(Iz ruščine prevedel A. K.) Bilo je o polnočj. Dimitrij Kuldarov je razburjen prišel t sts-? novanje svojih staršev in je obhodil vse sob«. Starši so bili že odšli spat. Sestra je ležala T postelji in je čitala zadnjo stran romana. i-» Bratje gimnazisti so spali. »Odkod si prišel, kaj ti je,« so začudeo« vprašali starSi. »Oh, nikar no vprašujte! Tega nisem priča« koval! Ne, tega nisem pričakoval. To je ndverjetno . . .« Dimitrij se je zasmejal in je sedel v naslov njač, ker od veselja ni mogel stati na nogah. »To je neverjetno, tega si ne morete predstavljati. Poglejte!« Seatra ja skočila s postelje, se je oblekla in je šla k bratu. Gimnazisti so se zbudili. »Kaj ti je? Ti nisi človek!« »Oh, kako sem vesel, mamica! Veste, zdaj me pozna vsa Rusija! Vsa! Do zdaj ste samo vi znali, da živi na svetu uradnik DimitriJ Kudarov, a zdaj ve vsa Rusija. Mamica! O Gospod!« Dimitrij je poskočil, poletel po vseh sobah in zopet sedel. »Kaj se je zgodilo? Govori pametno!« »Vi živite kakor divje zveri, časopisov n* čitate, nimate nobenega zanimanja za javnost, a v časopisih je toliko zanimivega. Ako se kaj zgodi, je nag'o v&e znano, nič se nt prikrije. Kako sem srečen! O Gospod! Vest«, lo o znamenitih Ijudeh pišejo časopisi, a tu 80 ?e o meni napisali.« »Kaj, o tebi? Kje?« Oče je prebledel. Mati mu je pogledala V obraz in sa prekrižala. Gimnazisti so poskočill in kakor so bili le v kratkih nočnih srajcah, so šli k svojemu starejšemu bratu. »Da! O meni so napisali! Zdaj me pozna vsa Rusija. Marna, hranite to-le številko v, spomin. Bodem jo vam včasih Cital. — Poglejte!« Dimitrij je izvlekel iz žepa številko Caso« pisa, jo podal očetu in pokazal s prstom n* mcsto, podčrtano z modrim svinčnikom. »Čitajte! « Oče si je nadel očala. »Čitajte vendar!« Mamica mu je pogledala v obraz in se J* prekrižala. Oče je pokašljal in je začel čitati: »Dne 29. decenihra ob enajstih zvečer j« uradnik Dimitrij Kuldarov . . .« »Vidite, vidite; Dalje! ». . . uradnik Dimitrij Kuldarov prišel it vinske kleti na Mali Broni v hiši Kozihina ˇ netreznem stanju . . .« «To sem jaz s Semenom Petrovičem . . . Vs« je natnnčno opisano. Nadaljujte! Dalje! Po« slušajte!« ». . . v netreznem stanju, se je spodtaknil in pa) pod konja tam stoječega voznika, nekeg* kmeta iz vasi Durikina, Juhnovskega ujezdaj po imenu Ivana Drotova. Prestrašeni konj Ji stopil čez Kuldarova in je vlekel po njem sa* ni, v katerih je sedel moskovski kupec StepaH Lukov, bežal Je po ulid in so ga ustavili hlajn ci. Kuldarova, ki se v začetku ni zavedal, 80 odpel.jali na policijo. kjor ga je preiskal zdravnik. Udarec, katerega je dobil na tilnik . . .« »Od ojesa. oče. Dalje! Čitajte dal.je!« ». . . je dobil na tilnik, je lahkega znaCajfc O dogodku se je sestavil zapisnik. Ponesr*čencu je bila dnna zdravniška pomoč.« »Veleli so mi tilnik umivati s hladno vodtf. Ste čitali zdaj? Glejte! Zdaj je znano po vsej Rnpi.ii. Dnjto sem!« Dimifrij fe zagrabil Casopfs, ga je zložil ta vtnknil v žsp. »Grem k Mnkarovim in jim pokažem . ; • Treba je šo pokazati Ivanicldm, Nataliji Ivanovni in Anisimu VasiTjiču . . . Grem! Ostanfte zdravi!« Dimilrij je dal čonico na glavo ter je dobr4 volfe Jn vesel od§el na ulieo.