov, S – smrt. Vir: prirejeno po Bogataj et al., 2016b. Aktuarski model mnogoterih pojemanj izhaja iz predpostavke, da je znano, kako dejansko tip bivališča vpliva na pričakovano trajanje bivanja, pri čemer se maksimizira 𝑇𝑖(𝑥) v skupnosti (prilagojeno družinsko stanovanje - pDS, varovano stanovanje - vS in oskrbovano stanovanje - oS). Kot že navedeno, tega v Sloveniji še ni, na voljo pa so podatki za Veliko Britanijo (Wood, 2017). Slika 1.7, in pregledneje slika 1.8, prikazujeta začetno stanje 𝑖 = 𝐷𝑆 in vse možne selitve iz družinskega okolja (𝐷𝑆, družinsko stanovanje) skozi specializirane tipe bivališč 𝑗𝜖𝐻, ki 17 omogočajo različne vrste selitev, možnosti za selitev iz regije ali upokojitve v obstoječem družinskem domu, neposredno ali posredno, kot na primer: Naj 𝐾𝑖 predstavlja celoštevilčno trajanje bivanja stanovalca, starega 𝑥 let, v stanovanjski enoti tipa 𝑖, preden se ta stanovalec preseli v stanovanjsko enoto tipa 𝑗. Verjetnost celoštevilčne vrednosti slučajne spremenljivke 𝐾𝑖 je podana z: 𝑃𝑟(𝐾𝑖 = 𝑘) = 𝑃𝑟(𝑘 ≤ 𝑇𝑖 < 𝑘 + 1) = ∑ 𝑝 𝑘 𝑥 (𝑖, 𝑗)𝑞𝑗,𝑥+𝑘 (1-4) 𝑗∈𝛤 kjer je 𝛤 množica vseh naslednjih vozlišča 𝑖, 𝛤𝐻, v grafu. Kot inovacijo podajamo model vrednotenja družbene vrednosti, ustvarjene z vlaganji v oskrbovana stanovanja, kot razlike med aktuarsko sedanjo vrednostjo izdatkov za zdravstveno varstvo, povezanih z razlogom za selitev zaradi posledic nesreče (na primer zlom kolka pri padcu) in izdatkov za doživljenjsko dolgotrajno oskrbo starejših stanovalcev prvotnega stanovanjskega sklad ter starejših stanovalcev izboljšanega stanovanjskega sklada (z vključenimi oskrbovanimi stanovanji), ki poveča množico možnih izbir bivališč starostnikov z upadajočimi funkcionalnimi zmožnostmi. Model vrednotenja družbene vrednosti, ki sledi, omogoča merjenje kakovosti stanovanjskega sklada glede na pričakovano trajanje bivanja v posameznem tipu bivališča, upoštevajoč izdatke za zdravstveno varstvo in doživljenjsko dolgotrajno oskrbo stanovalcev. Opredelitev družbene vrednosti oskrbovanih stanovanj, ki je – upoštevajoč sicer nejasne definicije tujih avtorjev - predstavljena v nadaljevanju, se glasi: »Družbena vrednost oskrbovanih stanovanj je razlika med aktuarsko sedanjo vrednostjo izdatkov za zdravstveno varstvo, vezanih na razlog preselitve, in izdatkov za doživljenjsko dolgotrajno oskrbo starostnikov, med dvema različnima stanovanjskima strukturama.« Navedeno lahko matematično formaliziramo kratko: 𝐷𝑉𝑥 = 𝐴𝑆𝑉𝑥 (𝑆𝑆1) − 𝐴𝑆𝑉𝑥(𝑆𝑆2) (1-5) za osebo staro ob vstopu v dolgotrajno oskrbo x let, kjer je: - 𝐷𝑉𝑥: družbena vrednost oskrbovanih stanovanj za starostnika, starega 𝑥 let in več; - 𝐴𝑆𝑉𝑥 (𝑆𝑆1): aktuarska sedanja vrednost izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo starostnika, starega 𝑥 let in več v primeru stanovanjskega sklada, ki ne vključuje varovanih in oskrbovanih stanovanj (𝑆𝑆1); - 𝐴𝑆𝑉𝑥 (𝑆𝑆2): aktuarska sedanja vrednost izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo starostnika, starega 𝑥 let in več v primeru stanovanjskega sklada, ki vključuje varovanih in oskrbovanih stanovanj (𝑆𝑆2). »Aktuarska sedanja vrednost (𝐴𝑆𝑉) izdatkov za zdravstveno varstvo, ki so vezani neposredno na selitev v dom starejših občanov in izdatkov za doživljenjsko dolgotrajno oskrbo starostnikov je nižja, kadar imajo starostniki možnost selitve v oskrbovana stanovanja, ko jim funkcionalne zmožnosti upadejo do te mere, da ne morejo več varno 18 živeti v svojem družinskem domu. To razliko imenujemo družbena vrednost oskrbovanih stanovanj«. Za vrednotenje družbene vrednosti naložb v oskrbovana stanovanja smo v nadaljevanju storili naslednje: - razvili smo osnovni model, v strukturo stanovanjskega sklada pa smo uvedli nove tipe stanovanj, s katerimi bo stanovanjski sklad bolj prilagojen funkcionalnim zmožnostim starostnikov. Zato so na grafu selitev dodani tipi stanovanj, verjetnosti selitev med bivališči pa so podane v razširjeni matriki selitev; - uvedli smo metodo ocenjevanja aktuarske sedanje vrednosti izdatkov za zdravstveno varstvo, ki so vezani na selitev v DSO, in izdatkov za doživljenjske dolgotrajno oskrbo v odvisnosti od strukture stanovanjskega sklada; - uvedli smo verjetnostne porazdelitve časa, ki ga bo prebivalec porabil v obstoječem bivališču tipa 𝑖 in - kot novost smo predstavili metodo merjenja družbene vrednosti vlaganj v stanovanjske sklade kot razliko med aktuarskima sedanjima vrednostnima (𝐴𝑆𝑉) izdatkov za zdravstveno varstvo in izdatkov za doživljenjsko dolgotrajno oskrbo med dvema različnima stanovanjskima skladoma (različna struktura stanovanjskega sklada). Po mnenju Wood (2017) ter poročilih Evropske komisije (EK, 2014) je takšen model bistven za oblikovalce politik in do zdaj še ni bil razvit. V aktuarskem modelu družbene vrednosti se predpostavlja, da se stanovalec preseli iz tipa bivališča i v tip bivališča j, ko ta optimalno ustreza njegovim funkcionalnim zmožnostim in zanj predstavlja najbolj varno izbiro bivališča z vidika fizičnih (padci), energetskih (neustrezno ogrevanje bivališča) in socialnih tveganj (osamljenost in druge vrste socialne izključenosti). Aktuarski model družbene vrednosti vključuje pet skupin bivališč z različnimi storitvami dolgotrajne oskrbe: obstoječe, neprilagojeno družinsko stanovanje (DS), prilagojeno družinsko stanovanje (pDS), varovano stanovanje (vS), oskrbovano stanovanje (oS) in DSO. Verjetnost selitve med posameznimi tipi bivališč je v aktuarskem modelu družbene vrednosti izračunana na podlagi rezultatov anketiranja starejših oseb in opazovanja preteklega upadanja funkcionalnih zmožnosti stanovalcev in selitev stanovalcev iz enega tipa 𝑖 bivališča v drugega (𝑗). V aktuarskem modelu vrednotenja družbene vrednosti niso možne selitve med katerima koli dvema tipoma bivališča, od bivališča tipa i do bivališča tipa 𝑗 (𝑖 > 𝑗 = 1, 2 . . . , 𝑚 – usmerjeni graf ali model mnogoterih pojemanj; angl.: multiple decremet model). Toda v primeru večsmernih prehodov so možni tudi povratni prehodi zaradi izboljšanja funkcionalnih nezmožnosti, zato se lahko tudi uporaba stanovanjskega sklada modelira z modelom mnogoterih stanj. Selitve med posameznimi tipi bivališč so zaporedni pojav glede na funkcionalne zmožnosti stanovalcev, varnost in prilagojenost bivališč posameznim kategoriziranim funkcionalnim stanjem starostnikov in razpoložljivo intenziteto oskrbe. Za namen predstavitve aktuarskega modela družbene vrednosti so tipi bivališč označeni na naslednji način: 19 - i = 0 (stanovanjska enota ali družinska hiša brez posebnih prilagoditev za starejše in s stanovalci brez potreb po oskrbi in kjer lahko stanovalci živijo avtonomno glede na njihove funkcionalnimi zmožnostmi – DS); - i = 1 (oskrba v skupnosti - prilagojeno družinsko stanovanje – pDS); - i = 2 (oskrba v skupnosti - varovano stanovanje – vS); - i = 3 (oskrba v skupnosti - oskrbovano stanovanje – oS); - i = 4 (institucionalna oskrba - bivalna enota – tip A) - i = 5 (institucionalna oskrba - oskrbni dom – tip B) - i = 6 (institucionalna oskrba - negovalni dom – tip C) ter - i = 7 (grob – S). Ob predpostavki, da javni stanovanjski sklad ne vsebuje varovanih (vS) in oskrbovanih stanovanj (oS), ima matrika selitev naslednjo obliko: (0) (0,1) (0,4) (0,5) 𝑝𝑥 𝑞𝑥 0 0 𝑞𝑥 𝑞𝑥 0 𝑝(1) (1,4) (1,5) 𝑥 0 0 𝑞𝑥 𝑞𝑥 𝑃 𝑥,𝜏 = 0 0 0 0 0 0 (1-6) 0 0 0 0 0 0 [ 0 0 0 0 𝑝(4) (4,5) 𝑥 𝑞𝑥 ]𝜏 Porazdelitev stanovalcev v različnih tipih bivališč, kjer javni najemni stanovanjski sklad ne vsebuje varovanih in oskrbovanih stanovanj, je zato naslednja: 𝑆𝑆 (0) (1) (4) (0) (1) (4) 1 = 𝑆𝑥,𝜏𝑃𝑥,𝜏 = [𝑆𝑥 𝑆𝑥 0 0 𝑆𝑥 ] ∙ 𝑃𝑥,𝜏 = [𝑆𝑥 𝑆𝑥 0 0 𝑆𝑥 ] (1-7) 𝜏 𝜏+1 Na podlagi demografske statistike, ki vključuje funkcionalne zmožnosti prebivalstva, so izračunane pričakovane potrebe starejših občanov. V modelu predpostavljamo, da javni stanovanjski sklad zagotavlja ustrezna stanovanja in da so v vseh občinah v državi prebivalcem dostopna varna specializirana stanovanja, prilagojena funkcionalnim zmožnostim stanovalcev. Matrika selitev in enačba prehodov, kjer javni stanovanjski sklad zagotavlja varovana in oskrbovana stanovanja, ima zdaj naslednjo obliko: 𝑆𝑆2 = 𝑆𝑥,𝜏𝑃𝑥,𝜏 = = [𝑆(0) (1) (2) (3) (4) 𝑥 𝑆𝑥 𝑆𝑥 𝑆𝑥 𝑆𝑥 ]𝜏 (0) (0,1) (0,2) (0,3) (0,4) (0,5) 𝑝𝑥 𝑞𝑥 𝑞𝑥 𝑞𝑥 𝑞𝑥 𝑞𝑥 0 𝑝(1) (1,2) (1,3) (1,4) (1,5) 𝑥 𝑞𝑥 𝑞𝑥 𝑞𝑥 𝑞𝑥 ∙ (2) (2,3) (2,4) (2,5) (1-8) 0 0 𝑝𝑥 𝑞𝑥 𝑞𝑥 𝑞𝑥 0 0 0 𝑝(3) 𝑞(3,4) 𝑞(3,5) 𝑥 𝑥 𝑥 [ 0 0 0 0 𝑝(4) (4,5) 𝑥 𝑞𝑥 ]𝜏 = [𝑆(0) 𝑆(1) 𝑆(2) 𝑆(3) 𝑆(4) ] 𝑥+1 𝑥+1 𝑥+1 𝑥+1 𝑥+1 𝜏+1 20 kjer sta 𝑞(,2) (𝑖,2) (2) (3) 𝑥 in 𝑞𝑥 , 𝑖 < 𝑗, kakor tudi 𝑝𝑥 𝑖𝑛 𝑝𝑥 pozitivne vrednosti ( 𝑀 𝑖,𝑗) 𝑞(𝑖,𝑗) 𝑥 𝑥 = ; 𝑗 = 1, 2, 3, 4, 5; 𝑗 > 𝑖 (1-9) ( 𝑆 𝑖) 𝑥 pri čemer je 𝑀(𝑖,𝑗) 𝑥 število stanovalcev, ki se selijo iz bivališča tipa 𝑖 v bivališče tipa 𝑗, in 𝑆(𝑖) 𝑥 skupno število stanovalcev, starih 𝑥 let na začetku leta, ki živijo v bivališču tipa 𝑖. Verjetnost, da stanovalec ostane v stanovanju, je 𝑝(𝑖) 𝑥 . Končna struktura prebivalcev po tipih bivališča za vsako kohorto (𝑥 let staro) v letu  je opisana z matriko 𝑃𝑥,𝜏. Vektor 𝑆𝑥,𝜏 opisuje strukturo števila prebivalcev starostnega razreda 𝑥 (kohorta 𝑥), ki bivajo v različnih tipih bivališč na koncu leta -1. 𝑁𝑀(i) 𝑥 predstavljajo neto selitve za posamezen tip bivališča. 𝑍𝑆(i) 𝑥 pa je struktura v proučevanem geografskem območju na začetku leta, pred selitvami. Zato velja splošna formula: 𝑆 (0) (1) (2) (3) (4) 𝑥,𝜏 = [𝑆𝑥 𝑆𝑥 𝑆𝑥 𝑆𝑥 𝑆𝑥 ] = 𝜏 = [𝑍𝑆(0) (1) (2) (3) (4) 𝑥 𝑍𝑆𝑥 𝑍𝑆𝑥 𝑍𝑆𝑥 𝑍𝑆𝑥 ] (1-10) 𝜏 + [𝑁𝑀(0) (1) (2) (3) (4) 𝑥 𝑁𝑀𝑥 𝑁𝑀𝑥 𝑁𝑀𝑥 𝑁𝑀𝑥 ] 𝜏 Naj bo 𝑐𝑖 letni izdatki za storitve dolgotrajne oskrbe v bivališču tipa oskrbe 𝑖 in obrestna mera 𝑜𝑚. Naj bo 𝜗 = 1/(1 + 𝑜𝑚) diskontna stopnja, 𝑆𝑆1 stanovanjski sklad brez varovanih stanovanj (vS; angl. sheltered housing, SH) in / ali oskrbovanih stanovanj (oS; angl. housing with care, HwC), 𝑆𝑆2 pa stanovanjski sklad z varovanimi stanovanji in/ali oskrbovanimi stanovanji. Izračun družbene vrednosti 𝐷𝑉𝑥 oskrbovanih stanovanj temelji na razlikah v aktuarski sedanji vrednosti oskrbe v dveh različnih okoljih3. Aktuarska sedanja vrednost za kritje izdatkov za storitve dolgotrajne oskrbe (𝐴𝑆𝑉𝑥) za starostnika, starega 𝑥 let, odvisnega od pomoči drugih, je lahko zapisana na splošno: 100−𝑥 𝐴𝑆𝑉 𝑙𝑡𝑐 𝐼 𝑙𝑡𝑐 𝐼𝐼 𝑙𝑡𝑐 𝐼𝐼𝐼 𝑥 = ∑ 𝑝 𝑗 𝑥 ∙ 𝜗𝑗 ∙ (𝑝𝑥+𝑗 ∙ 𝑐1 + 𝑝𝑥+𝑗 ∙ 𝑐2 + 𝑝𝑥+𝑗 ∙ 𝑐3 ) (1-11) 𝑗=0 Ob predpostavki, da obstajata samo dve strukturi stanovanjskega sklada (𝑆𝑆1) in (𝑆𝑆2): 100−65 𝐴𝑆𝑉65(𝑆𝑆1) = ∑ 𝑝 𝑗 65 𝑗=0 (1-12) ∙ 𝜗𝑗 (𝑝𝑘𝑎𝑡 𝐼( 𝑘𝑎𝑡 𝐼𝐼( 𝑘𝑎𝑡 𝐼𝐼𝐼( 65+𝑗 𝑆𝑆1) ∙ 𝑐1 + 𝑝65+𝑗 𝑆𝑆1) ∙ 𝑐2 + 𝑝65+𝑗 𝑆𝑆1) ∙ 𝑐3 ) 3 Tabele umrljivosti DAV1994R in tabele verjetnosti intenzivnosti oskrbe, ki jih ima rezident v določeni kategoriji oskrbe, so predstavljene v Prilogah 1 in 2. 21 100−65 𝐴𝑆𝑉65(𝑆𝑆2) = ∑ 𝑝 𝑗 65 ∙ 𝜗𝑗 (1-13) 𝑗=0 ∙ (𝑝𝐼 ( 𝐼𝐼 ( 𝐼𝐼𝐼 ( 65+𝑗 𝑆𝑆2) ∙ 𝑐1 + 𝑝65+𝑗 𝑆𝑆2) ∙ 𝑐2 + 𝑝65+𝑗 𝑆𝑆2) ∙ 𝑐3 ) V literaturi je v številnih primerih zapisano, da ni metode za ocenjevanje družbene vrednosti, ki jo ustvari vključitev varovanih in oskrbovanih stanovanj v (državni, regionalni, občinski) stanovanjski sklad socialnih stanovanj (𝑆𝑆2) (Wood, 2017). Zato tudi dokument »Adequate social protection for LTC needs in an ageing society« navaja, da ustreznega informacijskega sistema ni na voljo (EK, 2014, str. 24), iz tuje literature (Wood, 2017) pa je mogoče povzeti le ocene. V študiji Wood (2017) je bilo ugotovljeno, da so izdatki za dolgotrajno oskrbo na letni ravni zelo odvisni od razpoložljivega stanovanjskega sklada, vendar se v praksi stanovanjski sklad in storitve zdravstvenega varstva ter dolgotrajne oskrbe obravnavajo in upravljajo ločeno. V vseh državah članicah EU sta ti dve področji celo ločeno regulirani. Posledično je bilo v okviru te monografije s teoretičnimi raziskavami in terenskim delom ugotovljeno, da je aktuarska sedanja vrednost izdatkov za zdravstveno varstvo in doživljenjsko dolgotrajno oskrbo odvisna od stanovanjskega sklada. Družbena vrednost (𝐷𝑉), ki se ustvari z vključitvijo varovanih in oskrbovanih stanovanj v stanovanjski sklad, je ugotovljena kot razlika med aktuarsko sedanjo vrednostjo (𝐴𝑆𝑉) izdatkov za zdravstveno varstvo in doživljenjsko dolgotrajno oskrbo v odvisnosti od strukture stanovanjskega sklada. Gre za razliko med aktuarsko sedanjo vrednostjo izdatkov za zdravstveno varstvo in doživljenjsko dolgotrajno oskrbo v stanovanjskem skladu brez specializiranih stanovanj za oskrbo starostnikov 𝑆𝑆1 in aktuarsko sedanjo vrednostjo izdatkov za zdravstveno varstvo in doživljenjsko dolgotrajno oskrba v stanovanjskem skladu, ki vključuje specializirana stanovanja za oskrbo starostnikov 𝑆𝑆1v: 𝐷𝑉65 = 𝐴𝑆𝑉65(𝑆𝑆1) − 𝐴𝑆𝑉65(𝑆𝑆2) (1-14) 𝐷𝑉65 je razlika med 𝐴𝑆𝑉 v prvotnem stanovanjskem skladu (𝑆𝑆1) in v prilagojenem stanovanjskem skladu (𝑆𝑆2), ki vključuje specializirane stanovanjske rešitve za stanovanjsko oskrbo starostnikov. Ob predpostavki intenzivnosti oskrbe in vrednosti oskrbe na uro v okviru treh kategorij oskrbe v Sloveniji (tabela 1.5): Tabela 1.5: Izračun ASV prihrankov oziroma družbene vrednosti v Sloveniji za leto 2022 (v EUR) Intenzivnost oskrbe EUR/ KAT ur/dan min/dan h* dan mesec leto I 0,75 45 17 12,75 382,5 4.590 II 1,25 75 17 21,25 637,5 7.650 III 1,75 105 17 29,75 892,5 10.710 22 znaša ocenjena aktuarska sedanja vrednost (𝐴𝑆𝑉) za moške v Sloveniji leta 2022: 100−65 𝐴𝑆𝑉𝐿𝑇𝐶 65 = ∑ 𝑝 𝑗 65 ⋅ 𝜐𝑗 ⋅ (𝑝𝐿𝑇𝐶𝐼65+𝑗 ⋅ 𝑐1 + 𝑝𝐿𝑇𝐶𝐼𝐼65+𝑗 ⋅ 𝑐2 + 𝑝𝐿𝑇𝐶𝐼𝐼𝐼65+𝑗 ⋅ 𝑐3) = 𝑗=0 = ∑100−65 𝑝 𝑗=0 𝑗 65 ⋅ 𝜐𝑗 ⋅ (𝑝𝐿𝑇𝐶𝐼65+𝑗 ⋅ 4.590 + 𝑝𝐿𝑇𝐶𝐼𝐼65+𝑗 ⋅ 7.650 + 𝑝𝐿𝑇𝐶𝐼𝐼𝐼65+𝑗 ⋅ 10.710)= (1+0,05) * 6.911,35=7.256,92€ Na podlagi razlik med aktuarskimi sedanjimi vrednostmi izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo v odvisnosti od razpoložljivega stanovanjskega sklada (𝑆𝑆1, 𝑆𝑆2), so v tabeli 1.6 predstavljeni ASV prihranki ali družbena vrednost vlaganj v prilagajanje obstoječih domov in prilagojenih novih bivališč v lokalnih skupnostih, ločeno za moško in žensko populacijo za leto 2022 v Sloveniji: Tabela 1.6: Izračun ASV prihrankov oziroma družbene vrednosti v Sloveniji za leto 2022 (v EUR) ASV prihranki = Slovenija 𝑨𝑺𝑽(𝒙, 𝑯𝑺_𝑵𝑽) 𝑨𝑺𝑽(𝒙, 𝑯𝑺_𝑺𝑹𝑽) družbena vrednost (DV) moški 6.911,35 5.713,01 1.198,34 ženske 16.057,77 13.147,27 2.910,51 Model obravnava le dve strukturi stanovanjskega sklada, ki vključujeta različno strukturo razpoložljivih tipov bivališč, ki v mnogih evropskih državah trenutno še niso na voljo. V nadaljnjih raziskavah je treba podrobno umeriti tako skupino stanovanjskega sklada 𝑆𝑆1 kot skupino stanovanjskega sklada 𝑆𝑆2, ki vključuje specializirane stanovanjske rešitve. Nenehno spremljanje in proučevanje sestave stanovanjskega sklada lahko pomembno vplivata na izdatke za zdravstveno varstvo, doživljenjsko dolgotrajno oskrbo in stanovanjsko oskrbo starejših, pripomoreta pa tudi usmeriti investicije v ustrezno strukturo stanovanjskega sklada. Prav zato je treba trajno meriti družbene vrednosti v posameznih vrstah in sestavah stanovanjskega sklada, pri čemer pa se sama metodologija ne spreminja, večja je le dimenzija matrik selitev in vektorjev stanj. Ker teh izkušenj v Sloveniji še nimamo, bomo v nadaljevanju izvedli projekcije struktur prebivalstva po potrebnih kategorijah oskrbe le za primer, ki ga poznamo in ga spremlja državna statistika. 23 2 GEO-GERONTOLOŠKA SLIKA PODRAVSKE REGIJE 2.1 PROSTORSKA RAZPRŠENOST STAREJŠIH OBČANOV IN SOCIALNA INFRASTRUKTURA PODRAVSKE REGIJE Naravnogeografsko podobo podravske regije tvorijo gričevja na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi. Največje urbano središče regije je Maribor. Vodno bogastvo regije se izkorišča za pridobivanje električna energija (veriga hidroelektrarn na Dravi), plodna zemlja pa za kmetijsko dejavnost. Število prebivalcev po geo-gerontoloških kohortah v 41-ih občinah in 9-ih LAS-ih podravske regije podaja tabela 2.1. Tabela 2.1: Število oseb po starosti, občinah in lokalnih akcijskih skupinah (LAS) v podravski regiji v Sloveniji (1. 7. 2022) Občina do 65 let 65-79 80+ Skupaj Destrnik 2.143 489 56 2.632 Dornava 2.344 536 77 2.880 Hajdina 3.015 858 118 3.873 Juršinci 1.946 555 95 2.501 Kidričevo 5.201 1.346 215 6.547 Markovci 3.255 767 146 4.022 Ptuj 18.141 5.368 903 23.509 Trnovska vas 1.168 217 27 1.385 LAS Bogastvo podeželja 37.213 10.136 1.637 47.349 Makole 1.617 431 62 2.048 Poljčane 3.345 1.148 194 4.493 Rače - Fram 6.223 1.526 187 7.749 Slovenska Bistrica 20.861 5.181 723 26.042 LAS Dobro za nas 32.046 8.286 1.166 40.332 Lovrenc na Pohorju 2.276 682 81 2.958 Ruše 5.480 1.611 226 7.091 Selnica ob Dravi 3.510 1.003 161 4.513 LAS Drava 11.266 3.296 468 14.562 Cirkulane 1.892 471 69 2.363 Gorišnica 3.385 795 138 4.180 Majšperk 3.214 812 133 4.026 Podlehnik 1.457 387 54 1.844 Videm 4.547 1.054 127 5.601 Zavrč 1.238 268 34 1.506 Žetale 1.066 243 35 1.309 LAS Haloze 16.799 4.030 589 20.829 Hoče - Slivnica 9.167 2.556 455 11.723 Miklavž na Dravskem polju 5.519 1.526 244 7.045 Starše 3.188 889 135 4.077 LAS Lastovica 17.874 4.971 834 22.845 Oplotnica 3.369 762 115 4.131 LAS Od Pohorja do Bohorja 3.369 762 115 4.131 Benedikt 2.316 368 51 2.684 24 Občina do 65 let 65-79 80+ Skupaj Cerkvenjak 1.834 345 51 2.179 Duplek 5.633 1.382 178 7.015 Lenart 6.664 1.897 283 8.561 Pesnica 5.828 1.748 282 7.576 Sveta Ana 1.912 414 70 2.326 Sveta Trojica v Slov. goricah 1.792 402 61 2.194 Sveti Andraž v Slov. goricah 1.006 195 31 1.201 Sveti Jurij v Slov. goricah 1.683 435 62 2.118 Šentilj 6.665 1.702 213 8.367 LAS Ovtar Slovenskih goric 35.333 8.888 1.281 44.221 Ormož 9.157 2.733 404 11.890 Središče ob Dravi 1.423 481 89 1.904 Sveti Tomaž 1.569 446 73 2.015 LAS Upravne enote Ormož 12.149 3.660 567 15.809 Kungota 3.882 1.034 154 4.916 Maribor 86.629 26.375 4.190 113.004 TOTI LAS 90.511 27.409 4.344 117.920 Podravska regija skupaj 256.560 71.438 11.000 327.998 Vir: SURS, 2022. 2.1.1 Prostorska razpršenost starejših občanov podravske regije V podravski statistični regiji, eni naših najgosteje poseljenih regij, je v 2019 živelo 16 % prebivalcev Slovenije. Gostota poseljenosti je bila 150 prebivalcev na kvadratni kilometer. Naravni prirast je bil v 2019 tudi v tej regiji – kot v večini drugih – negativen (–1,9 na 1.000 prebivalcev). Kljub temu se je število prebivalcev v 2019 glede na leto prej zaradi pozitivnega selitvenega prirasta med statističnimi regijami in iz tujine (ta je bil izrazitejši) nekoliko povečalo. Delež mladih prebivalcev (tj. starih 0–14 let) je bil v tej regiji drugi najnižji (13,9 %); nižji je bil samo še v pomurski. Delež novorojenih otrok, katerih matere oz. starši ob njihovem rojstvu niso bili poročeni, je bil v tej regiji v 2019 tretji najvišji (66 %). Višjo vrednost tega podatka sta imeli pomurska in koroška regija. Povprečna starost žensk, ki so v 2019 rodile prvega otroka, je bila tukaj 29,9 leta (to je bila četrta najvišja starost na ravni regij). Povprečna starost umrlih je bila v tej regiji najnižja (77,0 leta); najvišja je bila v primorsko-notranjski (79,4 leta). Razpršenost starejših občanov po ozemlju podravske regije prikazujejo slike 2.1 do 2.3. 25 Slika 2.1: Lokacije stavb v podravski regiji, v katerih prebiva starejši občan sam (30. 4. 2021) 26 Slika 2.1.a: Maksimalna razdalja, še sprejemljiva za selitev v prilagojena stanovanja za prebivalce Slovenije po odstotkih anketirancev Vir: Rajer et al., 2022. Poglejmo na razpršenost objektov in naprav, pomembnih za izvajanje dolgotrajne oskrbe in zagotavljanje večje neodvisnosti starejših po regijah! 27 Slika 2.2: Lokacije stavb v podravski regiji, v katerih prebivata dva starejša občana sama (30. 4. 2021) 28 Slika 2.3: Lokacije stavb v podravski regiji, v katerih prebivajo trije ali več starejših občanov samih (30. 4. 2021) Primerjavo osamljenih starejših po regijah podaja slika 2.4. Glede na te podatke je stanje v podravski regiji nekje v povprečju stanj po posameznih regijah na nivoju NUTS 3. Slika 2.4: Število starejših občanov, ki živijo v stavbah sami, po starostnih skupinah (Slovenija, 30. 4. 2021) 29 2.1.2 Socialna infrastruktura in pomembni objekti ekonomske infrastrukture regije Slovenijo najdemo na sliki 2.5, podrobnosti za podravsko regijo pa na sliki 2.6. Slika 2.5: Središča objektov in mrež dolgotrajne oskrbe ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši občan sam (Slovenija, 30. 4. 2021) 30 Slika 2.6: Središča objektov in mrež dolgotrajne oskrbe ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši občan sam v podravski regiji (30. 4. 2021) Iz predhodnih raziskav oziroma terenskega dela smo ugotovili, da je za starejše občane 5-kilometrska oddaljenost od objektov najpogosteje kritična meja. 31 Slika 2.7: Območja 5-kilometrske oddaljenosti od domov starejših občanov, dnevnih centrov v domovih, zdravstvenih domov in lekarn ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši občan sam (Slovenija, 30. 4. 2021) Na slikah 2.7 in 2.8 predstavljamo območja 5-kilometrske oddaljenosti od objektov izbranih storitev ter stavbe, v katerih prebiva starejši občan sam, za Slovenijo ter posebej za podravsko regijo. 32 Slika 2.8: Območja 5-kilometrske oddaljenosti od domov starejših občanov, dnevnih centrov v domovih, zdravstvenih domov in lekarn ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši občan sam v podravski regiji (30. 4. 2021) Iz slike 2.8 je mogoče zaznati, da je predvsem v severnem delu regije večina starejših prebivalcev zelo oddaljena od domov starejših občanov, dnevnih centrov in zdravstvenih domov. 33 Slika 2.9: Območja 5-kilometrske oddaljenosti od pošt in bančnih avtomatov ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši občan sam v podravski regiji (30. 4. 2021) S slike 2.9 razberemo, da so pošte in bančni avtomati v podravski regiji dokaj gosto razporejeni po regiji, še posebej v Mariboru in Ptuju. Tudi ti dve storitvi sta za starejše prebivalstvo pomembni. 34 Slika 2.10: Oddaljenost bivališč starejših občanov od domov starejših občanov po statističnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) Tabela 2.2: Oddaljenost bivališč starejših občanov od domov starejših občanov po statističnih regijah Slovenije 65–79 let 80 + Koda NUTS 3 regija ≤ 5 km od DSO > 5 km od DSO ≤ 5 km od DSO > 5 km od DSO število % število % število % število % Slovenija 249.007 70,4 104.875 29,6 83.868 71,8 32.924 28,2 1 Pomurska 14.947 65,5 7.883 34,5 3.922 64,5 2.158 35,5 2 Podravska 35.701 61,2 22.608 38,8 11.531 64,7 6.278 35,3 3 Koroška 8.627 67,3 4.183 32,7 2.604 68,2 1.215 31,8 4 Savinjska 32.226 71,7 12.694 28,3 9.568 71,6 3.792 28,4 5 Zasavska 8.344 80,4 2.037 19,6 2.512 80,2 621 19,8 6 Posavska 6.300 51,8 5.860 48,2 2.098 52,5 1.901 47,5 7 Jugovzhodna 13.048 57,4 9.669 42,6 4.519 59,0 3.144 41,0 8 Osrednjeslovenska 71.387 84,8 12.777 15,2 26.413 86,5 4.118 13,5 9 Gorenjska 26.312 77,1 7.822 22,9 9.327 75,8 2.981 24,2 10 Primorsko-notranjska 4.707 52,0 4.347 48,0 1.571 50,4 1.548 49,6 11 Goriška 13.167 61,6 8.198 38,4 4.942 62,4 2.981 37,6 12 Obalno-kraška 14.241 67,7 6.797 32,3 4.861 69,0 2.187 31,0 Vir: MNZ, IRSSV, SURS, GURS 2021. Primerjavo dostopnostih starejših občanov do objektov za zdravstveno in dolgotrajno oskrbo ter do pošt in bančnih avtomatov po slovenskih statističnih regijah pa podajajo slike 2.10–2.15 ter tabele 2.2–2.7. 35 Glede na oddaljenost od domov starejših občanov (DSO) je Podravje manj kritično, kot so na sliki 2.10 posebej označene tri statistične regije (Primorsko-notranjska regija, Jugovzhodna Slovenija in Posavje; glej tudi tabelo 2.2). Podobno kot za oddaljenost bivališč do DSO velja tudi za oddaljenost do dnevnih centrov v domovih (DCD) v podravski regiji, da je stanje boljše kot v številnih drugih regijah. Regije s slabšo dostopnostjo so predvsem goriška, primorsko-notranjska, jugovzhodna Slovenija, posavska ter zasavska regija (posebej označene na sliki 2.11; glej tudi tabelo 2.3). Slika 2.11: Oddaljenost bivališč starejših občanov od dnevnih centrov v domovih po statističnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) Tabela 2.3: Oddaljenost bivališč starejših občanov od dnevnih centrov v domovih - Podravje in Slovenija 65–79 let 80 + Koda NUTS 3 regija ≤ 5 km od DC > 5 km od DC ≤ 5 km od DC > 5 km od DC število % število % število % število % Slovenija 320.797 90,7 33.085 9,3 106.106 90,9 10.686 9,1 2 Podravska 53.322 91,4 4.987 8,6 16.350 91,8 1.459 8,2 Vir: MNZ, IRSSV, SURS, GURS 2021. 36 Stanje dostopnosti starejših občanov do zdravstvenih domov (ZD) v podravski regiji je relativno slabše kot v drugih statističnih regijah (glej sliko 2.12 in tabelo 2.4). Slika 2.12: Oddaljenost bivališč starejših občanov od zdravstvenih domov po statističnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) Tabela 2.4: Oddaljenost bivališč starejših občanov od zdravstvenih domov (ZD) - Podravje in Slovenijja 65–79 let 80 + Koda NUTS 3 regija ≤ 5 km od ZD > 5 km od ZD ≤ 5 km od ZD > 5 km od ZD število % število % število % število % Slovenija 242.047 68,4 111.835 31,6 81.542 69,8 35.250 30,2 2 Podravska 32.147 55,1 26.162 44,9 10.271 57,7 7.538 42,3 Vir: MNZ, IRSSV, SURS, GURS 2021. 37 Iz rezultatov analize dostopnosti starejših občanov do lekarn (LEK) na sliki 2.12 in v tabeli 2.5 sledi, da sta kritični regiji predvsem posavska in primorsko-notranjska regija. Podravska regija ima dobro dostopnost. Slika 2.13: Oddaljenost bivališč starejših občanov od lekarn po statističnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) Tabela 2.5: Oddaljenost bivališč starejših občanov od lekarn (PH) - Podravje in Slovenija 65–79 let 80 + Koda NUTS 3 regija ≤ 5 km od PH > 5 km od PH ≤ 5 km od PH > 5 km od PH število % število % število % število % Slovenija 320.797 90,7 33.085 9,3 106.106 90,9 10.686 9,1 2 Podravska 53.322 91,4 4.987 8,6 16.350 91,8 1.459 8,2 Vir: MNZ, IRSSV, SURS, GURS 2021. 38 Delež starejših občanov z oddaljenostjo večjo od 5 km od bančnih avtomatov (BA) v podravski regiji je manjši kot v številnih drugih slovenskih regijah; glej sliko 2.14 oziroma tabelo 2.6). Slika 2.14: Oddaljenost bivališč starejših občanov od bančnih avtomatov po statističnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) Tabela 2.6: Oddaljenost bivališč starejših občanov od bančnih avtomatov (ATM) - Podravje in Slovenija 65–79 let 80 + Koda NUTS 3 regija ≤ 5 km od ATM > 5 km od ATM ≤ 5 km od ATM > 5 km od ATM število % število % število % število % Slovenija 339.553 96,0 14.329 4,0 111.943 95,8 4.849 4,2 2 Podravska 57.168 98,0 1.141 2,0 17.462 98,1 347 1,9 Vir: MNZ, IRSSV, SURS, GURS 2021. 39 Podobno kot velja za oddaljenost od bankomatov, je tudi oddaljenost starejših občanov od pošt v podravski regiji med boljšimi; relativno slabšo dostopnost do pošt imajo starejši občani v goriški in primorsko-notranjski regiji. Slika 2.15: Oddaljenost bivališč starejših občanov od pošt po statističnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) Tabela 2.7: Oddaljenost bivališč starejših občanov od pošt (PO) - Podravje in Slovenija 65–79 let 80 + Koda NUTS 3 regija ≤ 5 km od PO > 5 km od PO ≤ 5 km od PO > 5 km od PO število % število % število % število % Slovenija 347.502 98,2 6.380 1,8 114.599 98,1 2.193 1,9 2 Podravska 58.146 99,7 163 0,3 17.738 99,6 71 0,4 Vir: MNZ, IRSSV, SURS, GURS 2021. 40 2.2 RAZPOLOŽLJIVA SOCIALNA IN DRUGA INFRASTRUKTURA, POMEMBNA ZA STAREJŠE PO LOKALNIH AKCIJSKIH SKUPINAH PODRAVSKE REGIJE V nadaljevanju bomo socialno infrastrukturo in druge objekte, ki so pomembni za starejše občane, prikazali po občinah in lokalnih akcijskih skupinah (LAS-ih) podravske regije. Slika 2.16 prikazuje vse LAS-e v Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020. Slika 2.16: Lokalne akcijske skupine v Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 Vir: MKGP, 2022. Med socialno infrastrukturo, kjer se izvajajo obstoječe vrste DO, po slovenskih regijah štejemo predvsem domove starejših občanov (DSO), pomoč na domu (PND) in oskrbovana stanovanja (OS) v javni in zasebni lasti, med možnosti, ki jih ponuja novi ZDOsk, pa je potrebno omeniti tudi dopolnilno dejavnost oskrbe starejših na kmetijah in različne licencirane gospodarske oblike dejavnosti, ki lahko pridobijo za to delo koncesijo. Ta trenutek velja v podravski regiji omeniti le DSO, PND in OS, v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in zdraviliščih pa se izvajajo dejavnosti, povezane z DO. 41 2.2.1 Domovi starejših občanov V Sloveniji, domovi za starejše nudijo institucionalno oskrbo starejših. Ta obsega različne oblike pomoči in s tem starejšim nadomeščajo oziroma dopolnjujejo oskrbo na domu v okviru lastne družine. Nudijo tako imenovano »hotelsko oskrbo«, se pravi bivališče in prehrano ter storitve urejanja bivališča, pa tudi potrebno socialno in zdravstveno varstvo. Nekateri domovi celo prevzemajo pomoč posamezniku in družini na domu ter pripravljajo člane skupnosti na prihajajoče obdobje odvisnosti njihovega člana od pomoči drugih. Dne 1. 1. 2022 smo imeli v Sloveniji 20.039 postelj za institucionalno oskrbo v javnih zavodih in pri izvajalcih s koncesijo ter še dodatno 332 postelj v posebnem socialnovarstvenem zavodu v Domu Lukavica. Natančnejše podatke po izvajalcih in regijah je mogoče najti na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Pregled kapacitet institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih – 1. 1. 2022 (SSZS, 2022) prikazuje kapacitete po izvajalcih institucionalnega varstva v javni mreži (javni izvajalci in koncesionarji) na dan 1. 1. 2022 v podravski regiji (tabela 2.8 in slika 2.17). Tabela 2.8: Status domov starejših in število sob/mest v podravski regiji na dan 1. 1. 2022 po LASih Število Število Izvajalec Status 1 2 3 4 5 A-O sob mest Dom upokojencev Ptuj - enota Juršinci javni 82 22 52 7 1 151 Dom upokojencev Ptuj - enota Kidričevo javni 46 23 23 69 Dom upokojencev Ptuj - enota Muretinci javni 51 7 23 18 3 119 Dom upokojencev Ptuj - sedež zavoda javni 167 51 91 9 16 324 LAS Bogastvo podeželja 346 103 189 34 20 663 Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane - Poljčane javni 139 53 81 5 230 Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane - Slov. Bistrica javni 74 24 50 124 LAS Dobro za nas 213 77 131 5 354 Zavod sv. Terezije, Videm zasebni 56 35 21 77 LAS Haloze 56 35 21 77 SeneCura Hoče-Slivnica d.o.o. zasebni 146 142 4 150 LAS Lastovica 146 142 4 150 Dom Lenart, d.o.o. zasebni 159 89 69 1 235 Dom starejših Idila, Jarenina zasebni 103 41 62 165 LAS Ovtar Slovenskih goric 262 130 131 1 400 Center za starejše Ormož zasebni 112 44 61 1 6 193 LAS Upravne enote Ormož 112 44 61 1 6 193 Dom "Danice Vogrinec" Maribor - Pobrežje javni 295 116 117 7 37 18 609 Dom "Danice Vogrinec" Maribor - Tabor javni 98 44 30 24 200 Dom pod Gorco, Maribor zasebni 100 46 54 154 Dom starejših občanov Tezno, Maribor javni 123 32 83 8 222 SeneCura Maribor zasebni 102 38 64 166 TOTI LAS 718 276 348 15 61 18 1.351 Podravska regija skupaj 1.853 807 885 55 87 18 1 3.188 Legenda: 1, 2, 3, 4, 5, 6 – število postelj v sobi, A-O – apartma, oaza Vir: SSZS, 2022. 42 Slika 2.17: Domovi starejših občanov ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši občan sam v Sloveniji (30. 4. 2021) 43 2.2.2 Pomoč na domu To dejavnost želimo prikazati tudi po LAS-ih. Slika 2.15 podaja delitev Slovenije po LASih, kakršna je veljala v zadnjem programskem obdobju 2014–2021. V podravski regiji so se občine združevale v devet lokalnih akcijskih skupin: LAS Bogastvo podeželja, LAS Dobro za nas, LAS Drava, LAS Haloze, LAS Lastovica, LAS Od Pohorja do Bohorja, LAS Ovtar Slovenskih goric, LAS Upravne enote Ormož in TOTI LAS. Število uporabnikov pomoči na domu po občinah in LAS-ih podaja tabela 2.9. Tabela 2.9: Število uporabnikov pomoči na domu, starih 65 let in več, na dan 31. 12. 2021 Število Odstotek Odstotek prebivalcev, 3,5 % od (%) ciljne Število (%) ciljne Število Razlika med starih 65 let populacije, populacije uporabnikov, populacije uporabnikov, realizacijama Občina in več (2021 stare 65 let ReNPSV starih 65 let in ReNPSV starih 65 let in (2021 vs. na dan H2, in več vključene več (na dan vključene v več (2021) 31.12.2021) Slovenija, (preračun) v PND 31.12.2021) PND (na dan SURS)** (2021) 31.12.2021) Destrnik 486 17 8 1,6% 2 0,4% 1,2% Dornava 532 19 2 0,4% 1 0,2% 0,2% Hajdina 850 30 8 0,9% 6 0,7% 0,2% Juršinci 508 18 3 0,6% 3 0,6% 0,0% Kidričevo 1.336 47 14 1,0% 9 0,7% 0,3% Markovci 772 27 11 1,4% 7 0,9% 0,5% Ptuj 5.313 186 93 1,8% 63 1,2% 0,6% Trnovska vas 213 7 1 0,5% 1 0,5% 0,0% LAS Bogastvo podeželja 10.010 351 140 8,2% 92 5,2% 3,0% Makole 423 15 13 3,1% 11 2,6% 0,5% Poljčane 1.127 39 19 1,7% 8 0,7% 1,0% Rače - Fram 1.498 52 57 3,8% 37 2,5% 1,3% Slovenska Bistrica 5.121 179 99 1,9% 58 1,1% 0,8% LAS Dobro za nas 8.169 285 188 10,5% 114 6,9% 3,6% Lovrenc na Pohorju 680 24 43 6,3% 21 3,1% 3,2% Ruše 1.599 56 109 6,8% 60 3,8% 3,0% Selnica ob Dravi 1.007 35 47 4,7% 38 3,8% 0,9% LAS Drava 3.286 115 199 17,8% 119 10,7% 7,1% Cirkulane 472 17 5 1,1% 3 0,6% 0,5% Gorišnica 795 28 2 0,3% 1 0,1% 0,2% Majšperk 811 28 21 2,6% 9 1,1% 1,5% Podlehnik 381 13 5 1,3% 1 0,3% 1,0% Videm 1.037 36 15 1,4% 11 1,1% 0,3% Zavrč 248 9 1 0,4% 1 0,4% 0,0% Žetale 239 8 1 0,4% 1 0,4% 0,0% LAS Haloze 3.983 139 50 7,5% 27 4,0% 3,5% Hoče - Slivnica 2.533 89 64 2,5% 40 1,6% 0,9% Miklavž na Dravskem polju 1.514 53 62 4,1% 45 3,0% 1,1% Starše 867 30 30 3,5% 24 2,8% 0,7% LAS Lastovica 4.914 172 156 10,1% 109 7,4% 2,7% Oplotnica 754 26 17 2,3% 9 1,2% 1,1% 44 Število Odstotek Odstotek prebivalcev, 3,5 % od (%) ciljne Število (%) ciljne Število Razlika med starih 65 let populacije, populacije uporabnikov, populacije uporabnikov, realizacijama Občina in več (2021 stare 65 let ReNPSV starih 65 let in ReNPSV starih 65 let in (2021 vs. na dan H2, in več vključene več (na dan vključene v več (2021) 31.12.2021) Slovenija, (preračun) v PND 31.12.2021) PND (na dan SURS)** (2021) 31.12.2021) LAS Od Pohorja do Bohorja 754 26 17 2,3% 9 1,2% 1,1% Benedikt 358 13 6 1,7% 6 1,7% 0,0% Cerkvenjak 341 12 3 0,9% 3 0,9% 0,0% Duplek 1.360 48 27 2,0% 20 1,5% 0,5% Lenart 1.855 65 45 2,4% 31 1,7% 0,7% Pesnica 1.726 60 47 2,7% 34 2,0% 0,7% Sveta Ana 418 15 20 4,8% 15 3,6% 1,2% Sveta Trojica v Slov. Goricah 412 14 15 3,6% 5 1,2% 2,4% Sveti Andraž v Slov. goricah 184 6 0 0,0% 0 0,0% 0,0% Sveti Jurij v Slov. Goricah 436 15 17 3,9% 14 3,2% 0,7% Šentilj 1.692 59 62 3,7% 32 1,9% 1,8% LAS Ovtar Slovenskih goric 8.782 307 242 25,7% 160 17,7% 8,0% Ormož 2.699 94 38 1,4% 25 0,9% 0,5% Središče ob Dravi 473 17 3 0,6% 2 0,4% 0,2% Sveti Tomaž 449 16 4 0,9% 4 0,9% 0,0% LAS Upravne enote Ormož 3.621 127 45 2,9% 31 2,2% 0,7% Kungota 1.028 36 48 4,7% 28 2,7% 2,0% Maribor 26.305 921 649 2,5% 395 1,5% 1,0% TOTI LAS 27.333 957 697 7,2% 423 4,2% 3,0% Podravska regija 70.852 2479 1.734 92,2% 1.084 59,5% 32,7% Vir: Povzeto in prirejeno po IRSSV, 2022a. 45 2.2.3 Oskrbovana stanovanja Oskrbovana stanovanja (pred leti se je uporabljal izraz varovana) so arhitekturno prilagojena za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom. V njih lahko stanovalci dobijo pomoč določene ustanove 24 ur dnevno. Namenjena so starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere dopuščajo samostojno bivanje. V Sloveniji smo imeli leta 2020 1.300 lastniških in najemnih oskrbovanih stanovanj, od tega 139 v podravski regiji (tabela 2.10). Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja d. o. o. pa je bil na dan 10. 6. 2022 lastnik 469 oskrbovanih najemnih stanovanj v Sloveniji. Tabela 2.10: Število lastniških in najemnih oskrbovanih stanovanj po občinah in lokalnih akcijskih skupinah (LAS) v Sloveniji v letu 2020 Občina Investitor/Lastnik Oskrbnik/Upravnik Lastniška Najemna Skupaj Center za starejše Murska Sobota, Murska Sobota NSPIZ d. o. o. enota Doma starejših Rakičan 0 21 21 LAS Goričko 2020 skupaj 0 21 21 Dom starejših občanov Gornja Gornja Radgona TRATE nepremičnine d. o. o. Radgona 30 0 30 Ljutomer NSPIZ d. o. o. Dom starejših občanov Ljutomer 0 7 7 LAS Prlekija skupaj 30 7 37 Pomurska regija skupaj 30 28 58 Lenart Dom Lenart d. o. o. Dom Lenart d. o. o. 0 40 40 LAS Ovtar Slovenskih goric skupaj 0 40 40 Maribor Dom pod Gorico d. o. o. Dom pod Gorco d. o. o. 0 33 33 NSPIZ + JMSSM Dom upokojencev Tezno 30 36 66 TOTI LAS skupaj 30 69 99 Podravska regija skupaj 30 109 139 Šentjur Občina Šentjur Dom starejših Šentjur 0 18 18 LAS Od Pohorja do Bohorja skupaj 0 18 18 NSPIZ d. o. o.+ Celje Nepremičnine Celje d. o. o. Dom ob Savinji Celje 0 27 27 Laško Thermana Laško d.d. Thermana Laško d. d. 4 8 12 Štore Dom Lipa d.o.o. Dom Lipa d. o. o. 0 40 40 LAS Raznolikost podeželja Skupaj 4 75 79 Velenje SSRS + MOV Linea d. o. o. 7 8 15 LAS Zgornje Savinjske in Saleške doline Skupaj 7 8 15 Savinjska regija skupaj 11 101 112 Litija NSPIZ d. o. o. Dom Tisje 0 17 17 LAS Srce Slovenije skupaj 0 17 17 Zasavska regija skupaj 0 17 17 Brežice NSPIZ d. o. o. / 0 12 12 Krško NSPIZ d. o. o. Dom starejših občanov Krško 0 23 23 LAS Posavje skupaj 0 35 35 Posavska regija skupaj 0 35 35 Dom starejših občanov Trebnje + Trebnje NSPIZ d. o. o. Terca d.o.o. 32 15 47 LAS Suha krajina, Temenica in Krka skupaj 32 15 47 Jugovzhodna regija skupaj 32 15 47 DEOS d. d., PE Center starejših Brezovica DEOS d. d. Notranje Gorice 0 5 5 LAS Barje z zaledjem skupaj 0 5 5 Logatec NSPIZ d. o. o. Dom starejših Logatec 0 30 30 LAS s Ciljem skupaj 0 30 30 Grosuplje PrimaNova d. o. o. HI-PO d. o. o. 1 0 1 46 Občina Investitor/Lastnik Oskrbnik/Upravnik Lastniška Najemna Skupaj DEOS d. d., PE Center starejših Ljubljana DEOS d. d. Trnovo 0 60 60 JSS MOL + Mijaks investicije d. o. o. Zavod Pristan 97 22 119 Mijaks investicije d. o. o. Zavod Pristan 100 0 100 Dom starejših občanov Ljubljana NSPIZ d. o. o. Vič-Rudnik 0 30 30 Škofljica NSPIZ d. o. o. Dom starejših Škofljica 0 30 30 LAS Sožitje med mestom in podeželjem skupaj 198 142 340 Kamnik Vistra d. o. o. SGP Graditelj d. d. 0 2 2 LAS Srce Slovenije skupaj 0 2 2 IMP d.d., Medgeneracijski center Domžale IMP d.d. Bistrica d.o.o. 82 0 82 DEOS d. d.,PE Center starejših Medvode / Medvode 83 0 83 Trzin NSPIZ d. o. o. Dom počitka Mengeš, enota Trzin 0 14 14 LAS Za mesto in vas skupaj 165 14 179 Osrednjeslovenska regija skupaj 363 193 556 Bled Mijaks investicije d. o. o. / 60 0 60 Kranj NSPIZ d. o. o. Dom upokojencev Kranj 38 30 68 Dom za upokojence Janka Radovljica Rezidenca Senior d. o. o. Benedika 26 0 26 LAS Gorenjska košarica skupaj 124 30 154 Gorenjska regija skupaj 124 30 154 Kobarid SSRS Grad Tolmin d. o. o. (upravnik) 0 21 21 Tolmin SSRS Grad d. o. o. Tolmin (upravnik) 0 32 32 LAS Dolina Soče skupaj 0 53 53 Dom upokojencev Nova Gorica Nova Gorica NSPIZ d. o. o. + SS MONG (Center za pomoč na domu) 0 28 28 LAS V objemu sonca skupaj 0 28 28 Dom upokojencev Idrija, Idrija d.o.o. Dom upokojencev Idrija, d.o.o. 0 8 8 LAS s Ciljem skupaj 0 8 8 Goriška regija skupaj 0 89 89 Izola/Isola NSPIZ d. o. o. / 0 60 60 Koper/Capodistria NSPIZ d. o. o. + JSSMOK Obalni dom upokojencev Koper 0 30 30 Center za starejše občane Center za starejše občane Lucija Piran/Pirano Lucija d.o.o. d.o.o. 0 3 3 LAS Istre skupaj 0 93 93 Obalno-kraška regija skupaj 0 93 93 Slovenija skupaj 590 710 1.300 Legenda: NSPIZ – Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. o. o.; SSRS - Stanovanjski Sklad Republike Slovenije; JSSMOK – Javni stanovanjski sklad Mestne občine Koper; SS MONG – Stanovanjski sklad Mestne občine Nova Gorica - javni sklad; JSSMOL – Javni stanovanjski sklad MOL; MOV – Mestna občina Velenje; JMSSM – Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor Vir: Povzeto in prirejeno po IRSSV, 2015 in NSPIZ, 2022. 47 2.2.4 Zdravstveni domovi in lekarne Prebivalcem Slovenije se z mrežo javne zdravstvene službe zagotavlja ustrezno razporeditev izvajalcev javne zdravstvene službe na primarni, sekundarni in tercialni ravni na območju države in na območjih posameznih občin. Z mrežo je uporabnikom zagotovljena tudi stalno dostopna nujna medicinska pomoč, vključno z reševalnimi prevozi in preskrbo z nujnimi zdravili. Primarno raven zdravstvene mreže predstavljajo: - zdravstveni domovi, v okviru katerih se izvajajo zdravstvene službe splošne medicije, specialisti splošne in družinske medicin, pediatrije, ginekologije ter zobozdravstvo (tabela 2.11) in - lekarne, tako javni lekarniški zavodi kot tudi zasebni lekarnarji s koncesijo (tabela 2.12).c Tabela 2.11: Zdravstveni domovi po občinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) v podravski regiji v letu 2022 LAS Občina Naziv zdravstvenega doma LAS Bogastvo podeželja Ptuj Zdravstveni dom Ptuj LAS Dobro za nas Slovenska Bistrica Zdravstveni dom Slovenska Bistrica LAS Ovtar Slovenskih goric Lenart Zdravstveni dom Lenart LAS Upravne enote Ormož Ormož Zdravstveni dom Ormož TOTI LAS Maribor Zdravstveni dom Maribor Vir: Povzeto in prirejeno po MJZM, 2022. Tabela 2.12: Pregled lekarn po občinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) v podravski regiji v letu 2022 LAS Občina Naziv lekarne LAS Ovtar Slovenskih goric Lenart Sanolabor, d. d., PE Lenart TOTI LAS Maribor Sanolabor d.d., PE Maribor Europark Sanolabor d.d., PE Maribor TPC CITY Mariborske lekarne, Lekarna v E.Leclercu Vir: Povzeto in prirejeno po MJZS, 2022. 48 2.2.5 Bolnišnice Pomemben del storitev DO predstavlja tudi 26 bolnišnic v Sloveniji, od tega 3 v podravski regiji, in sicer v Mariboru, Ormožu in Ptuju (tabela 2.13). Tabela 2.13: Bolnišnice po občinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) v podravski regiji v letu 2022 LAS Občina Naziv bolnišnice TOTI LAS Maribor Univerzitetni klinični center Maribor LAS Upravne enote Ormož Ormož Psihiatrična bolnišnica Ormož LAS Bogastvo podeželja Ptuj Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj Vir: Povzeto in prirejeno po MJZM, 2022. 2.2.6 Zdravilišča V Sloveniji imamo tudi 17 zdravilišč, od teh se Terme Ptuj nahajajo v podravski regiji (tabela 2.14). Tabela 2.14: Zdravilišča po občinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) v podravski regiji v letu 2022 LAS Bogastvo podeželja Ptuj Terme Ptuj Vir: Povzeto in prirejeno po SSNS, 2022. 49 3 GEO-GERONTOLOŠKE PROJEKCIJE ZA PODRAVSKO REGIJO – PREGLED PO OBČINAH IN LOKALNIH AKCIJSKIH SKUPINAH Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 71.438 na začetku leta 2022 na okrog 99.025, to je 39 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za 146 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah kar za 149 % več (tabela 3.1). Tabela 3.1: Število prebivalcev v podravski regiji leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Podravska 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 327.998 180.108 -45 -1,6 65+ 71.438 99.025 39 0,9 80+ 17.781 43.654 146 2,4 ZN v DSO 3.227 8.033 149 2,4 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.1 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v podravski regiji za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 50 Slika 3.2 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v podravski regiji za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege KAT) sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3.4. Slika 3.2 [slika 2]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v podravski regiji do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.3 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) in pomoči na domu (PND), v podravski regiji do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 51 Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Slika 3.4 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v podravski regiji po vrsti oskrbe (rezidencialna in pomoč na domu – PND) do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.5 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v rezidencialni oskrbi in pomoči na domu (PND) v podravski regiji po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR). Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 52 Slika 3.6 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v podravski regiji glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.7 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v podravski regiji po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR). Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2042 treba vsako leto zaposliti dodatno od 11 do 14 oskrbovalcev, po letu 2042 pa bo to število počasi upadalo in se stabiliziralo pri številu okrog 4 novih oskrbovalcev letno po letu 2058. 53 3.1 LAS BOGASTVO PODEŽELJA Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 10.136 na začetku leta 2022 na okrog 14.597, to je 44 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za 149 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah kar za 156 % več (tabela 3.2). Tabela 3.2: Število prebivalcev v LAS Bogastvo podeželja leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna LAS Bogastvo 2022 2060 prirasta stopnja rasti podeželja [%] [%] število prebivalcev 47.349 25.945 -45 -1,6 65+ 10.136 14.597 44 1,0 80+ 2.604 6.495 149 2,4 ZN v DSO 468 1.196 156 2,5 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.8 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v LAS Bogastvo podeželja za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 54 Slika 3.9 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v LAS Bogastvo podeželja za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.10 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v LAS Bogastvo podeželja do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 55 Slika 3.11 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v LAS Bogastvo podeželja po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.12 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v LAS Bogastvo podeželja po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 56 Slika 3.13 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Bogastvo podeželja glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.14 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Bogastvo podeželja po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2042 treba vsako leto zaposliti dodatno od 11 do 14 oskrbovalcev, po letu 2042 pa bo to število počasi upadalo in se stabiliziralo pri številu 4 oskrbovalcev letno. 57 3.1.1 Destrnik Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 489 na začetku leta 2022 na okrog 828, to je 69 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo kar za 361 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 323 % več (tabela 3.3). Tabela 3.3: Število prebivalcev v občini Destrnik leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Destrnik 2022 2060* prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 2.632 1.506 -43 -1,5 65+ 489 828 69 1,4 80+ 79 364 361 4,1 ZN v DSO 15 65 323 3,9 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.15 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Destrnik za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 58 Slika 3.16 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Destrnik za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.17 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Destrnik do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 59 Slika 3.18 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Destrnik po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.19 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Destrnik po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 60 Slika 3.20 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Destrnik glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.21 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Destrnik po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2036 potrebno vsako naslednje ali vsako drugo leto zaposliti dodatno enega oskrbovalca, po letu 2048 pa bo to število počasi upadalo. Po letu 2052 pa bo dodatne obremenitve mogoče reševati tudi z nadurami. 61 3.1.2 Dornava Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 536 na začetku leta 2022 na okrog 971, to je 81 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo kar za 274 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 271 % več (tabela 3.4). Tabela 3.4: Število prebivalcev v občini Dornava leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Dornava 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 2.880 1.632 -43 -1,5 65+ 536 971 81 1,6 80+ 116 434 274 3,5 ZN v DSO 21 79 271 3,5 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.22 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Dornava za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 62 Slika 3.23 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Dornava za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.24 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Dornava do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 63 Slika 3.25 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Dornava po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.26 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Dornava po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 64 Slika 3.27 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Dornava glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.28 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Dornava po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2060 treba vsako leto ali le vsako drugo leto zaposliti dodatno po enega oskrbovalca. 65 3.1.3 Hajdina Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 858 na začetku leta 2022 na okrog 1.164, to je 36 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za kar 194 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 175 % več (tabela 3.5). Tabela 3.5: Število prebivalcev v občini Hajdina leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Hajdina 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 3.873 2.121 -45 -1,6 65+ 858 1.164 36 0,8 80+ 179 527 194 2,9 ZN v DSO 34 94 175 2,7 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.29 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Hajdina za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 66 Slika 3.30 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Hajdina za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.31 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Hajdina do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 67 140 4] 120 likas[ 100 v 80 ikonb 60 raop 40 u 20 ilo 0 Štev 2022 2024 2026 2028 2030 2032 2034 2036 2038 2040 2042 2044 2046 2048 2050 2052 2054 2056 2058 2060 Leto Oskrba na domu Institucionalna oskrba Skupaj Slika 3.32 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Hajdina po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.33 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Hajdina po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 68 60 6] 50 likas[ 40 ihnle 30 sop 20 za ilo 10 Štev 0 2022 2024 2026 2028 2030 2032 2034 2036 2038 2040 2042 2044 2046 2048 2050 2052 2054 2056 2058 2060 Leto Oskrba na domu Institucionalna oskrba Skupaj Slika 3.34 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Hajdina glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.35 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Hajdina po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2040 treba vsako leto zaposliti dodatno po enega oskrbovalca, vsako drugo leto pa dva, po letu 2046 pa bo dodatno treba zaposlovati kvečjemu vsako drugo leto. 69 3.1.4 Juršinci Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 555 na začetku leta 2022 na okrog 763, to je 38 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za kar 85 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 80 % več (tabela 3.6). Tabela 3.6: Število prebivalcev v občini Juršinci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Juršinci 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 2.501 1.373 -45 -1,6 65+ 555 763 38 0,8 80+ 178 329 85 1,6 ZN v DSO 33 60 80 1,6 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.36 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Juršinci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 70 Slika 3.37 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Juršinci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.38 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Juršinci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 71 Slika 3.39 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Juršinci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.40 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Juršinci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 72 Slika 3.41 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Juršinci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.42 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Juršinci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2036 treba zaposliti dodatno vsako peto leto novega oskrbovalca, po letu 2036 pa bodo te potrebe narasle na novega oskrbovalca vsako drugo leto. Razen leta 2054. 73 3.1.5 Kidričevo Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 1.346 na začetku leta 2022 na okrog 1.994, to je 48 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 152 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 157 % več (tabela 3.7). Tabela 3.7: Število prebivalcev v občini Kidričevo leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Kidričevo 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 6.547 3.619 -45 -1,5 65+ 1.346 1.994 48 1,0 80+ 362 911 152 2,5 ZN v DSO 65 168 157 2,5 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.43 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Kidričevo za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 74 Slika 3.44 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Kidričevo za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.45 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Kidričevo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 75 Slika 3.46 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Kidričevo po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.47 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Kidričevo po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 76 Slika 3.48 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Kidričevo glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.49 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Kidričevo po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2034 potrebno vsako leto zaposliti po enega novega ali dva oskrbovalca, po letu 2034 bo potrebno vsako leto zaposliti po dva oskrbovalca vse do leta 48, ko bodo potrebe po dodatnih zaposlitvah začele upadati. 77 3.1.6 Markovci Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 767 na začetku leta 2022 na okrog 1.264, to je 65 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 168 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 198 % več (tabela 3.8). Tabela 3.8: Število prebivalcev v občini Markovci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Markovci 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 4.022 2.281 -43 -1,5 65+ 767 1.264 65 1,3 80+ 208 557 168 2,6 ZN v DSO 35 104 198 2,9 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.50 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Markovci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) 78 Slika 3.51 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Markovci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.52 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Markovci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 79 Slika 3.53 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Markovci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.54 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Markovci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 80 Slika 3.55 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Markovci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.56 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Markovci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2044 treba vsako leto zaposliti dodatno vsaj enega oskrbovalca, po letu 2044 bo dinamika potreb malo večja, in se bo umirila po letu 2056. 81 3.1.7 Ptuj Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 5.368 na začetku leta 2022 na okrog 7.158, to je 33 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 121 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 131 % več (tabela 3.9). Tabela 3.9: Število prebivalcev v občini Ptuj leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Ptuj 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 23.509 12.570 -47 -1,6 65+ 5.368 7.158 33 0,8 80+ 1.440 3.186 121 2,1 ZN v DSO 255 591 131 2,2 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.57 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Ptuj za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 82 Slika 3.58 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Ptuj za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.59 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Ptuj do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 83 Slika 3.60 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Ptuj po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.61 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Ptuj po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 84 Slika 3.62 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Ptuj glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.63 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Ptuj po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2046 treba vsako leto zaposliti dodatno v povprečju po 5 do 6 oskrbovalcev, po letu 2046 pa bo to število počasi upadalo in se stabiliziralo pri dveh oskrbovalcih dodatno letno. 85 3.1.8 Trnovska vas Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 217 na začetku leta 2022 na okrog 455, to je 110 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 349 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 328 % več (tabela 3.10). Tabela 3.10: Število prebivalcev v občini Trnovska vas leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Trnovska vas 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 1.385 845 -39 -1,3 65+ 217 455 110 2,0 80+ 42 189 349 4,0 ZN v DSO 8 36 328 3,9 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.64 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Trnovska vas za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 86 Slika 3.65 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Trnovska vas za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.66 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Trnovska vas do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 87 Slika 3.67 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Trnovska vas po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.68 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Trnovska vas po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 88 Slika 3.69 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Trnovska vas glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.70 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Trnovska vas po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2042 treba vsako leto zaposliti dodatno v povprečju dva oskrbovalca, po letu 2042 pa bo to število počasi upadalo, ko bo od leta 2049 treba dodatno zaposlovati kvečjemu na nekaj let. 89 3.2 LAS DOBRO ZA NAS Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 8.286 na začetku leta 2022 na okrog 12.365, to je 49 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 195 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 185 % več (tabela 3.11). Tabela 3.11: Število prebivalcev v LAS Dobro za nas leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna LAS Dobro za nas 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 40.332 22.724 -44 -1,5 65+ 8.286 12.365 49 1,1 80+ 1.889 5.577 195 2,9 ZN v DSO 352 1.004 185 2,8 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.71 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v LAS Dobro za nas za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 90 Slika 3.72 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v LAS Dobro za nas za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.73 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v LAS Dobro za nas do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 91 Slika 3.74 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v LAS Dobro za nas po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.75 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v LAS Dobro za nas po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 92 Slika 3.76 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Dobro za nas glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.77 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Dobro za nas po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2048 treba vsako leto zaposliti od 9 dodatnih oskrbovalcev do 12 oskrbovalcev, potem pa bo vsako leto ta potreba upadla postopoma do leta 2055, ko bo treba letno zaposliti dodatno kvečjemu 4 do 6 nove oskrbovalce. 93 3.2.1 Makole Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 431 na začetku leta 2022 na okrog 625, to je 45 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 205 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 117 % več (tabela 3.12). Tabela 3.12: Število prebivalcev v občini Makole leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Makole 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 2.048 1.110 -46 -1,6 65+ 431 625 45 1,0 80+ 91 278 205 3,0 ZN v DSO 16 52 217 3,1 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.78 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Makole za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 94 Slika 3.79 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Makole za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.80 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Makole do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 95 Slika 3.81 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Makole po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.82 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Makole po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 96 Slika 3.83 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Makole glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.84 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Makole po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2048 potrebno vsako leto ali vsako drugo leto zaposliti dodatno enega oskrbovalca, po letu 2048 pa bo to število počasi upadalo do leta 2056, ko potreb po novih oskrbovalcih ne bo, potem pa je pričakovati kvečjemu manjše oscilacije, ki jih je mogoče reševati z dodatno zaposlitvijo in tudi z nadobremenitvami. 97 3.2.2 Poljčane Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 1.148 na začetku leta 2022 na okrog 1.271, to je 11 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 74 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 75 % več (tabela 3.13). Tabela 3.13: Število prebivalcev v občini Poljčane leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Poljčane 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 4.493 2.321 -48 -1,7 65+ 1.148 1.271 11 0,3 80+ 339 591 74 1,5 ZN v DSO 61 107 75 1,5 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.85 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Poljčane za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 98 Slika 3.86 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Poljčane za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.87 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Poljčane do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 99 Slika 3.88 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Poljčane po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.89 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Poljčane po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 100 Slika 3.90 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Poljčane glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.91 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Poljčane po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2050 potrebno vsako leto ali vsako drugo leto zaposliti dodatnega oskrbovalca, pozneje pa bo mogoče pomanjkanje kadra pokrivati z manjšimi nadobremenitvami vsaj za 5 let. 101 3.2.3 Rače - Fram Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 1.526 na začetku leta 2022 na okrog 2.437, to je 60 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 254 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 218 % več (tabela 3.14). Tabela 3.14: Število prebivalcev v občini Rače - Fram leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Rače - Fram 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 7.749 4.443 -43 -1,5 65+ 1.526 2.437 60 1,2 80+ 305 1.080 254 3,4 ZN v DSO 60 192 218 3,1 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.92 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Rače - Fram za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 102 Slika 3.93 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Rače - Fram za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.94 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Rače - Fram do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 103 Slika 3.95 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Rače - Fram po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.96 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Rače - Fram po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 104 Slika 3.97 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Rače - Fram glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.98 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Rače - Fram po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2050 treba vsako leto zaposliti dodatno po enega do dveh oskrbovalcev, po letu 2050 pa bo zaposlovanje po enega letno zadostovalo. 105 3.2.4 Slovenska Bistrica Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 5.181 na začetku leta 2022 na okrog 8.033, to je 55 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 214 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 205 % več (tabela 3.15). Tabela 3.15: Število prebivalcev v občini Slovenska Bistrica leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Slovenska Bistrica 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 26.042 14.851 -43 -1,5 65+ 5.181 8.033 55 1,2 80+ 1.154 3.628 214 3,1 ZN v DSO 214 653 205 3,0 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.99 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Slovenska Bistrica za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 106 Slika 3.100 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Slovenska Bistrica za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.101 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Slovenska Bistrica do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 107 Slika 3.102 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Slovenska Bistrica po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.103 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Slovenska Bistrica po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 108 Slika 3.104 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Slovenska Bistrica glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.105 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Slovenska Bistrica po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2048 treba vsako leto zaposliti dodatno po 6 do 8 oskrbovalce, po letu 2048 pa bo to število počasi upadalo in se stabiliziralo pri štirih dodatnih oskrbovalcih. 109 3.3 LAS DRAVA Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 3.296 na začetku leta 2022 na okrog 4.243, to je 29 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 182 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 191 % več (tabela 3.16). Tabela 3.16: Število prebivalcev v LAS Drava leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna LAS Drava 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 14.562 7.711 -47 -1,7 65+ 3.296 4.243 29 0,7 80+ 702 1.982 182 2,8 ZN v DSO 127 371 191 2,9 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.106 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v LAS Drava za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 110 Slika 3.107 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v LAS Drava za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.108 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v LAS Drava do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 111 Slika 3.109 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v LAS Drava po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.110 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v LAS Drava po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 112 Slika 3.111 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Drava glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.112 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Drava po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2046 treba vsako leto zaposliti več oskrbovalcev, se pravi od 4 dodatnih oskrbovalcev do 5 oskrbovalcev, potem pa bo vsako leto ta potreba upadla postopoma do leta 2056, ko bo treba letno zaposliti dodatno kvečjemu enega oskrbovalca. 113 3.3.1 Lovrenc na Pohorju Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 682 na začetku leta 2022 na okrog 848, to je 24 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 212 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 195 % več (tabela 3.17). Tabela 3.17: Število prebivalcev v občini Lovrenc na Pohorju leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Lovrenc na Pohorju 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 2.958 1.566 -47 -1,7 65+ 682 848 24 0,6 80+ 132 411 212 3,0 ZN v DSO 26 75 195 2,9 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.113 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Lovrenc na Pohorju za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 114 Slika 3.114 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Lovrenc na Pohorju za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.115 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Lovrenc na Pohorju do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 115 Slika 3.116 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Lovrenc na Pohorju po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.117 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Lovrenc na Pohorju po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 116 Slika 3.118 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Lovrenc na Pohorju glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.119 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Lovrenc na Pohorju po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2045 potrebno vsako leto zaposliti dodatnega oskrbovalca, po letu 2045 pa bo presežno povpraševanje mogoče pokrivati z zaposlovanem po enega oskrbovalca vsako drugo leto ali celo z nadurami obstoječega kadra. 117 3.3.2 Ruše Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 1.611 na začetku leta 2022 na okrog 2.081, to je 29 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 184 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 186 % več (tabela 3.18). Tabela 3.18: Število prebivalcev v občini Ruše leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Ruše 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 7.091 3.752 -47 -1,7 65+ 1.611 2.081 29 0,7 80+ 343 974 184 2,8 ZN v DSO 63 181 186 2,8 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.120 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Ruše za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 118 Slika 3.121 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Ruše za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.122 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Ruše do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 119 Slika 3.123 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Ruše po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.124 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Ruše po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 120 Slika 3.125 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Ruše glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.126 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Ruše po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bodo do leta 2041 potrebe naraščale od 2 do 3 (vsako drugo leto) dodatnih delavcev, po letu 2041 pa bodo te potrebe začele upadati. 121 3.3.3 Selnica na Dravi Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 1.003 na začetku leta 2022 na okrog 1.314, to je 31 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 163 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 197 % več (tabela 3.19). Tabela 3.19: Število prebivalcev v občini Selnica na Dravi leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Selnica ob Dravi 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 4.513 2.393 -47 -1,7 65+ 1.003 1.314 31 0,7 80+ 227 597 163 2,6 ZN v DSO 39 115 197 2,9 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.127 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Kobilje za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 122 Slika 3.128 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Selnica na Dravi za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.129 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Selnica na Dravi do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 123 Slika 3.130 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Selnica na Dravi po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.131 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Selnica na Dravi po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 124 Slika 3.132 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Selnica na Dravi glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.133 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Selnica na Dravi po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2052 treba vsako leto zaposliti po enega oskrbovalca, vsako drugo leto pa še enega več, potem pa bodo potrebe po novih delavcih začele upadati in bodo že v letu 2058 nastopili presežki. 125 3.4 LAS HALOZE Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 4.030 na začetku leta 2022 na okrog 6.532, to je 62 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 214 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 222 % več (tabela 3.20). Tabela 3.20: Število prebivalcev v LAS Haloze leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna LAS Haloze 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 20.829 11.423 -45 -1,6 65+ 4.030 6.532 62 1,3 80+ 914 2.874 214 3,1 ZN v DSO 168 541 222 3,1 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.134 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v LAS Haloze za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 126 Slika 3.135 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v LAS Haloze za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.136 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v LAS Haloze do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 127 Slika 3.137 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v LAS Haloze po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.138 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v LAS Haloze po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 128 Slika 3.139 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Haloze glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.140 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Haloze po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2050 treba vsako leto zaposliti dodatno od 5 do 8 oskrbovalcev, po letu 2050 pa bo to število počasi upadalo, ko po letu 2058 nova zaposlovanja ne bodo več potrebna. 129 3.4.1 Cirkolane Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 471 na začetku leta 2022 na okrog 734, to je 56 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 231 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 226 % več (tabela 3.21). Tabela 3.21: Število prebivalcev v občini Cirkolane leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Cirkulane 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 2.363 1.260 -47 -1,6 65+ 471 734 56 1,2 80+ 102 337 231 3,2 ZN v DSO 19 61 226 3,2 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.141 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Cirkolane za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 130 Slika 3.142 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Cirkolane za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.143 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Cirkolane do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 131 Slika 3.144 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Cirkolane po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.145 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Cirkolane po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 132 Slika 3.146 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Cirkolane glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.147 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Cirkolane po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2050 treba vsako leto dodatno zaposliti v povprečju vsako leto ali vsako drugo leto enega, po letu 2050 pa bo to število počasi upadalo in se stabiliziralo do leta 2055, ko dodatno zaposlovanje ne bo več potrebno. 133 3.4.2 Gorišnica Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 795 na začetku leta 2022 na okrog 1.271, to je 60 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 156 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 160 % več (tabela 3.22). Tabela 3.22: Število prebivalcev v občini Gorišnica leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Gorišnica 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 4.180 2.362 -43 -1,5 65+ 795 1.271 60 1,2 80+ 220 562 156 2,5 ZN v DSO 40 104 160 2,6 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.148 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Gorišnica za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 134 Slika 3.149 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Gorišnica za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.150 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Gorišnica do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 135 Slika 3.151 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Gorišnica po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.152 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Gorišnica po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 136 Slika 3.153 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Gorišnica glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.154 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Gorišnica po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2052 treba vsako leto zaposliti dodatno enega ali dva oskrbovalca, po letu 2052 pa bo to število počasi upadalo. 137 3.4.3 Majšperk Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 812 na začetku leta 2022 na okrog 1.216, to je 50 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 156 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 185 % več (tabela 3.23). Tabela 3.23: Število prebivalcev v občini Majšperk leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Majšperk 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 4.026 2.190 -46 -1,6 65+ 812 1.216 50 1,1 80+ 213 546 156 2,5 ZN v DSO 37 105 185 2,8 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.155 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Majšperk za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 138 Slika 3.156 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Majšperk za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.157 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Majšperk do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 139 Slika 3.158 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Majšperk po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.159 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Majšperk po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 140 Slika 3.160 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Majšperk glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.161 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Majšperk po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2054 treba vsako leto zaposliti dodatno v povprečju enega ali dva oskrbovalca več, po letu 2054 pa bo zadostovalo obremenjevanje preko polnega delovnega časa obstoječih oskrbovalcev. 141 3.4.4 Podlehnik Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 387 na začetku leta 2022 na okrog 575, to je 49 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 196 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 229 % več (tabela 3.24). Tabela 3.24: Število prebivalcev v občini Podlehnik leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Podlehnik 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 1.844 950 -48 -1,7 65+ 387 575 49 1,0 80+ 83 246 196 2,9 ZN v DSO 15 51 229 3,2 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.162 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Podlehnik za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 142 Slika 3.163 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Podlehnik za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.164 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Podlehnik do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 143 Slika 3.165 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Podlehnik po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.166 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Ljutomer po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 144 Slika 3.167 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Podlehnik glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.168 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Podlehnik po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2040 treba zaposliti dodatno po enega oskrbovalca na dve leti, v letih 2040-2050 bo potrebno zaposlovanje skoraj vsako leto, potem pa bodo potrebe vse manjše, ko bo po letu 2055 oskrbovalcev preveč. 145 3.4.5 Videm Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 rahlo poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 1.054 na začetku leta 2022 na okrog 1.808, to je 72 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 307 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 294 % več (tabela 3.25). Tabela 3.25: Število prebivalcev v občini Videm leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Videm 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 5.601 3.095 -45 -1,5 65+ 1.054 1.808 72 1,4 80+ 190 774 307 3,8 ZN v DSO 37 146 294 3,7 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.169 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Videm za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 146 Slika 3.170 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Videm za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.171 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Videm do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 147 Slika 3.172 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Videm po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.173 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Videm po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 148 Slika 3.174 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Videm glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.175 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Videm po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2049 treba vsako leto zaposliti dodatno 1,5 do 2,5 oskrbovalca, po letu 2052 pa kvečjemu enega dodatno letno ali na dve leti. 149 3.4.6 Zavrč Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 268 na začetku leta 2022 na okrog 494, to je 84 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 390 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 341 % več (tabela 3.26). Tabela 3.26: Število prebivalcev v občini Zavrč leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Zavrč 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 1.506 836 -44 -1,5 65+ 268 494 84 1,6 80+ 48 235 390 4,3 ZN v DSO 9 41 341 4,0 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.176 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Zavrč za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 150 Slika 3.177 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Zavrč za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.178 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Zavrč do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 151 Slika 3.179 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Zavrč po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.180 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Zavrč po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 152 Slika 3.181 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Zavrč glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.182 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Zavrč po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da do leta 2050 nihajo potrebne letne dodatne obremenitve okrog 0,5, kar pomeni, da bo smiselno zaposliti dodatno po enega delavca na vsaki dve leti, po tem obdobju pa kvečjemu na 5 do 10 let, ostalo rešimo lahko z majhnimi nadobremenitvami. 153 3.4.7 Žetale Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 243 na začetku leta 2022 na okrog 433, to je 78 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 200 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 212 % več (tabela 3.27). Tabela 3.27: Število prebivalcev v občini Žetale leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Žetale 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 1.309 729 -44 -1,5 65+ 243 433 78 1,5 80+ 58 174 200 2,9 ZN v DSO 11 34 212 3,0 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.183 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Žetale za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 154 Slika 3.184 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Žetale za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.185 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Žetale do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 155 Slika 3.186 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Žetale po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.187 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Žetale po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 156 Slika 3.188 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Žetale glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.189 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Žetale po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2054 treba vsako leto zaposliti dodatno po enega oskrbovalca z 0,2 do 0,7 polne obremenitve ali vsaj na tri leta (v obdobju 2035-2048 na dve leti) po enega, po letu 2054 pa bodo te potrebe upadle. 157 3.5 LAS LASTOVICA Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 4.030 na začetku leta 2022 na okrog 6.532, to je 62 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 214 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 222 % več (tabela 3.28). Tabela 3.28: Število prebivalcev v LAS Lastovica leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna LAS Lastovica 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 22.845 12.479 -45 -1,6 65+ 4.971 6.830 37 0,8 80+ 1.237 3.124 153 2,5 ZN v DSO 212 571 170 2,6 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.190 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v LAS Lastovica za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 158 Slika 3.191 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v LAS Lastovica za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.192 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v LAS Lastovica do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 159 Slika 3.193 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v LAS Lastovica po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.194 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v LAS Lastovica po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 160 Slika 3.195 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Lastovica glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.196 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Lastovica po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo dodatno zaposlovanje oskrbovalcev, upadalo od 6-7 letno do leta 2046 na 3-5 po tem letu. 161 3.5.1 Hoče - Slivnica Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 2.556 na začetku leta 2022 na okrog 3.470, to je 36 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 144 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 172 % več (tabela 3.29). Tabela 3.29: Število prebivalcev v občini Hoče - Slivnica leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Hoče - Slivnica 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 11.723 6.400 -45 -1,6 65+ 2.556 3.470 36 0,8 80+ 654 1.595 144 2,4 ZN v DSO 107 291 172 2,7 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.197 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Hoče - Slivnica za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 162 Slika 3.198 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Hoče - Slivnica za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.199 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Hoče - Slivnica do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 163 Slika 3.200 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Hoče - Slivnica po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.201 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Hoče - Slivnica po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 164 Slika 3.202 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Hoče - Slivnica glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.203 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Hoče - Slivnica po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2048 treba vsako leto dodatno obremeniti ali zaposliti več oskrbovalcev, v povprečju vsako leto 3-4, po letu 2048 pa bo to število počasi upadalo in se stabiliziralo do leta 2053pri enem dodatnem oskrbovalcu. 165 3.5.2 Miklavž na Dravskem polju Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 1.526na začetku leta 2022 na okrog 2.166, to je 42 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 159 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 164 % več (tabela 3.30). Tabela 3.30: Število prebivalcev v občini Miklavž na Dravskem polju leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Miklavž na 2022 2060 prirasta stopnja rasti Dravskem polju [%] [%] število prebivalcev 7.045 3.898 -45 -1,5 65+ 1.526 2.166 42 0,9 80+ 376 973 159 2,5 ZN v DSO 67 176 164 2,6 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.204 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Miklavž na Dravskem polju za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 166 Slika 3.205 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Miklavž na Dravskem polju za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.206 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Miklavž na Dravskem polju do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 167 Slika 3.207 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Miklavž na Dravskem polju po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.208 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Miklavž na Dravskem polju po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 168 Slika 3.209 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Miklavž na Dravskem polju glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.210 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Miklavž na Dravskem polju po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo treba vsako leto dodatno zaposliti po enega do dva oskrbovalca. 169 3.5.3 Starše Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 889 na začetku leta 2022 na okrog 1.195, to je 34 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 169 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 175 % več (tabela 3.31). Tabela 3.31: Število prebivalcev v občini Starše leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Starše 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 4.077 2.180 -47 -1,6 65+ 889 1.195 34 0,8 80+ 207 556 169 2,6 ZN v DSO 38 104 175 2,7 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.211 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Starše za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 170 Slika 3.212 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Starše za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.213 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Starše do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 171 Slika 3.214 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Starše po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.215 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Starše po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 172 Slika 3.216 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Starše glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.217 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Starše po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2050 treba vsako leto zaposliti vsaj enega oskrbovalca, na 3 leta pa dva, po letu 2050 pa bodo te potrebe manjše. 173 3.6 LAS Od Pohorja do Bohorja Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 9.769 na začetku leta 2022 na okrog 15.694, to je 61 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 214 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 212 % več (tabela 3.32). Tabela 3.32: Število prebivalcev v LAS Od Pohorja do Bohorja leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna LAS Od Pohorja do 2022 2060 prirasta stopnja rasti Bohorja [%] [%] število prebivalcev 50.791 29.070 -43 -1,5 65+ 9.769 15.694 61 1,3 80+ 2.196 6.906 214 3,1 ZN v DSO 405 1.266 212 3,0 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.218 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v LAS Od Pohorja do Bohorja za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 174 Slika 3.219 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v LAS Od Pohorja do Bohorja za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.220 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v LAS Od Pohorja do Bohorja do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 175 Slika 3.221 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v LAS Od Pohorja do Bohorja po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.222 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v LAS Od Pohorja do Bohorja po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 176 800 6] 700 likas 600 [ ih 500 nle 400 sop 300 za 200 ilo 100 Štev 0 2022 2024 2026 2028 2030 2032 2034 2036 2038 2040 2042 2044 2046 2048 2050 2052 2054 2056 2058 2060 Leto Oskrba na domu Institucionalna oskrba Skupaj Slika 3.223 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Od Pohorja do Bohorja glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.224 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Od Pohorja do Bohorja po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2048 treba vsako leto zaposliti dodatno od 12 do 18 oskrbovalcev, po letu 2048 pa bo to število počasi upadalo in se stabiliziralo do leta 2056, ko bo letno treba zaposliti le še od 5 do 7 novih oskrbovalcev. 177 3.6.1 Oplotnica Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 762 na začetku leta 2022 na okrog 1.296, to je 70 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 225 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 254 % več (tabela 3.33). Tabela 3.33: Število prebivalcev v občini Oplotnica leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Oplotnica 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 4.131 2.394 -42 -1,4 65+ 762 1.296 70 1,4 80+ 161 524 225 3,2 ZN v DSO 28 100 254 3,4 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.225 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Oplotnica za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 178 Slika 3.226 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Oplotnica za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.227 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Oplotnica do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 179 Slika 3.228 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Oplotnica po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.229 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Oplotnica po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 180 Slika 3.230 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Oplotnica glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.231 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Oplotnica po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2050 treba vsako leto dodatno obremeniti ali zaposliti več oskrbovalcev, v povprečju vsako leto enega, vsako drugo leto pa še enega več, po letu 2050 pa bo to število počasi upadalo. 181 3.7 LAS Ovtar Slovenskih goric Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 8.888 na začetku leta 2022 na okrog 13.569, to je 53 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 196 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 197 % več (tabela 3.34). Tabela 3.34: Število prebivalcev v LAS Ovtar Slovenskih goric leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna LAS Ovtar 2022 2060 prirasta stopnja rasti Slovenskih goric [%] [%] število prebivalcev 44.221 24.762 -44 -1,5 65+ 8.888 13.569 53 1,1 80+ 2.049 6.072 196 2,9 ZN v DSO 377 1.118 197 2,9 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.232 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v LAS Ovtar Slovenskih goric za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 182 Slika 3.233 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v LAS Ovtar Slovenskih goric za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.234 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v LAS Ovtar Slovenskih goric do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 183 Slika 3.235 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v LAS Ovtar Slovenskih goric po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.236 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v LAS Ovtar Slovenskih goric po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 184 Slika 3.237 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Ovtar Slovenskih goric glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.238 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Ovtar Slovenskih goric po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2042 treba vsako leto zaposliti dodatno od 10 do 15 oskrbovalcev, po letu 2042 pa bo to število počasi upadalo in se stabiliziralo do leta 2056, ko bo letno treba zaposliti le še od 4 do 6 novih oskrbovalcev. 185 3.7.1 Benedikt Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 368 na začetku leta 2022 na okrog 895, to je 143 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 345 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 328 % več (tabela 3.35). Tabela 3.35: Število prebivalcev v občini Benedikt leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Benedikt 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 2.684 1.707 -36 -1,2 65+ 368 895 143 2,4 80+ 82 365 345 4,0 ZN v DSO 15 65 328 3,9 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.239 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Benedikt za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 186 Slika 3.240 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Benedikt za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.241 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Benedikt do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 187 Slika 3.242 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Benedikt po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.243 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Benedikt po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 188 Slika 3.244 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Benedikt glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.245 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Benedikt po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2047 treba vsako leto dodatno obremeniti ali zaposliti več oskrbovalcev, v povprečju vsako drugo leto enega, po letu 2039 pa vsako leto enega. Potrebe bodo upadle po letu 2055. 189 3.7.2 Cerkvenjak Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 345 na začetku leta 2022 na okrog 739, to je 114 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 361 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 371 % več (tabela 3.36). Tabela 3.36: Število prebivalcev v občini Cerkvenjak leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Cerkvenjak 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 2.179 1.318 -40 -1,3 65+ 345 739 114 2,0 80+ 66 304 361 4,1 ZN v DSO 11 54 371 4,2 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.246 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Cerkvenjak za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 190 Slika 3.247 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Cerkvenjak za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.248 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Cerkvenjak do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 191 Slika 3.249 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Cerkvenjak po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.250 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Cerkvenjak po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 192 Slika 3.251 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Cerkvenjak glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.252 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Cerkvenjak po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2048 treba vsako leto ali vsaj vsako drugo leto zaposliti novega oskrbovalca, po letu 2048 pa se bo to število počasi stabilitiralo. 193 3.7.3 Duplek Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 1.382 na začetku leta 2022 na okrog 2.148, to je 55 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 251 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 250 % več (tabela 3.37). Tabela 3.37: Število prebivalcev v občini Duplek leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Duplek 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 7.015 3.931 -44 -1,5 65+ 1.382 2.148 55 1,2 80+ 277 972 251 3,4 ZN v DSO 52 183 250 3,3 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.253 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Duplek za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 194 Slika 3.254 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Duplek za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.255 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Duplek do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 195 Slika 3.256 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Duplek po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.257 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Duplek po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 196 Slika 3.258 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Duplek glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.259 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Duplek po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2048 treba vsako leto zaposliti dva do tri oskrbovalce, po letu 2048 pa bo to število počasi upadalo in pristalo na enem dodatnem zaposlenem letno, po letu 2056 pa tudi te potrebe ne bo več. 197 3.7.4 Lenart Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 1.897na začetku leta 2022 na okrog 2.579, to je 36 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 136 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 135 % več (tabela 3.38). Tabela 3.38: Število prebivalcev v občini Lenart leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Lenart 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 8.561 4.710 -45 -1,6 65+ 1.897 2.579 36 0,8 80+ 489 1.152 136 2,3 ZN v DSO 90 211 135 2,3 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.260 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Lenart za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 198 Slika 3.261 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Lenart za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.262 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Lenart do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 199 Slika 3.263 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Lenart po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.264 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Lenart po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 200 Slika 3.265 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Lenart glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.266 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Lenart po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2045 treba vsako leto dodatno obremeniti ali zaposliti več oskrbovalcev, v povprečju vsako leto dva, po letu 2045 pa bo to število počasi upadalo. 201 3.7.5 Pesnica Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 1.748 na začetku leta 2022 na okrog 2.217, to je 27 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 127 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 130 % več (tabela 3.39). Tabela 3.39: Število prebivalcev v občini Pesnica leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Pesnica 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 7.576 3.985 -47 -1,7 65+ 1.748 2.217 27 0,6 80+ 463 1.050 127 2,2 ZN v DSO 83 190 130 2,2 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.267 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Pesnica za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 202 Slika 3.268 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Pesnica za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.269 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Pesnica do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 203 Slika 3.270 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Pesnica po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.271 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Pesnica po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 204 Slika 3.272 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Pesnica glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.273 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Pesnica po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2037 treba vsako leto zaposliti do dva oskrbovalce, po letu 2037 celo vsako drugo leto enega več, po letu 2048 pa bo to število počasi upadalo . 205 3.7.6 Sveta Ana Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 414 na začetku leta 2022 na okrog 702, to je 69 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 211 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 245 % več (tabela 3.40). Tabela 3.40: Število prebivalcev v občini Sveta Ana leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Sveta Ana 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 2.326 1.347 -42 -1,4 65+ 414 702 69 1,4 80+ 101 314 211 3,0 ZN v DSO 17 59 245 3,3 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.274 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Sveta Ana za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 206 Slika 3.275 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Sveta Ana za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.276 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Sveta Ana do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 207 Slika 3.277 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Sveta Ana po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.278 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Sveta Ana po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 208 Slika 3.279 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Sveta Ana glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.280 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Sveta Ana po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2056 treba vsako drugo leto zaposliti vsaj enega oskrbovalca, po letu 2056 pa te potrebe ne bo več, razen leta 2058. 209 3.7.7 Sveta Trojica v Slov. goricah Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 402 na začetku leta 2022 na okrog 708, to je 76 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 215 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 231 % več (tabela 3.41). Tabela 3.41: Število prebivalcev v občini Sveta Trojica v Slov. goricah leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Sveta Trojica v Slov. 2022 2060 prirasta stopnja rasti goricah [%] [%] število prebivalcev 2.194 1.232 -44 -1,5 65+ 402 708 76 1,5 80+ 98 309 215 3,1 ZN v DSO 18 59 231 3,2 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.281 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Sveta Trojica v Slov. goricah za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 210 Slika 3.282 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Sveta Trojica v Slov. goricah za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.283 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Sveta Trojica v Slov. goricah do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 211 Slika 3.284 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Sveta Trojica v Slov. goricah po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.285 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Sveta Trojica v Slov. goricah po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi b ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 212 Slika 3.286 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Sveta Trojica v Slov. goricah glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.287 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Sveta Trojica v Slov. goricah po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2039 treba vsako leto dodatno obremeniti ali zaposliti več oskrbovalcev, v povprečju vsako drugo leto enega, po letu 2045, ko bo treba zaposliti enega oskrbovalca pa bo to število počasi upadalo in se stabiliziralo do leta 2057, ko dodatno zaposlovanje ne bo več potrebno najmanj naslednjih 5 let. 213 3.7.8 Sveti Andraž v Slov. goricah Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 195 na začetku leta 2022 na okrog 384, to je 97 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 247 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 266 % več (tabela 3.42). Tabela 3.42: Število prebivalcev v občini Sveti Andraž v Slov. goricah leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Sveti Andraž v Slov. 2022 2060 prirasta stopnja rasti goricah [%] [%] število prebivalcev 1.201 711 -41 -1,4 65+ 195 384 97 1,8 80+ 45 156 247 3,3 ZN v DSO 8 30 266 3,5 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.288 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Sveti Andraž v Slov. goricah za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 214 Slika 3.289 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Sveti Andraž v Slov. goricah za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.290 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Sveti Andraž v Slov. goricah do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 215 Slika 3.291 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Sveti Andraž v Slov. goricah po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.292 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Sveti Andraž v Slov. goricah po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 216 Slika 3.293 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Sveti Andraž v Slov. goricah glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.294 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Sveti Andraž v Slov. goricah po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2050 potrebno dodatno zaposlovati po enega oskrbovalca na 3-5 let. Izjemoma v letih 2042-2051, ko bo potrebno zaposlovati vsako drugo leto. 217 3.7.9 Sveti Jurij v Slov. goricah Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 435 na začetku leta 2022 na okrog 625, to je 44 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 194 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 185 % več (tabela 3.43). Tabela 3.43: Število prebivalcev v občini Sveti Jurij v Slov. goricah leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Sveti Jurij v Slov. 2022 2060 prirasta stopnja rasti goricah [%] [%] število prebivalcev 2.118 1.207 -43 -1,5 65+ 435 625 44 1,0 80+ 98 288 194 2,9 ZN v DSO 18 52 185 2,8 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.295 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Sveti Jurij v Slov. goricah za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 218 Slika 3.296 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Sveti Jurij v Slov. goricah za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.297 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Sveti Jurij v Slov. goricah do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 219 Slika 3.298 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Sveti Jurij v Slov. goricah po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 3,0 5] 2,5 likas[ 2,0 v iko 1,5 nbra 1,0 opu 0,5 ilo 0,0 Štev 2022 2024 2026 2028 2030 2032 2034 2036 2038 2040 2042 2044 2046 2048 2050 2052 2054 2056 2058 2060 Leto Dodatno število uporabnikov po letih Slika 3.299 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Sveti Jurij v Slov. goricah po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 220 Slika 3.300 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Sveti Jurij v Slov. goricah glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.301 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Sveti Jurij v Slov. goricah po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo potrebno zaposlovati po enega dodatnega oskrbvalca vsako drugo leto. 221 3.7.10 Šentilj Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 1.702 na začetku leta 2022 na okrog 2.572, to je 51 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 252 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 236 % več (tabela 3.44). Tabela 3.44: Število prebivalcev v občini Šentilj leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Šentilj 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 8.367 4.614 -45 -1,6 65+ 1.702 2.572 51 1,1 80+ 330 1.162 252 3,4 ZN v DSO 64 214 236 3,2 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.302 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Šentilj za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 222 Slika 3.303 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Šentilj za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.304 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Šentilj do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 223 Slika 3.305 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Šentilj po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.306 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Šentilj po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 224 Slika 3.307 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Šentilj glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.308 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Šentilj po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2048 treba vsako leto zaposliti dva do tri in pol oskrbovalcev, po letu 2048 pa bo to število počasi upadalo in pristalo na enem dodatnem zaposlenem letno. 225 3.8 LAS UPRAVNE ENOTE ORMOŽ Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 3.660 na začetku leta 2022 na okrog 4.654, to je 27 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 135 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 141 % več (tabela 3.45). Tabela 3.45: Število prebivalcev v LAS Upravne enote Ormož leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna LAS Upravne enote 2022 2060 prirasta stopnja rasti Ormož [%] [%] število prebivalcev 15.809 8.277 -48 -1,7 65+ 3.660 4.654 27 0,6 80+ 909 2.140 135 2,3 ZN v DSO 166 400 141 2,3 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.309 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v LAS Upravne enote Ormož za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 226 Slika 3.310 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v LAS Upravne enote Ormož za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.311 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v LAS Upravne enote Ormož do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 227 Slika 3.312 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v LAS Upravne enote Ormož po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.313 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v LAS Upravne enote Ormož po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 228 Slika 3.314 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Upravne enote Ormož glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.315 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Upravne enote Ormož po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2048 treba vsako leto zaposliti dodatno od 4 do 5 oskrbovalcev, po letu 2048 pa bo to število počasi upadalo in se stabiliziralo do leta 2058, ko dodatne zaposlitve ne bodo več potrebne. 229 3.8.1 Ormož Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 2.733 na začetku leta 2022 na okrog 3.521, to je 29 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 144 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 143 % več (tabela 3.46). Tabela 3.46: Število prebivalcev v občini Ormož leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Ormož 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 11.890 6.270 -47 -1,7 65+ 2.733 3.521 29 0,7 80+ 662 1.614 144 2,4 ZN v DSO 124 300 143 2,4 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.316 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Ormož za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 230 Slika 3.317 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Ormož za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.318 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Ormož do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 231 Slika 3.319 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Ormož po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.320 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Ormož po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 232 Slika 3.321 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Ormož glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.322 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Ormož po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bodo do leta 2045 potrebe naraščale od polovice do polno zaposlenega vsako leto. Potem pa bo potreba po novih delavcih upadala. 233 3.8.2 Središče ob Dravi Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 481 na začetku leta 2022 na okrog 536, to je 11 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 82 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 110 % več (tabela 3.47). Tabela 3.47: Število prebivalcev v občini Središče ob Dravi leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Središče ob Dravi 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 1.904 938 -51 -1,8 65+ 481 536 11 0,3 80+ 134 244 82 1,6 ZN v DSO 23 47 110 2,0 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.323 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Središče ob Dravi za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 234 Slika 3.324 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Središče ob Dravi za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.325 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Središče ob Dravi do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 235 Slika 3.326 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Središče ob Dravi po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.327 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Središče ob Dravi po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 236 Slika 3.328 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Središče ob Dravi glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.329 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Središče ob Dravi po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2048 treba vsako drugo leto zaposliti v povprečju dodatnega oskrbovalca, po letu 2050 pa bo to število počasi upadalo in doseglo presežek potrebnih oskrovalcev že leta 2056. 237 3.8.3 Sveti Tomaž Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 446 na začetku leta 2022 na okrog 597, to je 34 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 149 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 162 % več (tabela 3.48). Tabela 3.48: Število prebivalcev v občini Sveti Tomaž leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Sveti Tomaž 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 2.015 1.069 -47 -1,7 65+ 446 597 34 0,8 80+ 113 281 149 2,4 ZN v DSO 20 52 162 2,6 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.330 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Sveti Tomaž za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 238 Slika 3.331 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Sveti Tomaž za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.332 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Sveti Tomaž do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 239 Slika 3.333 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Sveti Tomaž po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.334 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Sveti Tomaž po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 240 Slika 3.335 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Sveti Tomaž glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.336 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Ormož po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2050 treba vsako leto dodatno obremeniti ali zaposliti več oskrbovalcev, v povprečju vsako drugo leto enega, vsako drugo leto pa še enega več, po letu 2050 pa bo to število počasi upadalo in se stabiliziralo do leta 2055, ko dodatno zaposlovanje ne bo več potrebno. 241 3.9 TOTI LAS Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 27.409 na začetku leta 2022 na okrog 34.939, to je 27 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 103 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 106 % več (tabela 3.49). Tabela 3.49: Število prebivalcev v TOTI LAS leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna TOTI LAS 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 117.920 64.393 -45 -1,6 65+ 27.409 34.939 27 0,6 80+ 7.316 14.865 103 1,9 ZN v DSO 1.329 2.732 106 1,9 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.337 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v TOTI LAS za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 242 Slika 3.338 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v TOTI LAS za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.339 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v LAS Prlekija do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 243 Slika 3.340 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v TOTI LAS po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.341 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v TOTI LAS po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 244 Slika 3.342 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi na področju TOTI LAS glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.343 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi na področju TOTI LAS po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2041 treba vsako leto zaposliti dodatno od 25 do 30 oskrbovalcev, po letu 2041 pa bo to število počasi upadalo in se stabiliziralo do leta 2050, ko bo letno treba zaposliti le še 10 nove oskrbovalce. 245 3.9.1 Kungota Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 1.034 na začetku leta 2022 na okrog 1.478, to je 43 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 204 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 219 % več (tabela 3.50). Tabela 3.50: Število prebivalcev v občini Kungota leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Kungota 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 4.916 2.677 -46 -1,6 65+ 1.034 1.478 43 0,9 80+ 234 712 204 3,0 ZN v DSO 40 128 219 3,1 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.344 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Kungota za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 246 Slika 3.345 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Kungota za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.346 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Kungota do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 247 Slika 3.347 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Kungota po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.348 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Kungota po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 248 Slika 3.349 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Kungota glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.350 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Kungota po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2050 treba skoraj vsako leto dodatno obremeniti ali zaposliti več oskrbovalcev, v povprečju vsako leto enega, vsako drugo leto pa še enega več, po letu 2050 pa bo to število počasi upadlo in se stabiliziralo do leta 2055, ko dodatno zaposlovanje predvidevamo vsako drugo leto. 249 3.9.2 Maribor Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 26.375 na začetku leta 2022 na okrog 33.461, to je 27 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 100 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 102 % več (tabela 3.51). Tabela 3.51: Število prebivalcev v občini Maribor leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Maribor 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 113.004 61.716 -45 -1,6 65+ 26.375 33.461 27 0,6 80+ 7.082 14.154 100 1,8 ZN v DSO 1.289 2.604 102 1,9 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.351 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Maribor za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 250 Slika 3.352 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Maribor za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.353 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Maribor do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 251 Slika 3.354 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Maribor po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.355 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Maribor po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 252 Slika 3.356 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Maribor glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.357 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Maribor po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bodo dodatne potrebe po oskrbovancih letno počasi upadale od 24 do 28 oskrbovalcev letno do leta 2041, na 10 oskrbovalcev po letu 2050. 253 3 SKLEP Kot že desetletja navajajo politične stranke v Sloveniji, vsakokratni vladni organi in parlamentarci, državljani pa to čutimo na lastni koži, je primerna organizacija oskrbe starejših nujna. Ne samo starejši, potrebni pomoči drugih pri vsakdanjih opravilih in zahtevnejši oskrbi, ampak tudi njihovi svojci in prijatelji kličejo k rešitvam, po katerih mora postati sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe in ustrezno financiranje potrebnih storitev ena izmed prioritet naše države. Demografske spremembe in podaljšana starost ob upokojitvi potencialnih družinskih oskrbovalcev so že danes pripeljale do nezavidljivega položaja starejših. Za Podravje lahko navedemo, da je že danes skoraj četrtina prebivalcev starejših od 65 let. Najbolj kritično sedanje stanje predstavljajo slike 2.1-2.4, iz katerih je očitno, da je velik delež starostnikov, ki živijo v razpršenih domovih, daleč od oskrbnih središč, brez sobivajočih mlajših oseb. To pomeni, da je sistemsko urejena pomoč lokalnih skupnosti in države nujna. Do tedaj, ko bo v popolnosti zaživel Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk), pa je treba najti boljše začasne rešitve, hkrati pa postaviti temelje tudi za zagotavljanje ustreznih človeških virov in bivališč za starejše na dolgi rok. Tu se kaže za primerno rešitev tudi dodatna dejavnost dolgotrajne oskrbe na družinskih kmetijah. V Zakonu o dolgotrajni oskrbi so za reševanje problematike na dolgi rok še neurejena številna področja, med drugim financiranje dejavnosti, ki jih uokvirja zakon, kar je gotovo najpomembnejše, vendar je na temelju tega zakona veliko stvari mogoče rešiti tudi s podzakonskimi akti, predvsem pa mora biti mnogo stvari, ki so videti v ZDOsk obrobne in neproblematične, zasnovane mnogo prej, kot celotna dejavnost steče po novem zakonu. Dve strateški nalogi, ki zahtevata dolgoročno planiranje (najmanj 5 let), je treba zasnovati že danes. To sta: a. planiranje bivališč za starejše, bolj ranljivo in pomoči drugih potrebno prebivalstvo (prostorski plani in izvedbeni načrti) ter b. načrtovanje izobraževanja in usposabljanja človeških virov, štipendiranje in financiranje. Pri razmisleku o planiranju bivališč sam ZDOsk našteva nabor možnih rešitev, tako s fizičnega kot lastniškega in upravljavskega vidika, pričujoča monografija pa podaja dinamiko potreb. Nimamo pa usmeritev, kako se tega lotiti in kako vključiti te dolgoročne plane v prostorske plane občin in finančne načrte odgovornih za financiranje varnega bivanja starejših. V poglavju 1.2.2. smo pokazali, kako je smiselno preveriti trditev, da moramo v Sloveniji zagotavljati predvsem izvajanje dolgotrajne oskrbe, ki ljudem čim dlje omogoča samostojno in varno ter kakovostno življenje doma. Ob taki usmeritvi je potrebno takoj preučiti, kako so domovi za starajoče z upadlimi funkcionalnimi zmožnostmi varni in koliko se dvigujejo izdatki zdravstvene blagajne po izvedbi nevarnosti, ki preži na starejše doma, od padcev pa vse do posledic osamljenosti. Če bi to preučili, bi najbrž podobno kot Claudia Wood (2017) ugotovili, da so stroški oziroma izdatki prilagoditve bivališča potrebam starejših le polovica stroškov kurative, ki gredo na račun zdravstvene blagajne. Zato je smiselno izdelati finančne načrte, plane 254 subvencij in organizacijske oblike prilagajanja obstoječih bivališč tem uporabnikom in/ali pa razmisliti o obnovi prostorskih planov občin tako, da bi vključevali objekte dolgotrajne oskrbe v občini, vendar dovolj bljizu uprabnikom (glej sliko 2.1.a). Domisliti je treba tudi vrste objektov, njihovo razpršenost v prostoru in lastniške oblike (občinski, v koncesiji, v javno-zasebnem partnerstvu, z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji), saj ZDOsk daje široko paleto možnih rešitev. Vse to mora postati rešitev, dogovarjanja v lokalnih skupnostih. Pri razmisleku o financiranju pa ni mogoče zaobiti dejstva, da je razpršitev domov starejših v prostoru velika, kar zahteva dodatno zaposlovanje, saj oskrbovalci zdaj velik del časa porabijo na poti med oskrbovanci. Vse to so dejstva, ki morajo pripeljati do optimalne rešitve izgradnje in prilagajanja stanovanjskega sklada za starejše v posameznih občinah. Kakšen naj bo skupni obseg takega stanovanjskega sklada po občinah imamo podano po grafih v poglavju 3, če upoštevamo 1-2 postelji na bivališče. Projekcije so podane po posameznih Lasih in po občinah v teh LAS-ih. Vse to bi morali imeti že danes. V prihodnosti pa bodo potrebe še najmanj 20 let skokovito naraščale, potem pa se bodo le počasi umirjale. Velja poudariti tudi dejstvo, da se na podeželju, ko gre za veliko razpršenost starejšega kmečkega prebivalstva, izkazuje ena od dobrih izbir tudi dopolnilna dejavnost na kmetijah, ki bi ne samo rešila problematike pomoči potrebnih starih oseb, ampak bi zagotovila tudi delo na podeželju in s tem zmanjšan odtok mladih s podeželja v večja naselja in mesta. V tem primeru pa je potrebno planirati tudi mrežo socialnih oskrbovalcev in negovalk, usposobljenih za oskrbo starejših, ki bo zagotavljala profesionalno oskrbo na kmetijah. Medtem ko imata Norveška in Švedska preko 12 % oskrbovalcev v dolgotrajni oskrbi glede na število prebivalcev, starih 65 let ali več, ZDA in Izrael pa le malo manj kot 12 %, ima Slovenija le dobrih 3 % tovrstnega kadra. Že te številke dajo vedeti, da smo na področju človeških virov v dolgotrajni oskrbi več kot bosi. S podaljšanjem starosti ob upokojitvi pa smo še zmanjšali možnosti oskrbe z neformalnimi oskrbovalci, predvsem družinskimi člani. Projekcije na slikah z notranjo številko 7, [slika 7], nam povedo, da bo potreba po oskrbovalcih še strmo naraščala, nato pa se bo rahlo umirila, vendar bomo naraščanju potreb priča še najmanj 30 let. Za te kadre je treba že danes zagotoviti mesta v srednješolskih in visokošolskih študijskih programih za različne profile od zdravstvenega in socialnega varstva do fizioterapevtov in upravljavcev objektov, v katerih starejši bivajo ali jih potrebujejo za vzdrževanje svojih funkcionalnih zmožnosti. Treba je razmisliti o štipendijski in plačni politiki. (2.a) Takoj pa je treba začeti tudi s programi usposabljanja prebivalstva na kmetijah in splošneje za vse primere storitev nižjih zahtevnosti. Iz anket sledi, da bi se kar 58% prebivalcev odločilo za oskrbo v skupnosti, zlasti na socialni kmetiji, če bi se ta opcija vzpostavila in če bi bile te kmetije dobro vprete v mreže oskrbe na domu. Za te profile pa bo treba usposobiti tudi učitelje. Zato bi morala biti naloga šolskega sektorja, da se bolj dejavno vključi v planiranje izobraževanja za pomoč starejšim državljanom. Prav bi bilo, da tudi ministrstvo za finance izvajalcem prisluhne in nameni vsaj malo večji košček sredstev dolgotrajni oskrbi, s katerimi se bomo približali vsaj polovici tistega odstotka oskrbovalcev na število prebivalcev 65+, ki ga imajo skandinavske države in ZDA. 255 4 LITERATURA IN VIRI Abler, R., Adams & J. S., Gould, P. (1972). Spatial Organization: the Geographer's View of the World (London: Prentice-Hall). Andersen, A. K. (2002). Are commuting areas relevant for the delimitation of administrative regions in Denmark?, Regional Studies, 36(8), str. 833–844. Andrews, G. J., Milligan, C., Phillips, D. R., Skinner, M. W. (2009). Geographical gerontology: Mapping a disciplinary intersection. Geography Compass 3(5), str. 1641–1659. Ball, R. M. (1980) The use and definition of Travel-to-Work areas in Great Britain: Some problems, Regional Studies, 14(2), str. 125–139. Bogataj, D., Aver, B., Bogataj, M. (2016a). Supply chain risk at simultaneous robust perturbations. International journal of production economics, let. 181, del A, str. 68–78. Bogataj, D., Ros McDonnell, D., & Bogataj, M. (2015a). Reverse Mortgage Schemes Financing Urban Dynamics Using the Multiple Decrement Approach. Springer Proceedings in Mathematics & Statistics 135: Springer, 27–47. Bogataj, D., Ros-McDonnell, D., Bogataj, M. (2015b). Financing Urban Growth in Aging Societies: Modelling the Equity Release Schemes in the Welfare Mix for Older Persons. Enhancing synergies in a collaborative environment. Lecture Notes in Management and Industrial Engineering, ISSN 2198-0780. Cham: Springer, str. 205–215. Bogataj, D., Ros-McDonnell, D., Bogataj, M. (2016b). Management, financing and taxation of housing stock in the shrinking cities of aging societies. International journal of production economics, let. 181, št. pt. A, str. 2–13. ISSN 0925-5273 Coombes, M. G. in Openshaw, S. (1982). The use and definition of travel-to-work areas in Great Britain: Some comments, Regional Studies, 16(2), str. 141–149. Coombes, M., Casado-Díaz, J. M., Martínez-Bernabeu, L. in Carausu, F. (2012). Study on comparable labour market areas – Final research report (Rome: Istat – Istituto nazionale di statistica) 146 str. Cörvers, F., Hensen, M. in Bongaerts, D. (2009). Delimitation and coherence of functional and administrative regions, Regional Studies, 43(1), str. 19–31. Deshmukh, S. (2012). Multiple Decrement Models in Insurance, An Introduction Using R, Springer. 219 str. Drobne, S. (2016). Model vrednotenja števila in območij funkcionalnih regij, doktorska disertacija (A model evaluating the number and areas of functional regions, doctoral thesis) (Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, samozaložba S. Drobne), 174 str. Drobne, S. (2021). Funkcionalne regije v Sloveniji ()Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo), 130 str. DzS (2022). Domovi za starejše. GOV, https://www.gov.si/teme/domovi-za-starejse/ EK (1999). ESDP, European Spatial Development Perspective. Towards Balanced and Sustainable Development of the Territory of the European Union (Bruselj: Evropska komisija). EK (2003). Regulation (EC) No 1059/2003 of the European Parliament and of the Council of 26 May 2003 on the establishment of a common classification of territorial units for statistics (NUTS). Official Journal of the European Union, L 154/1, (Bruselj: Evropska komisija). EK (2007). Report from the Commission to the European Parliament and the Council on implementation of the NUTS Regulation (Regulation (EC) No 1059/2003; Bruselj: Evropska komisija). EK (2010). Sporočilo komisije. Evropa 2020. Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (Bruselj: Evropska komisija). 256 EK (2014). Adequate social protection for long-term-care needs in an ageing society (Bruselj: Evropska komisija). EK (2016). Evropa 2020. (Bruselj: Evropska komisija). ESPON 1.1.1 (2004). Potentials for polycentric development in Europe, Final project report, Revised version 2005 (Luxembourg: ESPON Coordination Unit). ESPON 1.4.3 (2007). Study on urban functions, Final report, Luxembourg, The ESPON Monitoring Committee and the partners of the projects, 253 str. ESPON 3.4.3 (2006). The modifiable areas unit problem, Final report (Luxembourg: ESPON Coordination Unit). GURS (2022). Prostorski podatki o prostorskih enotah v letu 2021 in 2022. (Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije). Haggett, P. (1971). Locational analysis in human geography, Reprint edition (Original 1965), London: Edward Arnold. Harvey, D. (2011). The Enigma of Capital and the Crises of Capitalism, (New York, London, Oxford University Press), 320 str. IRRSV (2015). Analiza organiziranosti in izvajanja oskrbe na področju oskrbovanih stanovanj. Končno poročilo. (Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo). IRRSV (2021). Spremljanje izvajanja storitve pomoči za družino: Pomoč na domu. Analiza stanja v letu 2020. Končno poročilo. (Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo). IRRSV (2022). Spremljanje izvajanja storitve pomoči za družino: Pomoč na domu. Analiza stanja v letu 2021. Končno poročilo. (Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo). Karlsson, C. in Olsson, M. (2006). The identification of functional regions: theory, methods, and applications, The Annals of Regional Science, 40(1), str. 1–18. Klapka, P., Halás, M. in Tonev, P. (2013) Functional regions: Concept and types, V: Klímová, V. & Žítek, V. (ur.) 16th International Colloquium on Regional Sciences, Conference Proceedings Valtice, June 19–21, 2013 (Brno: Masaryk University), str. 94–101. Maier, K. (2005). New policy? New regions? New borders? V: AESOP 2005 Congress, July 13–17, 2005. Vienna, Avstrija: 9 str. MELLS (1996). Zakon o ratifikaciji Evropske listine lokalne samouprave (MELLS), Uradni list RS 15/96. MJZM (2022). Mreža javne zdravstvene mreže. GOV, https://www.gov.si/teme/mreza-javne- zdravstvene-sluzbe/ MJZS (2022). Mreža javne zdravstvene službe. GOV, https://www.gov.si/teme/mreza-javne- zdravstvene-sluzbe/ MKGP (2022). Lokalne akcijske skupine v Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 (posodobitev marec 2019), https://skp.si/download/las-interaktivna-publikacija07032019_-pdf MNZ (2021). Podatki o številu prebivalcev po starostni strukturi v stavbi s hišno številko na dan 30. 4. 2021. (Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve). MZ (2020). MoST - Model skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti, 2017–2020 (Ljubljana: Ministrstvo za zdravje). https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/most-model-skupnostnega-pristopa-za-krepitev-zdravja-in-zmanjsevanje-neenakosti-v-zdravju-v-lokalni-skupnosti/ Nagode, M., Zver, E., Marn, S., Jacović, A., Dominkuš, D. (2014). Dolgotrajna oskrba - uporaba mednarodne definicije v Sloveniji.Delovni zvezek št. 2/2014, let. XXIII. Zbirka Delovni zvezki UMAR. http://www.umar.gov.si/avtorski_prispevki/ NSPIZ. (2022). Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. https://www.ns-piz.si/si/oskrbovana-najemna-stanovanja/predstavitev/ OECD (2002). Redefining territories – The functional regions (Paris: OECD Publishing), 132 str. 257 Promislow, S. D. (2015). Fundamentals of Actuarial Mathematics, Third Edition. John Wiley & Sons, Ltd., Chichester. 428 str. Rajer, C., Drobne, S., Bogataj, M. in Bogataj, D. (2022). Smart Silver Villages Through the Lenses of the Slovenian Rural Inhabitants, CIRRE 2022 Proceedings, Ankara. Rebec, J. (1983). Razvoj naselij mestnega značaja z več kot 2000 prebivalci v SR Sloveniji, 1971– 1981, Prikazi in študije, 28. Rebec, J. (1984). Funkcijska klasifikacija mestnih naselij z več kot 2000 prebivalci v SR Sloveniji, 1981, Prikazi in študije. 29. Rickayzen, B. D., Smith, D. in Mayhew, L. (2017). Flexible and affordable methods of paying for long term care insurance. International Longevity Centre – UK (ILCUK)/Cass Business School. 30 str. Rogelj, V. (2016). Pričakovano trajanje življenja ob vstopu v socialnovarstveni zavod kot merilo kakovosti izvajanja dolgotrajne oskrbe (magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Rogelj, V. in Bogataj, D. (2018). Planning and financing the home and facility-based care using the multiple decrement approach. Journal of decision systems, let. 2018, št. 27. ISSN 1246-0125. Schmithals B. in Schötz E. U. (1994). Herleitung der DAV-Sterbetafel 1994 R für Rentenversicherungen (DAV1994R), Köln, https://cran.r- project.org/web/packages/MortalityTables/vignettes/international-mortality-tables-overview.html SE (2016). Council of Europe Conference of Ministers Responsible for Spatial/Regional Planning (CEMAT) (Strasbourg: Svet Evrope). Skinner, M. W., Andrews, G. J. in Cutchin, P. M. (2018). Introducing geographical gerontology in in Skinner, Andrews and Curchin (Eds.) Geographical Gerontology: Perspectives, Concepts, Approaches. Routledge Studies in Human Geography, str. 3–10. SSNS (2022). Pregled vseh naravnih zdravilišč v Sloveiji, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, https://slovenia-terme.si/vse-terme-in-zdravilisca-seznam/ SSZS (2016, 2019). Podatki o številu prošenj in zneskih v EUR na dan oskrbe za leto 2016, 2019 (Ljubljana: Skupnost socialnih zavodov Slovenije). SSZS (2022). Pregled kapacitet institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih – 1. 1. 2022. (Ljubljana, Skupnost socialnih zavodov Slovenije). https://www.ssz-slo.si/splosno-o-posebnih-domovih/pregled-kapacitet-in-pokritost-institucionalnega-varstva-starejsih-in-posebnih-skupin-odraslih/ SURS (2009). Popolne tablice umrljivosti prebivalstva Slovenije, 2007 – moški, ženske (Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije). SURS (2019). Pojasnila o teritorialnih spremembah statističnih regij (Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije). SURS (2022). Število prebivalcev po občinah v Sloveniji (Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije), https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C4003S.px Tavzes, M. (2002). Veliki slovar tujk (Ljubljana, Cankarjeva založba), 1303 str. Tomaney, J. in Ward, N. (2000). England and the »New Regionalism«, Regional studies, 34(5), str. 471–478. Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS). UL EU 14/Zv. 1, 2003, str. 196–238. Uredba (ES) št. 1319/2013 o spremembi prilog Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta. Uredba (ES) št. 1888/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta. Ur. l. EU, L 309, 25.11.2005, str. 1–8. 258 Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot Slovenije. Uradni list RS, št. 28/00. Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot. Uradni list RS, št. 9/07. Van der Laan, L. in Schalke, R. (2001). Reality versus policy: The delineation and testing of local labour market and spatial policy areas, European Planning Studies, 9(2), str. 201–221. Vrišer, I. (1974). Mesta in urbano omrežje v SR Sloveniji, Značilnosti njihovega razvoja in družbeno gospodarskega pomena s posebnim ozirom na mala mesta, Geografski zbornik, 14(3), str. 179–337. Vrišer, I. (1978). Regionalno planiranje, zbirka tokovi. (Ljubljana: Mladinska knjiga), 356 str. Vrišer, I. in Rebernik, D. (1993). Družbenogospodarska in dejavnostna usmeritev slovenskih mest, Geografski zbornik, 33, str. 9–40. Wood, C. (2017). Social Value of Sheltered Housing (London: Demos), 14 str. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ZDOsk (Uradni list RS, št. 196/21). ZZZS (2016). Podatki o številu upravičencev do zdravstvene nega in zneskih v EUR v Sloveniji po spolu, starostnih razredih in kategoriji zdravstvene nege za obdobje od 2013 do 2016 (Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije). ZZZS (2016a, 2019a). Splošni dogovor za pogodbeno delo v letu 2016, 2019 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ljubljana). 259 GEO‐GERONTOLOŠKI OBSERVATORIJ ‐ PODRAVSKA REGIJA (MEORL 34) Zdravje, predvsem pa socialna in zdravstvena oskrba starejših občanov, so bili vedno osrednji vidik geografske gerontologije (krajše geo‐gerontologije, GG). Napredek v objavah na tem področju kaže, kako je GG trenutno sestavljena iz več znanstvenih in strokovnih področij, ki jih preučuje več akademskih disciplin. GG študira prostorske trende razpršenosti, gibanje starejšega prebivalstva v prostoru, gibanje denarnih tokov za uresničevanje ciljev oskrbe teh kohort ter z mešanimi (kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami) preučuje zapletene odnose med starejšimi ljudmi in okoljem, različnimi kraji, kjer živijo in se oskrbujejo. V delih zadnjih 20‐tih let se zrcali teoretični GEO‐GERONTOLOŠKI OBSERVATORIJ ‐ razvoj tega novega področja raziskav ter družbeni in prostorski odnosi med starejšim prebivalstvom in okoljem. GG narekuje večje sodelovanje in komunikacijo med različnimi disciplinami in uporabniki storitev za starejše prebivalstvo, s čimer se obeta, da bo GG kmalu priznana kot samostojna disciplina v mavrici znanstvenih in PODRAVSKA REGIJA strokovnih disciplin. V seriji monografij GEO‐GERONTOLOŠKI OBSERVATORIJ želimo prispevati k temu razvoju. Pri tem se obračamo na posamezne slovenske regije ‐ v tej knjigi predvsem na podravsko regijo ‐ in na lokalne skupnosti v njih, da pristopijo k boljšim rešitvam oskrbe starejših tudi v prostorskih planih in planih razvoja človeških virov v svoji regiji. atorij ‐ Podravska regija prof. ddr. David Bogataj, izr. prof. dr. Samo Drobne, David Bogataj, Samo Drobne, prof. dr. Marija Bogataj in dr. Valerija Rogelj Marija Bogataj in Valerija Rogelj Geo‐gerontološki observ Document Outline Blank Page Blank Page