Ql^Jom
^TVand
j^VicStccem
NO. 196
Ameriška Domovina
Z0io,!>_ps—i—Tiiiin Hill ir im ■ n m m mi milil niiinii m .m .. m...■■im.
3 ^
'00kl?W°QcI 4a/?e
yr), J\r v	«1€R!CAN IM SPIRIT
• ll227 IN LANGUAGE ONIY

Serving Chicago, Milwaukes, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
HORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 13, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Ko so v Jugoslaviji vojaško vaje končali, s® jih v Ogrski začeli
Včeraj so začele madžarske in sovjetske vojaške sile vaje na Madžarskem, ko so jih v Jugoslaviji prav komaj končali.
TRST, It. — V Jugoslaviji so imeli pretekli teden največje Vojaške vaje po drugi svetovni vojni. Vršile so se od Metlike v Beli krajini pa do Bihača v Bosni pod imenom “'Svoboda 71”. Namen vojaških vaj je bil preskusiti pogoje, ki bi nastali, če bi sovražnik vdrl v. Jugoslavijo in bi se temu postavile po robu redne enote jugoslovanske vojske, krajevne enote, partizanski oddelki in ljudstvo, ki bi se umaknilo v gozdove ter iz njih vznemirjalo napadalca.
• “Sovražnik*1 — “plavi” je napadal od Metlike v smeri proti Karlovcu iz zasadene Bele krajine, “rdeči” branilci pa so ga u-stavili in skušali uničiti. Vsa vojaška poveljstva, uradi, nosilci oblasti, družbeno-politične organizacije so se iz -“zasedenih” krajev preselili v gozdove. To ni bilo tokrat posebno težko, ker je bilo lepo vreme.
“Napadalce” je vodil generalni podpolkovnik Stane Potočar iz ljubljanskega okrožja, obramba je bila zaupana gen. Jovanoviču iz Zagreba. Vojaškim Vajam so prisostvovala vojaška odposlanstva raznih držav, vodil pa jih je šef generalnega štaba Viktor Bubanj. Zaključili so se preteklo soboto z veliko vojaško parado v Karlovcu pred hiaršalom Titom. Ta je v svojem govoru označil vojaške vaje za
lil obrambno pripravljenost jugoslovanskih oboroženih sil. Te
Novi grobovi
John Petrich
Danes je umrl v Euclid General bolnišnici 73 let stari John Petrich z 18621 Kewanee Avenue, rojen v Sodražici na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1924, mož Therese, roj. Petrich, oče Daniela, 4 krat stari oče, brat Mary Cvar (Chisholm, Minn.). Do svoje upokojitve 1. 1963 je bil zaposlen pri Madison Foundry Co. kot pred lelavec, Bil je član ADZ št. 9, Carniola Tent No. 1488 T.M. in dolga leta pevskega zbora Glasbene Matice. Pogreb bo iz Za-krajškovega pogreb, zavoda v petek ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Truplo pokojnika bo položeno oa mrtvaški oder nocoj ob 6.
Charles H. McDonough
Včeraj je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 69 let stari Charles H. McDonough s 15237 Saranac Rd., rojen v Clevelandu, zaposlen kot strojnik pri raznih jeklarnah. Zadnje leto je bolehal. Zapustil je ženo Roso, roj. Yakos, sina Charlesa E. in hčer Mrs. Edward (Dolores) Gy e vat, 9 vnukov in vnukinj, brata Jamesa in Eugena. Bil je član KSKJ št. 169 in Društva Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo v petek ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče.
Egiplovsko-sovjeiska I t^geraj je dobro zma daje ZSSR i ^ ^ “ n .
1	| CLEVELAND, O. — Da ]e
----	.	; Kremelj poslal v Severni Viet-
Zveza O prijateljstvu in SOde- nani kar svojega predsednika lovanju med Egiptom in X. Podgornega, so vsi smatrali
Sovjetsko zvezo, sklenje-
Moskvi pravico veta v pogledu Egipta.
KAIRO, Egipt — V lanskem maju za 15 let sklenjena pogodba prijateljstva in sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Egiptom je dala Sovjetski zvezi pravico veta v pogledu egiptskih vojaških načrtov in ukrepov. Ta tajni dodatek ni bil objavljen in seveda uradno o njem trdno molče, pa je vendar njegov obstoj javna tajnost.
Sovjetski zvezi daje pravico pregleda, odobritve ali zavrnitve vseh egiptskih vojaških načrtov in seveda ukrepov. Prav tako daje Sovjetiji pravico veta pri imenovanjih vojaških poveljnikov na ključnih položajih v egiptski obrambi, ki jih sedaj Sovjetska zveza izpopolnjuje s svojim modernim orožjem.
Posebni člen v tajnem dodatku ustvarja skupni rusko-egipt-ski “vojaški koordinacijski komite*’ na ravni generalnega štaba, ki nadzira vežbanje egiptskih vojaških sil in njihovo raz-
Sen-atorja pozivata delavske vodnike k sodelovanju v odboru
WASHINGTON, D.C. — Vodnik demokratske večine v Sena-
za dokaz, da se tam pripravlja
na. Mošnjo pomlad, daje nekaj važnega. Podgorny je bil
v Hanoiu 5 dni in jih porabil za pogajanja. Iz pogajanj se je rodilo dolgo uradno poročilo, ki obravnava predvsem vprašanje posebnega komiteta, ki naj stalno nadzoruje in vodi vse gospodarske, kulturne, športne in druge stike med obema državama. Moskva bo svojega zaveznika še naprej krepko podpirala, seveda v okviru sodelovanja v gornjem komitetu.
To je vse skupaj rutinska šablona, ki smo nanjo navajeni iz drugih podobnih rdečih uradnih poročil. Zanimiv je le čas sestanka. Setanek v Fanoiu se je vršil prav takrat, kc je ves svet govoril o “krizi” v kitajskih partijskih vrhovih. Sedaj se je položaj v Peipingu tcliko razjasnil, da je znano, da je nevarno zbolel le podpredsednik maršal Lin Piao. Za kulisami v Peipingu se je začel boj za njegovo nasledstvo, ki bo zmeraj hujši, čim starejši postaja Mao.
Moskva verjetno računa z dolgo krizp v vodstvi: kitajskega komunizma in zato hoče porabi-porejanje. Sovjetska zveza je ta-j ti ta čas, da znova priklene na-ko spravila egiptske oborožene se komunistični gibanja v sile pod popolni nadzor.	| vzhodni Aziji, med njimi tudi
To je pvzročilo pri egiptskem!vietnamsko' Ker so uradno po-vojaškem poveljstvu nejevoljo. ro^° Popisali b,di — ”
Nekateri vodilni častniki so se pritožili pri predsedniku Sadatu, da je sovjetski nadzor veliko —-j———— — — nikoma države, pa tudi z L.
v Kremlju.	-
NIXON POJDE V MOSKVO
* -
Piridsednik ZDA je včeraj objavil, da je bil povabljen od vodnikov Sovjetske zveze v Moskvo na razgovore o mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe glavni sili sveta. Povabilo je sprejel in bo predvidoma obiskal Moskvo v prihodnjem maju. Cilj obiska je “izboljšanje odnosov” med ZDA in ZSSR, toda ne na račun “kake druge države”.
večji, kot je to dobro za Egipt.
tu Mike Mansfield je dejal, naj Isti egiptski vojaški krogi so ne-politika ostane na strani, da bo; zadovoljni tudi zaradi tega, ker mogoče pomagati začeti novo nima egiptski vojak dostopa do
WASHINGTON, D.C. — Odnosi med ZDA in ZSSR so se v zadnjih dveh letih toliko izboljšali, da je mogel predsednik ZDA Richard M. Nixon sprejeti povabilo Sovjetske zveze na o-bisk v Moskvo, kjer naj bi razpravljali o nadaljnjem izboljšanju medsebojnih odnosov tako v mednarodni politiki kot še posebej v ohranjevanju svetovnega miru. Nixon je dejal, da bi bil vesel, če bi mogel podpisati 7 Moskvi sporazum o omejitvi oboroževanja. Ti razgovori potekajo že tretje leto, pa so se komaj kam premaknili. Obnov-ijeni bodo prihodnji mesec na Dunaju. Obisk v Sovjetski zvezi bo “deloven”, posvečen v glavnem razčiščevanju medsebojnih razlik in iskanju rešitev. Zunanje slovesnosti, ki so običajno združene s takimi potmi, bodo omejene.
Nixonova pot v Sovjetsko zvezo v prihodnjem maju nima nobene zveze z Nixonovo potjo na Kitajsko, je popolnoma “neodvisna”, kot je sam dejal včeraj časnikarjem. Njen cilj je izboljšanje odnose s Sovjetsko zvezo,
vodilni' ‘:0^a ne < na račun kake druge
. , t • ,	•	, ! država”. Nixon je: dejal, da se
vietnamski komunisti, bi človek I ,	. ,	v*
. ...	,	....	,	, v ,-!bo razgovarjal z N. Podgermm
mislil, da mishio o bodočnosti!.	°	°
,	. ,	,	.	. ,	..mA. Kosyginom, kot s predstav-
kitajskega komunizma isto kot	J _	l
Japonska bo kupovala več orožja v ZDA
“popoln uspeh” in pohva- ® Nixonovo gospodarsko politiko nekaterih vojaških postojank, ki TOKIO, Jap. — Direktor
|14. novembra,	: 'so jih ustvarili Sovjeti na egipt-
Znani republikanski senator skih tleh. Med njimi naj bi bila
na-
rodne obrambe Naomi Nishimu-ra je dejal na sestanku s tujimi'med Zahodnem in Vzhodom.
Brežnjevim, vodnikom Komunistične partije ZSSR in prvim možem v' deželi. Pretresli bodo vsa glavna, mednarodna vprašanja vključno “nadziranje oboroževanja”, Srednji vzhod, odnose
ložljivimi in pripravljenimi krajevnimi enotami 3 milijone ljudi.
naj	bi	do konca	prihodnjega	le--'k Javits	iz ^ew Ymkn je poslal	radarska mreža, ki je baje takoj časnikarji, da bo Japonska	v na-! O razgovorih o omejitvi obo-
ta dosegle	z	vsemi	takoj	razpo-|posebne	oseb:ne brzojavke de-	močna, da lahko pregleduje ves;slednjih 5 letih kupila v	ZDA1 roževanja je dejal Nixon, da
lavskim	vodnikom Meanyju.	vzhodni del Sredozemlja in vse za en bilijon dolarjev orožja, še' napredujejo in da bodo “morda
Woodcocku in Fitzsimmons,u,	področje Rdečega morja. Tak enkrat več kot v zadnjih	petih že za nami”, ko bo prišel v
naj sprejmejo članstvo v plač- radar Egiptu ni potreben, pač letih. To naj bi bil povečan ja-i Moskvo.
nem odboru in jih zagotovil, da pa Sovjetski zvezi, Egipt je tako ponski prispevek za skupno o- Priprave na Nixonov obisk, njegove odločitve ne bodo veti- postal sovjetsko vojaško opori-.brambo in pomoč ameriški zu- oziroma razgovori o njem, so rane.	šče.	Inanji plačilni bilanci.	| bili v teku že skozi zadnjih 18
Pred novim razplefom egiptovsko-izraelskih odnosov?
Egiptska vojska je notranje razkrojena
LONDON, Vel. Brit. — Zahodni vojaški strokovnjaki trdijo, da je morala egiptskih čet na področju ob Sueškem prekopu skrajno nizka. Da bi jo vsaj za silo vzdržali ne neki višini, dajejo vojakom vsak mesec po 5 dni dopusta.
Vojaški vodniki se boje množičnega bega izpod zastav ali pa poskusa vojaškega prevrata od strani mlajših častnikov, ki bi radi še enkrat poskusili s silo pregnati Izraelce s , Sinajskega polotoka.
Unije v železničarskih delavnicah se pogodile
WASHINGTON, D.C. — Unije uposlencev v železničarskih delavnicah so pristale na novo delovno pogodbo za 30 mesecev, hi predvideva postopno- zvišanje plač v tej dobi za 280/o.
SHOWERS
Vremensh
prerok
pravi:
Delno oblačno, toplejše, možnost dežja. Najvišja temperatura okoli 65.
MOSKVA, ZSSR. — Egiptovski predsednik Sadat je planiral svoj obisk v Moskvi tako, da je tam lahko dobil vse tri glavne sovjetske politike: Brežnjeva, Kosygina in Podgornega. Tak trenutek ni bilo lahko izbrati, kajti sovjetsko politično vodstvo je zadnje čase skoraj stalno na političnih in diplomatskih potovanjih. Sedaj so se znašli vsi trije v Moskvi in čas za pogajanja je dozorel. Politični opazovalci pravijo, da so važnejša od sedanjih in opozarjajo na sledeče okoliščine:
Razgovor se bo vrtel ta teden le okoli odnosov med Izraelom in Egiptom in ne morda med Izraelom in Arabci. Sadat je že davno javno priznal stališče, da mu je več za mir med Egiptom in Izraelom kot za pogajanja med Izraelom in Arabci. Razlog je zelo preprost:	arabskih držav-
nikov ne more nihče spraviti pod en klobuk, zato so tudi istočasna izraelska pogajanja z Arabci nemogoča. To vidijo tudi arabski politiki sami in ne zamerijo, da želi Egipt hoditi svoja pota v odnosih do Izraela. Seveda ne bo pri tem zanemaril tudi splošnih arab-
skih interesov, toda ne bo jih postavil na prvo mesto.
Ako vpoštevarno le egip-tovsko-izraelske interese, moramo zadevo z bodočnostjo Sueškega prekopa postaviti na prvo mesto. To je najobčutljivejša sporna točka med Izaelom in Egiptom, Suez pa ima tudi mednaroden pomen, ki je posebno velik za Moskvo, manj za Ameriko. Prekop pomeni tudi velike dohodke za egiptovske finance. Prekop je najnevarnejši del sedanje demarkacijske črte med obema sosedoma in daje tudi največ prilik in povodov za kršenje premirja. Položaj sili torej obe strani, da skušata naj prej e doseči vsaj delen sporazum na tem območju demarkacijske črte. Sporazum bo koristen po dosedanjih skušnjah le takrat, kadar loči egiptovsko in izraelsko narodno obrambo. Zato naj se izraelske čete umaknejo od prekopa proti vzhodu, da nastane na vzhodni strani vojaško prazen prostor.
Do te točke bi se sporazum dal še primeroma hitro doseči. Tu se položaj začne zapletati. Kairo želi pomakniti izraelske čete čim dalj proti
vzhodu, Tel Aviv pa na to noče pristati. Kompromis bi bil, da prazen prostor na vzhodni obali prekopa pride pod nevtralni nadzor. Tega zopet noče Egipt. Amerika misli, da je kompromis vkljub temu mogoč, o čemur priča govor državnega tajnika Roge rsa pred glavno skupščino ZN, ki je v njem navajal šest točk za sporazum. Sovjetski delegat ni Rogersovemu stališču načelno ugovarjal. S tem se je trenutno debata o Suezu pred generalno skupščino ZN zaključila.
Zdaj je Sadat v Moskvi, da se pogovori s sovjetskim vodstvom. Ni naletel na stanje, ki bi bilo zanj ugodno. Zato je hotel imeti pred razgovori še posvetovanje z egiptovskim zunanjim ministrom. Ta trenutek so razgovori med njim in sovjetskimi vodniki morda že končani ali pa se vsaj bližajo koncu. Glavni del razgovorov zavzemajo splošni odnosi rned Moskvo in Kairom, ki niso ravno najboljši. Sadat je najprvo pritisnil ob steno vse svoje domače nasprotnike in je vanje vključil tudi vodstvo egiptovske komunistične partije. Postavil se je javno na stališče, da ra-
bi v egiptovskem socializmu več Mohameda in manj Mar-ksa in Lenina. V Sudanu je odločno podpiral protikomunistične generale in jim dajal moralno podporo. Ne taji dalje, da mu ni všeč, da je v E-giptu okoli 20.000 sovjetskih vojaških oseb in da ni prav, da bi Egipt prišel pod sovjetski nadzor, ko se je komaj znebil britanskega. Sicer pa:
S kom naj bi sovjetski vojaki potegnili, ako pride v Egiptu do vojaške revolucije?
Če dodamo še, da ima Moskva ravno tako velik interes na obnovljenem prometu po Sueškem prekopu kot Egipt, smo v glavnem omenili vse, kar vpliva na sovjetsko stališče pri razgovorih s Sadatom; česar ne vemo, pa tudi ni mogoče zanikati: Moskva je sita arabske politike. Žrtvovala je darila in posojila, dajala je o-rožje na kredit, uspeha te politike pa še ne vidijo niti optimisti. Zato nas ne bo začudilo, ako bi sedanji razgovori v Moskvi pomenili začetek ■ nove vrste o d n os o v med Kremljem in Kairom. Če drugega ne, vsaj lahko pomenijo premik k resnim praktičnim razgovorom o bodočnosti Sueškega prekopa.
mesecev. Pot k temu je odprl sporazum štirih sil o Berlinu in več drugih manjših dogovorov s Sovjetsko zvezo. Obe strani sta spoznali, da je prišel čas za razgovore na vrhu, da je treba reševati mednarodne spore polom pogajanj in ne potom sile. Ko je doseženo na področju a-comske oborožitve ravnotežje, ne more nobena stran rabiti v mednarodni politiki ‘‘atomsko izsiljevanje”.
Obisk ameriškega predsednika v ZSSR je bil v pripravljanju -e nad eno desetletje. Predsednik Eisenhower je bil na tem, ia poleti v Moskvo, ko je sestrelitev vohunskega letala U-2 nad ZSSR to onemogočila. Njegov naslednik J. F. Kennedy je artel trdno namero obiskati Sovjetsko zvezo v začetku leta 1964, pa mu je to preprečila nnrt. Tudi L. B. Johnson je imel :e vse pripravljeno za objavo >vojega potovanja v ZSSR. Svo-,e načrte je moral opustiti, ko =o sovjetsko-satelitske čete vdr-e v Češkoslovaško in jo zasedle.
Doslej je bil edini ameriški predsednik F. D. Roosevelt v Sovjetski zvezi, pa še ta samo v Jalti na Krimu tekom znane mednarodne konference. Nixon je bil v Moskvi že preje in je man po svoji “kuhinjski” debati s Hruščevim leta 1959 na ameriški razstavi v Moskvi. Tedaj je bil poleg Hruščeva z Nixonom .udi sedanji glavni partijski vodnik L. Brežnjev.
Unije bodo sodelovale
Vodniki organiziranega delavstva so včeraj po prejemu zagotovila predsednika Nixona o popolni avtonomiji Plačnega odbora sprejeli s o d e 1 o vanje v njem.
WASHINGTON, D.C. — Delavski vodniki so včeraj po prejemu zagotovila od predsednika Nixona, da bo plačni odbor neodvisen in da ne bo Svet za življenske stroške vetiral njegovih sklepov, sklenili, da bodo sodelovali z Nixonovo novo gospodarsko politiko in sprejeli 5 mest v Plačnem odboru.
Plačni odbor bo določal v drugem razdobju, ki bo sledilo zamrznitvi 14. novembra, glavna načela za dovoljeno povišanje plač in zaslužkov v okviru boja proti inflaciji in ustaljevanja ameriškega gospodarstva. Delavski vodniki so najprej obljubili sodelovanje v tem odboru, pa se začeli umikati, ko je izgle-dalo, da bo imel Svet za življenjske stroške pravico veta nad sklepi Plačnega odbora. Ko so včeraj dobili od predsednika ZDA zagotovilo, da Svet sklepov Plačnega odbora ne bo vetiral, so izjavili, da bodo sodelovali v njem.
Brez sodelovanja organiziranega delavstva bi Nixonov program ne mogel uspešno napredovati. Težave bodo še kljub te mu, ker so vodniki organiziranega delavstva na stališču, da mora to dobiti že dogovorjena povišanja plač neoziraje se na 15. avgusta objavljeno zamrznitev plač in cen ter napovedanega nadaljevanje boja za ustalitev gospodarstva.
Iz Clevelanda in okolice
Družabni večer—
Društvo SPB, Cleveland, priredi prihodnjo soboto, 16. oktobra, Družabni večer v avditoriju Sv. Vida. Vstopnina za odrasle je $3, za otroke $1, samo k plesu pa $1.50. Vstopnice boste dobili pri vhodu v dvorano ali pri od-oornikih. Začetek ob 7. zvečer. Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima nocoj ob pol osmih svojo sejo v običajnih prostorih. Po seji zabava.
Družinska sreča—
Preteklo nedeljo zjutraj se je rodila g. Ludviku in ge. Mariji Burgar, Centereach, N.Y., ljubka hčerkica, ki bo krščena za Aleksandro. Mlada zakonca imata že 1 leto starega sinčka Marka. S tem dogodkom sta postala g. Ludvik in ga. Marija Burgar, Ridgewood, N.Y., petič stara starša, g. Jernej in ga. Zalka Zupan, Madison, Ohio pa drugič. Srečnim družinam iskrene čestitke, mali novorojenki pa vse blagoslove na začeto življenjsko pot!
Popravek—
V	soboto, 3. oktobra 1971 umrla Anna Pintarič je stanovala na 839 Pendley Rd. v Willowicku in ne v Wickliffu, O., kot nam je bilo tedaj napačno sporočeno.
Rokoborba—
Jutri, v četrtek, zvečer ob osmih se bosta merila v Areni na 3717 Euclid Avenue Brazil in Theik, znana poklicna rokoborca. Predavanje—
V	nedeljo popoldne ob pol treh bo imel rev. Vinko Zaletel drugi del svojega predavanja s slikami o Slovenski Koroški v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti v Collimvoodu. Predavanje je odlično pripravljeno, slike izbrane! Vsi vabljeni!
--O--------------
Zmanjšanje Nixonove gospodarske moči?
WASHINGTON, D.C. —Kongres je lani naglo izglasoval zakon o gospodarski stabilizaciji, v katerem je dal predsedniku ZDA polnomočja za nadzor cen, plač, stanarin in splošni nadzor nad gospodarstvom. Tedaj je bil prepričan, da Nixon teh polnomočij ne bo rabil.
Vse je tako kazalo do — 15. avgusta 1971. Nixon je tedaj zakon uporabil in začel svojo novo gospodarsko politiko. Zdaj je nekaterim demokratom v Kongresu žal, da so mu ta polnomočja sploh kdaj dali in mu jih ne mislijo podaljšati, ko bo veljavnost zakona s prihodnjim aprilom potekla.
-... O---
Zadnje vesti
NEW YORK, N Y. — Včeraj je na svoji farmi v Sandy Spring, Md., umrl 78 let stari Dean Ackeson, državni tajnik predsednika H. S. Trumana, vodilni ameriški diplomat v času mrzle vojne.
KARAČI, Pak. — Predsednik Yahya Khan je objavil sinoči vsej deželi razveljavitev^ zadnjih splošnih parlamentarnih volitev in izvedbo novih 23. decembra 1971. Novo izvoljeni parlament se bo sestal 28. decembra in dal Pakistanu ustavno, izvoljeno vlado. SAIGON, J. Viet. — Skupina rdečih saperjev je prišla v ameriško-južnovietnamsko o-porišče 8 milj vzhodno od Sai-gona in uničila 2 helikopterja, 3 poškodovala, nato pa srečno ušla.
1 « K-i\ !%1— I l< ) At I
CII7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0828 — Cleveland, Ohio 44103
Maar'S'as^s/M	' Odkod so te težave? Vsak sistem javne uprave zahte-
va tudi svoJe moralne žrtve. Kdor živi v federalno urejeni ; državi, mora bolj vpoštevati pravice svojega bližnjega, naj 'stanuje kjerkoli, kot v centralizirani državi. Federalna ob-jlika vladanja zahteva več solidarnosti kot centralistična, pa tudi več poštenosti in uvidevnosti. Vsega tega v Jugoslaviji manjka. Jugoslovanski narodi niso dozoreli za federativno ureditev, ne politično, ker preveč zahtevajo od centrale, ne gospodarsko, ker ne poznajo načela ravnopravno-sti, solidnosti in solidarnosti. Tega komunisti še nočejo uvideti.	I. A.
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
&a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: tv $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 tor ? months Canada and Foreign Countries:
per year; $.9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
^§^83	No. 196~Weds.7 Oct; 13, 1971"
Namesto ene kar osem Jugoslavs]?
Kdor misli, da je nespametno vprašanje, se moti. Današnja Jugoslavija je drugačna, kot je bila še pred dobrim letom. Nova ustava ji je dala novo lice, ki se na zunaj še ne čuti, pa se morda kmalu bo. Sprememba že dovoljuje vprašanje, koliko Jugoslavij danes že imamo.
Če bi se ozirali na pravne formule, bi rekli, da imamo eno Jugoslavijo, toda ta ima le majhen delokrog. Skrbi za narodno obrambo, za diplomatsko zastopstvo, za carinsko mejo, za skupen denar, vse drugo so pa v glavnem prevzele republike, ki jih je šest, in dve avtonomni pokrajini, zaenkrat še vključeni v Srbijo: Kosovo in Vojvodino.
Republike imajo ne samo velike pristojnosti, ki jim jih daje ustava, še več republiških pristojnosti je pa takih, ki niso nikjer napisane, pa vendarle obstojajo. To velja posebno za gospodarsko politiko.
V duhu ustave bi moralo obstojati v Jugoslaviji gospodarsko edinstvo. Ne samo gospodarska zakonodaja, tudi tradicije, šege in navade, bi morale biti enake za vso državo. Ne moremo si zamisliti gospodarske edinosti, ako hoče imeti vsaka federalna edinica svojo gospodarsko politiko in se pri tem ne ozira na pravice ostalih edinic do enakopravnosti. V Jugoslaviji se posamezne republike obnašajo, kot da bi drugih edinic ne bilo, obe pokrajini jih pa posnemata. Zgodilo se je na primer tole:
Vse republike in obe pokrajini so se dogovorile, kako bodo podpirale gospodarsko zaostalo Makedonijo in Črno goro. Pa se spomni Vojvodina in prekliče svoj podpis na dogovoru in se pri tem postavi na stališče: dokler ne bo dobila kompenzacije za izgube nekaterih svojih tovarn v pre-hranbeni industriji (mlinov, oljarn in tovarn za sladkor), ne bo plačevala svojega prispevka za gospodarsko zaostale kraje. Sam takratni ministrski predsednik Ribičič je takrat tekel k vojvodinskim tovarišem, da bi jih pregovoril, da naj spoštujejo svoj podpis, pa ni dosegel ničesar.
Če podpisi med federalno vlado in republikami nič ne veljajo, kaj pa naj potem še ostane od gospodarskega edin-stva? Pripomniti moramo, da se podobni slučaji množijo.
Republika Hrvatska gre še dalje:	postavila se je na
stališče, da se mora v zunanji trgovini uveljaviti načelo plačilne bilance. V teoriji je to načelo lepo in pravilno, le metode, kako se tako plačilna bilanca zanesljivo izračuna, še ni iznašel nihče. Ako bi načelo obveljalo, bi bilo to stalno sporno jabolko med republikami, kot da bi že drugih sporov med njim ne bilo več kot preveč.
Po novi ustavi je federacija izročila večino svojih u-pravnih poslov republikam in obema pokrajinama Vojvodini in Kosovu. Nima torej tam svojega upravnega aparata. Kadar ga potrebuje, je navezana na upravne aparate republik, te pa smatrajo naloge in predloge federacije kot nepotrebno breme in take dopise iz federalnih uradov kar odlagajo.
Zato ni.nič nenavadnega, da javnost zmeraj manj verjame v učinkovitost federalne javne uprave.
Najbolj se zameša stvar, kadar pride do obračunov. Federacija je na primer prepustila republikam razne posle in jim obenem tudi odstopila primerne davčne vire. Republike so vire lepo prevzele; obvez, ki so jih od federacije prevzele, pa ne izvršujejo. Upniki letajo od urada do tirada. da bi prišli do svojih terjatev. Pesimisti že govorijo, da so si republike naložile prevelika bremena, in da bodo kmalu prešle v tihi bankrot. Pridružile se bodo stotinam podjetij, ki že danes ne morejo v redu plačevati svojih obvez in tonejo v splošni nelikvidnosti.
Dogajajo se tudi take stvari, da republike namenoma varujejo interese svojega prebivalstva tudi takrat, kadar bi ga ne smele. Niso redka prikazen, da na primer sodnije ne postopajo pri izvrševanju obsodb v duhu ravnopravno-sti. “Svojim” gledajo skozi prste, napram tujim so pa brezobzirne.
Kako nevarno je tako stanje ravno za slovensko gospodarstvo, pove dejstvo, da ima Slovenija nad 7 bilijonov dinarjev več terjatev kot dolgov, terjatve so večinoma v drugih republikah. Tam vlagati tožbe za plačilo dolgov je tvegana stvar, ker sodnije varujejo interese domačih dolžnikov, tuje upnike pa puščajo na cedilu. To je pognalo slovenska podjetja v tako veliko nelikvidnost.
Pa še drugo skrb ima Slovenija: plačilno bilanco. Njena plačilna bilanca je sicer aktivna, ni pa aktivna trgovinska bilanca. Slovenija namreč uvaža več, kot izvaža! zato pa več prodaja zunaj svojih mej v drugih republikah, kot kupuje v njih. Slovenija ima torej prebitek v trgovini z Jugoslavijo primanjkljaj pa v zunanji trgovini. Zato nima dosti deviz, da bi sama poravnala obveze v tujih valutah. Teorija o republiških plačilnih bilancah ji bo torej delala velike skrbi. Primanjkljaj v devizah se ne da namreč kompenzirati s prebitkom v dinarjih, ker nihče noče dinarjev! namesto deviz.
BESEDA IZ NARODA \
poslala “prostovoljce” v Kam-1vembra, bo predaval o očesnih bodžo pomagat branit glavno boleznih (Eye care) veščak o tej
.sti skozi njo. Na vsakih 100 jar-^	^ jdov je stražarski stolp ali pa ni-
UŠi driižallill ^©CSfjzek cemetni bunker s kamufli-
| ranim topom.
tel
CLEVELAND, O. — Organizacija slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu priredi družabni večer, zabavo plesom 16. oktobra ob 7. uri v župnijski dvorani pri Sv. Vidu.
Ko v času sodobnih svetovnih dogajanj in trenj opazujemo življenje doma, v svoji rojstni domovini in v ostalem svetu, nam misli rade pobite v preteklost.
Otožno zvenijo vrstice, ko beremo, kako se doma zopet odpirajo novi, sodobni otroški domovi; otroški vrtci in jasli za predšolske otroke in dojenčke. U-stavlja se zibel v meščanskem in kmečkem domu, pretrgana bo dragocena tradicija navad in običajev, podeželska kultura je zankana smrti, zibel se bo ustavi a, vernost bo ugasnila.
Naš kmet, ki je steber slovenskega naroda, ni šel v revolucijo za komunistične ideje, ker je komunizem dobro poznal. Bojeval se je za svoj obstoj na svoji lastni zemlji, da bi njegov dom ostal naroden, slovenski, da bi v tem domu živela poštena slovenska družina po narodnih običajih pradedov in veri očetov. Da bi s pesmijo stopal za plugom. Zakaj? Ker orje svojo lastno zemljo!
Samostojne kmetije, v kolikor jih še je, danes še komaj vzdržujejo stari ljudje. Z njimi bo legla v grob ne le samostojna kmetija, ampak tudi vse tiste velike vrednote, ki jih je kmečki dom ohranjal iz roda v rod.
Glede obrambe vseh teh interesov, oz. dolžnosti smo bili prisiljeni poseči v boj in to šele potem, ko so padale žrtve, ko smo bili napadeni, oziroma ko so nam hoteli natakniti komunistični jarem.
Ljubezen do bližnjega nam ne ukazuje, da moramo prenašati njegovo nasilje, se podvreči njegovi sili, nasprotno ukazuje nam, da se ji upremo in branimo pravico! Če nas nekdo napade, imamo po naravnem in božjem pravu polno pravico, da napad zavrnemo, da se branimo in ubranimo.
Znano nam je, da sta laž in prevara dvoje orožij, ki se jih poslužujejo komunisti za dosego svojih ciljev. Komunist nikdar
Vso noč razsvetljujejo prostor ogromne žarnice. Ves zid je dolg 100 milj in oklepa Zahodni s;Berlin, mesto v ožjem smislu o-klepa 28 milj zidu. Stanovanjska poslopja ob zidu so prazna.
Berlinčani čakajo, kaj jim bo prinesla prihod nost. Čakajo namreč, kakšen kos kruha jim bodo odrezala pogajanja štirih velesil.
To sem povzel z namenom, da bi čitalci dobili vsaj približno sliko berlinske trdnjave, ker brez te ti’dnjave bi večina pobegnila. Da bi to bilo res tako, sami priznajo s svojim napisom: “10 let sigurne zaščite miru in socializma”.
Veliko število sovjetskih špi-jonov v Angliji so pognali iz države. Vsi sovjetski diplomati in ostalo pomožno osobje so sami špijoni. S tem dognanjem bodo vse države v bodoče bolj oprezne, kar bo šlo Sovjetom le v škodo.
EGIPT. — Predsednik Sadat je odkrito povedal, da ne bo dovolil nobenega komunizma in da bo komunizem popolnoma iztrebil, čeravno ve, da je prevrat bil organiziran z rusko' pomočjo.
SUDAN. — General Nemeiri je ravno tako izjavil, da bo komunizem poči til. Tudi ta poskus prevrata je bil izveden z rusko pomočjo.
ALŽIR. — Sovjetska zveza je upala, da bo dobila od Alžirije pravico rabe vojnega pristanišča Mers-el-Keber. Predsednik Alžirije je prošnjo odklonil in ne verjame, da bi jo Sovjeti še kdaj ponovili.
BEIRUT. — Palestinska osvobodilna vojska 2,500 mož, "ki je bila lansko leto poslana v Sirijo, da bi okrepila gverilce, je bila vrnjena na egiptovske položaje.
BOLIVIJA. — Tudi tukaj je doživel komunizem močan udarec, ko je predsednik 'Banzar prevzel oblast. Uporniki so kričali po mestu “Smrt komunizmu! Naj živi nacionalna revolucija!” Banzar je posvaril, da Bolivija ne bo mogla nikdar odpustiti Castrovemu režimu invazije z gverilci pod poveljstvom tujca Che .Guevare.
Čeravno trenutno lahko smatramo, da je Sovjetska zveza po-
mesto Phnom Penh, je dejal ministrski predsed. Thanom Kitti-kachorn, da je boljše, da se bori proti komunizmu na tleh Kambodže, kot pa čaka, da bo prišel na njena vrata.
Bivši predsedniški kandidat Goldwater je rekel v času največjih bojev, da se Sev. Vietnam mora prisiliti na kolena. Eisenhower je bil mnenja, da je treba sovražnika goniti tudi preko meje; imel je končni cilj oba Vietnama združiti v eno demokratično državo.
Naša organizacija sloni na tezi, pomnožiti članstvo. Znane so nam težkoče poedinca v to uvajati, oz. za to pridobivati, toda ne pozabimo: moramo mesiti in peči in bo to tudi koristilo. Ravno zato je nujno, da vse skupaj realno ocenimo in izmerimo svojo moralno težo v našem času, zlasti pa v zadnjem času naše emigracije.
Ukrepi, ki so bili podvzeti glede združitve protikomunističnih borcev, niso uspeli. Treba jih je nadaljevati.
Vedno manj je odločnih borcev proti največjemu zlu. Še celo naša slovenska inteligenca nima določenega vpogleda oz. stališča, ki ga je treba zavzeti napram komunizmu. Vse to je voda na komunistični mlin in drobi, ker ljudje in ostali svet niso složni.
BORBA ZA SVOBODO SE NI KONČANA, SE NADALJUJE!
Vsi zavedni Slovenci in prijatelji so vljudno vabljeni na ta družabni večer. Žrtvujmo v sklad za naše invalide, vdove in sirote, ki čakajo na našo pomoč in ki so prezirani od svojih o-blastnikov!
Za zabavo in razvedrilo bo igral orkester “Sonet” melodije po želji plesalcev.
Na veselo svidenje!
Valentin Potočnik
„„„ Atu	stala sverovna sila ne le na kopne bo sprejel nobenega sporazu-	, v ,	F
^	■ i , , .	„ nem, temveč tudi na vseh mor-
ma za materialne dobrine, ce ne1
bo šlo njegovi ideji v korist.
jih, ki so zanjo važnega pomena. Kljub temu danes že lahko V VZHODNEM BERLINU so j trdimo po vseh okoliščinah, da deseto obletnico berlinskega zi-!se sovjetski vpliv zmanjšuje, du svečano praznovali; velike | Iz tega sledi, da se svetovni množice delavcev so se udeleži-! položaj za p r ot i k omunistični le parade, s svečane tribune so j svet zboljšuje.
spregovorili partijski in delavski voditelji. Ob Brandenbur-ških vratih so lahko brali napis: 10 let protifašističnega obrambnega zidu, 10 let sigurne zaščite miru in socializma.
Mesto Berlin šteje 3 milijone prebivalcev, 2 milijona Zahodni Berlin, 1 milijon pa Vzhodni. Zid je visok 11 čevljev, na vrhu je zdrobljeno steklo ali pa be-
BOSTON. — časopis Globe je objavil izčrpke iz obsežnega poročila obrambnega oddelka vlade o začetkih razvoja ameriškega posega v Vietnam. Ti izčrpki razkrivajo, da je admiral Felt na sestanku odbora šefov generalštaba še v juniju 1964 zahteval, naj se dovoli uporaba a-tomskih bomb.
General Westmoreland, ki je
tonske cevi. Pod zidom je pešče-lbil 4 leta na čelu ameriških obo-na zemlja, ki jo češče razorjejo Ženih sil v Južnem Vietnamu, v raznih smereh, slede tri vrste je dejal na tiskovni konferenci, “tankovskih pasti”, izdelanih iz'da armada nikdar ni dobila na-jeklenih tračnic, ki so varjene v loge, da doseže v Vietnamu vo-
obliki črke X. Sledi cesta, kjer se premikajo patrolna vozila; nato žica, skozi katero je napeljana elektrika, nato žična ograja, sledi jeklena ograja, mreža je tako fina, da je nemogoče zle-
jaško zmago.
Brez boja ni zmage, navadno rečemo, kadar želimo poudariti potrebo po bojevanju na kate-koli življenjskem področju.
Ko je Tajska objavila, da bo
Iliii sfefesisii
upekejeiisev ¥ Eneidi
CLEVELAND, O. — Na seji euclidskega Kluba slovenskih u pokojencev, ki se je vršila v četrtek, dne 7. oktobra, je bilo sklenjeno, da gre članstvo malo povasovat na prireditve sosednjih klubov upokojencev. Zato podajamo nekoliko navodil glede potovanja na te prireditve.
V Barberton, Ohio, na večerjo barbertonskega kluba slovenskih upokojencev, ki se vrši v sbooto, 16. oktobra, v tamkajšnjem Slovenskem centru, bo euclidske upokojence odpeljal bus izpred Slovenskega društvenega doma na Recher avenue v soboto ob peti uri popodne. Sedeži za ta bus so razprodani. Vsi, ki imate vozne listke, bodite točno na mestu.
Na večerjo kluba njuburških upokojencev, ki se vrši v soboto, 6. novembra, v Slovenskem narodnem domu ma 80. cesti, bo bus odpeljal izpred Slovenskega duštvenega doma na Recher ave., ob 5.30 popoldne. Tudi za ta bus so sedeži razprodani. Vsem želimo mnogo vesele zabave, klubom pa veliko uspeha.
Na seji je bil sprejet predlog, da se pošlje državnim postavo-dajalcem ugovor glede nameravanega poviška prodajnega davka v državi Ohio na 5y2%. Predlog naroča guvernerju Johnu J. Gilliganu, naj v slučaju, da je povišek prodajnega davka sprejet v obeh zbornicah zakonodaje, to on vetira.
Razlag za to je jasen. S prodajnim davkom so prizadeti posebno upokojenci, katerim je inflacija znižala borno pokojnino. Zato smo mnenja, da je v zadostitev državnega proračuna bolj merodajno vpeljati dohodninski davek, da tako plača tisti, ki ima dohodke, ne pa iskati denar okrog revežev.
Na prihodnji seji euclidskega
bolezni. Ta nam bo pojasnil, kako in kje se dobi prosta ali cenejša posluga za pregled očesa. To je posebno važno za starejše ljudi, ki jim peša vid ali pa o-bolenje ene ali druge vrste. Zato ne zamudimo te prilike, ki se nam nudi brezplačno.
Za odbor: L. K.
Indijski misijonar o. Jože Sikale med nami
PRINCETON, N.Y. — Sošolec
o.	Jože Cukale, S.J., mi 28. septembra sporoča iz Indije te-le vrstice: “Zdaj pa majhna bomba zate! P. provincial me je prosil, naj porabim lepo priliko in grem na oddih v Ameriko in Evropo. Iztaknil je nekje ‘free ticket Air Line India iz Calcut-te do New Yorka in nazaj’. Ugovarjal sem, da je rok prekratek in da nisem pripravljen in da bo mraz, ko sem se privadil vročine, pa ni bil nič kaj pri yolji, da bi poslušal ugovore, le nasmehnil se je in jaz sem razumel, da moram iti.
16. oktobra je moj odlet, kjer bom v New Yorku skušal najti
p.	Ivo Nikoliča, S.J., 1150 Carrol Street, Brooklyn, N.Y. 11225.
Pišem tudi g. Jožetu Ferkulju v Quincy, 111., naj bo pripravljen z jerpergami za nekaj dni. Denarja ne bom prosil. Če kdo kaj da, bom hvaležno sprejel, da si zaslužim za vožnjo za Kanado in rad bi šel na božjo pot v Lurd in Lisieux, potem na Koroško in v Trst na obisk k g. Stanku Zorku. Ali bom šel pogledat domov, ne vem. Bodo pa naši prišli na obisk v Trst. Bolj kot vse rabim svežega zraka in spremembe, da spet grem nazaj na delo, ki je zraslo preko moje uboge glave.
Mislim, da je čas, da se zahvalim svojim prijateljem osebno, zlasti Tebi in Jošku im vsem v OHIU. Ali bi mogel Ti, dragi Karel, ki si center, malo razmisliti, kdaj in kako Te najlažje srečam. Bog s Teboj in oprosti nadlegi. Tvoj Jože.”
Kljub šibkemu zdravju — srce mu že več let nagaja — misijonar Cukale že dolga leta zelo lepo deluje v težkih, revnih razmerah in v vlažnem indijskem podnebju Calcutte. Sprejrmmo ga z odprtimi rokami. Zelo pozna razmere moderne Indije in marsikaj nam bo lahko povedal, kar se ne da danes vedno napisati.
Sam sem ga takoj povabil v Princeton za kratek oddih, srečanje, razgovor o mnogočem perečem v misijonskem življenju Cerkve in misijonarjev v Indiji, pa tudi za predavanje našim študentom. To bo zanj osvežilen oddih. Iz pisma je razvidno, da bi rad šel tudi v Kanado med svoje znance in prijatelje.
Kdorkoli bi želel o. Cukaleta povabiti za osebno srečanje ali za predavanje, naj čimpreje pismeno sporoči na spodnji moj naslov. Še hitreje je po telefonu, ki je za našo šolo:
609 — 452-2144 ali
609 — 452-2149
Poskrbel bom, da bo o zainteresiranih informiran in da sam potem lahko stopi z vsakim v stik. Nič ne omenja, koliko časa bo med nami. Molimo, da bi njegov obisk tako blizu Misijonske nedelje nas vse misijonsko poživil in poglobil. Pa tudi literarno navdahnjene kot pesnik malo ogrel. Tudi ga vsem priporočam v pomoč. Sam omenja v svojem pismu, da bo najlažje s seboj vzel, kar je zanj pomoči pri rokah, od MZA ali drugače.
Rev. Charles A. Wolbang, C.M.
St. Joseph’s College
P.O. Box 351
Princeton, N.J. 08540
Vzrok nesreče Okoli eno desetino pešcev ameriških cestah je ubitih,
na
___, ko
kluba slovenskih upokojencev, gredo preko ceste na krajih, ki ki se bo vršila v četrtek, 4. no- niso za to označeni.
Kak® j@ p. Jakob potoval domov - v Slovenijo
NICA, Fr. — Dne 12. januarja letos sem vam zadnjič pisal. Kdo je ta “sem”? Pater Jakob; da, isti pater Jakob, ki sem vas nekoč bodril, tolažil in krepil na Vetrinjskem polju. Potem sem bil skupno z vami v taboriščih na Koroškem in sem leta 1967 v maju mesecu prišel k vam v A-meriko ter vam tudi tam predaval.
V tem zadnjem januarskem pismu, ki ga je Ameriška Domovina priobčila, sem rekel med drugim: “Noben, zares socialno ■čuteč človek ne more zahtevati od svojega bližnjega, češ: če ti mi hočemo očitati — četudi krivično —- to moraš ti prenesti. Z neosnovanim očitanjem bi se mogla delati krivica za ves tok življenja na zemlji.” Vi veste, da je tu šlo za moj primer, z o-zirorn na celo tiskano knjigo (Sv. Urh), kjer mi očitajo celo sodelovanje pri umorih! Jasno da gre tu za lažnjive trditve. Prav zato govorim za svoj primer o nedopovedljivih krivicah!
Ljubezen do pravice me je privedla do zaključka, da bom skušal dognati, ali so takšne srditve res uradnega značaja da-aašnjih slovenskih oblastnikov, ali niso to le “babje čenče” itd. rl krivičnim očitkom človek le ne sme molčati, kajti: kdor molči, se zdi, da očitke priznava. Način, kako bom skušal dogna-i stvarnost, 'sem zbral namero: ti domov. Nadalje sem rekel v istem pismu, priobčenem v A-meriški Domovini, da delam te korake zato, da bi z lastnim primerom osrčil mnoge vas, ki vas eventualno mučijo enaki razlogi. Ta moja preskušnja je bila takorekoč vam mnogim za vzgled, ali se stvari dado urediti ali ne. Obljubil sem vam, da vam bom pisal, kako je potekala moja preskušnja.
Poidimo sedaj v pregled skupnih mojih korakov.
Celi mesec avgust tega leta sem bil doma v Sloveniji. Vse je potekalo — mirno vam morem reči — popolnoma normalno. Lahko vam to zatrdim, kajti po mesečnem življenju doma, sem sedaj spet na mojem delovnem mestu v Nici in vam pišem od tod. Novembra meseca leta 1970 sem poslal direktno v Ljubljano na naslov predsednika (Stane Kavčič) Izvršnega sveta ;za Slovenijo, pismo, s prošnjo, naj bi se mi dalo dovoljenje priti v domovino. Jasno, da sem v tem pismu obrazložil, da so to velike krivice, če bi bil kot iskren rodoljub in nedolžen z ozirom na očitke, da sem to in to — "moralno prisiljen ne priti v domovino, ki je moja ravno tako kot njegova. Nobenega odgovora nisem dobil. Morda se je gospodu predsedniku za malo zdelo, kakor če bi hotel reči, češ: če ne verjamete, da smo mi doma postali realni in pravičnejši, kot so čenče, pa ostanite tam, kjer ste. Zato ni odgovoril.
Jaz sem bil pa odločen, da izvedem stvar do konca. Zato sem letos 12. februarja napravil ponovno prošnjo glede svojega primera, naslovljeno na uradni Izvršni svet Slovenije. Z dne 16. februarja že datiran odgovor s strani jugoslovanskega ambasadorja mi je bilo rečeno, da naj zaprosim formalno za jugoslo-slovanski potni list. To sem storil in — potni list dobil — z velja vnosto za dobo deset let... !
Dne 1. avgusta letos sem po 26 letih prestopil prvič mejo, prav v svojo ljubljeno slovensko domovino. Bili so na meji — četudi sem jo prekoračil naj-manj štirikrat med tem, ko sem bil doma — vedno vljudni. Nisem čutil niti najmanj ne kaki šnekoli ostrine, ničesar, ničesar, kar bi moglo žaliti človekovo osebnost, četudi so iz potnega lista jasno videli, da sem duhovnik. Ko sem se prijavil doma na jurjevski občini, so mi (Dalje na 3. strani>
^xxxx
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3QLXXXXXXX3
^AREL MAUSER:
VELIKA RIDA

Kadarkoli je prišlo pismo od Anteja, je Agata odšla v svojo izbo. Nikoli ni brala pisma ob starem. Sicer je Smrečnik ve-^1, kaj je v njem, dobro je poz-®al Nanteja in Agato, dobro ve-da se spletajo stare vezi. ^ič bi mu ne bilo za vse, da ni vsako Nantejevo pismo zadelo tudi njega. Agata nima samo Srca, ima tudi zemljo — Smreč-Uikovo zemljo. Smrečniku je Samo za zadnje. Ni mu za Aga-t°> ni mu za Račnikovega. Samo Zemlje se oklepa z obema rokama, čeprav ni več njegova. Samo živi na njej toliko, da trpi zanjo, se boji, kdaj se bo odtrgala 12 njegovih rok in odšla z Agato.
Potlej ne ostane nič več. — ^rav nič več. Saj ona samo čaka, kdaj bo ugasnil in da ga zaneso t2 izbe do cerkve.
Kako čudno se življenje suče! k ■	j j
je bil mlad, ko je pri Smreč-
^ku zagrabil za vajeti, nikoli ni Žinjal na tak konec. Košato je Živel celo življenje, ljudi iz fač komaj pogledal, bil prijazen z Ujimi le, kadar jih je najemal v taberhe. Zdaj pa je vse mimo, Svoje žulje gleda in jih ne more lešiti. S pismom so prešli na kol te j a, po njegovi smrti na ■^■gato. Zdaj so samo njeni in, Ce vse razmeče, nič ji ne more.
Ne more pozabiti, da je že ver-Kl, da bo ravno ona, ki bo re-žda zemljo pred Foltejevo zapravljivostjo. Tako se je gnala, da se je žinjala pretrgati. Zdaj Ue več. V Beljak se vozi,;,kar Uaprej si kupuje nove cunje.
Smrečniku se zdi, da zemlja Sama sili nazaj k njemu, v nje-§ovo naročje. Vedno jo je pe-stoval, bila mu je več kot ljudje.
Agatin mrzli smeh jo peha na-2aj. Trdo drži Agata vajeti, ^rnrečnik je v svoji hiši samo še kot star, plesniv ogrizek.
Smrečnik to ve. In ta zavest §a pokopuje živega. Vsak dan §a je manj. Čaka na zbivažno sonce. Tedaj bo šel med njive, v les pod Dobrač. Do trde noči tam, suh kruh bo glodal, sa-^o da ne bo videl Agate.
Prvibart se je v Smrečniku strnila misel, da mu je tudi Dovnik že odpustil. Če vidi, kako mu je, ne more biti več hud.
In s Sovnikom vred je vstala v njem tudi misel na Barbaro, kala se ga je, dečva trepasta. Slekla je pred njim. Pa bi ji rad povedal, da je Agata noče kr da naj se požene za Nanteja.
S povešeno ustnico Smrečnik ^°vi misel. Saj mu tudi za Bar-karo ni. Toda samo Barbara je Se> ki bi mogla rešiti njegovo 2emljo. Samo Barbara, če se bo klantej ujel na njeno tiho ljubezen. Če se pa ne bo, potlej bo udarilo čez Smrečnikov 8runt: udarilo tako, da bo Sm-^čniku ostal samo kot, v kate-^ega bo zaprt kakor v grob. Tuj človek bo hodil po dvoru in od-Phal hišna in hlevska vrata.— Agata pa bo pri Račniku.
t- ❖
Po Treh kraljih je nakacalo Silega, da je bilo treba delati §azi. Vse je zamel, samo Smreč-hikove žalosti ni mogel.
2 voščenim obrazom je stari ^hirečnik strmolei skoz okno, brsel s pogledom čez zamelo kolšče in iskal njive, ki so ležale P°d sneženo odejo.
Slišal je Agato, ki je tiho pela v Veži.
“Čej so tiste stezice ...”
Pela je s prijetnim, lepim
Slasom.
Tedaj je stari sedel na posteči0, pogreznil glavo v dlani in. k° je začutil, da so mu prsti ^okri, jih je obrisal ob rob rjuhe.
Čej so tiste stezice ... ?
Smrečnik je vedel, da jih ni Več. Zanj ne. Morda za Agato. ^anj in za Smrečnikovo zemljo s° pa z globokim snegom zamene in Smrečnik ta hip komaj
verjame, da pod snegom diha ozimina...
Tiho je sedel Smrečnik in zdelo se mu je, da zraven njega sedi Sovnik. Brez jeze, kakor da je tudi njemu hudo.
MOJCIKA
Očetova smrt je Barbaro v nečem le spremenila. Ko je v dolgih zimskih nočeh žinjala na vse, kar je že preteklo, je čutila, da je najlepše mimo, da je fača prazna, da je pač obsojena na taberhovanje kakor vse, ki so se v fačah rodile. Hrepenenje po Nanteju je sicer v srcu ostalo, toda poleg njega je bila že vdana misel: Tudi če je ne bo nikdar pogledal, čeprav bo koj za deklo pri Račniku, da Nan-tej le Agate ne bi vzel. Ne zavoljo nje — Barbari se zdi. da bi mogla živeti, tudi če bi Nan-tej vzel Agato — temveč zavoljo otrok. Ne mogla bi živeti in žinjati, da je Agata tista, ki jima reže kruh: Ob Nanteju bi jima ga odkolehala s sladkim obrazom: ko bi njega ne bilo doma, pa s trdo besedo. Posebno Moj-ciki, ki se ji grbica vsak dan bolj pozna.
Zbivažno sonce, ki je odtajalo sneg najprej na prisojnih straneh, je prineslo v Barbaro novo hrepenenje. Ko je prinesla v naizbo prvi šopek kurjic, jo je čudno zgrabilo pri srcu. Premlada je še bila, da bi mogla biti kakor strina. — Koj nato je bilo v časopisih, da pride prvi transport ujetnikov iz Rusije. Vsi so zgnetli okrog mize, na kateri je ležal časopis. Račnik je nataknil očala in pričel brati. Strina in Barbara sta s sklenjenimi rokami poslušali imena. Račnik je že utihnil, snel očala, strina in Barbara sta še kar čakali.
“Našega ni zraven,” je goltnil stari. /
Barbara ni rekla besede. Tiho je sedela naprej in sama ni vedela, ali je v srcu žalost ali veselje. Vendar je ni prizadelo, da Nantejevega imena ni med ujetniki, ki se vračajo. Čutila je, da se je njeno bivanje pri Račniku zategnilo, da se je zategnila odločitev, ki bo padla tisti hip, ko bo Nantejevo ime v časopisu. Še bosta otroka njena.
Strina je vendar smrknila in z hadrco potegnila čez oči. Rač-nikov pogled pa. se je ujel z Barbarinim. Bil je miren, skoraj vesel pogled. Kakor da se je ustrašil, je zganil časopis, porinil očala na okensko polico in malomarno rekel:
“Kuntrati ne pomaga. Sem vedel, da bo tako. Nekoč bo že prišel.” Vzdignil se je in odšel iz izbe.
Tako je prišlo k Račniku čakanje. Ne več tisto, ki je bilo pri Račniku ob koncu vojne. Bilo je globlje, zakaj vsi so vedeli, da bo Nantej prišel, da vmes, niso več leta, da so le še meseci. Nekoč bo Nantejevo ime v časopisu in takrat ga bo vlak že nosil proti domu.
In Račnik, strina in Barbara so v srcu dobro čutili, da se bo šele tedaj pričelo pri Račniku tisto, česar se vsi boje.
Pri Smrečniku je dobil časopis prvi v roke stari. Tri barti je prebral imena, s prstom šel pod vsako vrsto, toda Nanteja ni našel. Obraz se mu je namrgo-lidil v vesel smehljaj. Nalašč je pustil časopis odprt na mizi. Tako ga je našla Agata. Stari je odšel v kamro in s stisnjenimi ustnicami čakal. Vedel je, da Agata sedi ob mizi, da slovkuje vsako ime posebej, toda nikjer ne stoji Račnikovo ime. Dva sta z Bistrice, eden iz Melvič, dva iz Čajne, eden iz Straje vesi, vsi drugi so od drugod. Bog ve, čokobarti bo preletela imena.
(Dalje prihodnjič)
KAKO JE P. JAKOB POTOVAL
DOMOV - V SLOVENIJO
(Nadaljevanje s 2. strani)
vljudno rekli, da zame prijava ni potrebna.
15 minut po prihodu v mojo rojstno faro Videm ob Ščavnici — bila je nedelja, 1. avgusta, sem že doma pridigal med sveto mašo in potem skozi vse štiri nedelje, dokler Sem bil doma. Drugi dan, 2. avgusta, sem prvič po smrti svoje matere in sestre edinke stal in molil na njunem grobu dolgo, dolgo zamišljen .. .
Kaj naj rečem k temu?
Sem delal jaz nasprotno od tega, kar se pričakuje od značajnega moža? Prepričan sem, da ne. Mislim celo, da sem dal s tem dokaz iznačajnosti, kajti, če nisem kriv stvari, ki mi jih očitajo, koga naj bi se bal?! Vsekakor se mi zdi, da sem prav storil, tako kot sem storil, kajti: samega sebe sem rešil neosno-vane “bojazni” in — vam sem tem potom mogel vliti mnogo, mnogo upanj a.
Eventuelno me bi še vprašali: so se potemtakem oni, ki imajo danes oblast v Sloveniji, res spreobrnili? Moje mnenje: “spreobrnjenje” je pač pojem, ki sega za nas skoraj vedno v versko moralno področje. O tem jaz ne bom govoril. Eno se mi pa zdi kot gotovo, namreč: če bi oni doma, ki so v Sloveniji danes na oblasti, mogli anulirati (tako narediti, kakor če bi tega zares nikdar ne bilo) vse krivice ,ki so bile storjene, bodisi deloma po njih samih, največ pa po njih prednikih, — če bi mogli anulirati vse to, bi bili pač ti odgovorni doma bolj srečni, kot so oni, ki so se pred zlom uklonili ... Ne maram biti jaz konč-noveljavni kažipot, toda sam zase postajam vedno bolj in bolj samostojen človek.
(Dalje prihodnjič)
Nova gramofonska plošča ,
Consortium musicum je. izdal v počastitev Marijinega leta ploščo MARIJINA BOŽJA POTA. Posvečena je Gospe Sveti, Ptujski gori, Sv. gori nad Gorico in Brezjam. Zvoke romarskih zvonov povezujejo živo, štiriglasno zapete najbolj znane Marijine pesmi od Angelovega češčenja do Marija skoz življenje. Vsega osem pesmi. Zbor vodi dr. Mirko Cuderman, na orglah spremlja Angela Tomanič.
Vsi, ki so že poslušali to ploščo, so bili s kvaliteto petja in posnetka zelo zadovoljni. Gotovo boste tudi vi!
Naročila sprejema Consortium musicum, Borsetova 27, 61000 Ljubljana.
D.
Vlak z eno tirnico na Japonskem
Japonci pripravljajo gradnjo posebnega vlaka na zračno blazino, ki bo razdaljo Tokio-Osaka, okoli 350 milj, prevozil v 2 urah.
Predstavniki j aponskih železnic se zavzemajo za čimprejšnjo izdelavo prvega “visečega vlaka”, ki bi drsel na zračni blazini nad tirnico s hitrostjo okoli 300 milj. Po njihovih načrtih naj bi začel voziti prvi vlak te vrste leta 1980 med Tokiom in Osako, po velikosti drugem mestu Japonske. Razdaljo 350 milj bi prevozil prej kot v dveh urah.
Vlak prihodnosti bi izkoriščal elektromagnetne valove, zato bi se premikal brez šumov in tresljajev. Strokovnjaki pravijo, da so nedavno uspešno preizkusili pomanjšan model drsečega vlaka. Štirje ljudje so se z njim vozili po 400 čevljev dolgi poskusni tirnici. Model takšnega vlaka tehta 220 kilogramov, njegova nosilnost pa znaša okoli pol tone.
Ne samo na Japonskem, tudi drugod se ubadajo z mislijo na drseči vlak. Precej uspeha obetajo poskusi v ZR Nemčiji,
Franciji in ZDA. Predstavniki obstoja.
japonskih železnic so mnenja, da imajo njihovi strokovnjaki precej naskoka pred kolegi v drugih deželah, zato pričakujejo od vlade denarno pomoč, da bodo lahko obdržali prednost.
Odbor za prometno tehnologijo kot posebno posvetovalno telo ministrstva za promet je mnenja, da bi bilo treba do leta 1980 uvesti drseče vlake, ki bi vozili najprej med Tokiom in Osako z osupljivo hitrostjo 300 milj na uro. Strokovnjaki v tem odboru pravijo, da bi bilo treba to progo zgraditi čimprej, ker se bo železniški promet med naj večjima japonskima mestoma dokončno “zadušil” že leta 1977, ko bodo do kraja izkoriščene vse zmogljivosti sedanjega železniškega sistema.
Prva javna preizkušnja novega vlaka, ki bo drsel na zračni blazini, je predvidena za letošnji oktober, ko bodo japonske železnice praznovale stoletnico
J;J

Katehet Karel Matkovič umrl
Konec preteklega meseca so
megli se je na kolesu mučil po Ižanski cesti na Barje maševat. Zadnja leta ni mogel več. pokopali na ljubljanskih Žalah1 Skromno je preživljal svoja zad-
ZA SMEH
Ravnatelj jetnišnice je pregledoval celice. Ko je stopil v celico, so vsi vstali, le eden, ki je prišel prejšnji dan, je sedel.
“Zakaj pa vi ne vstanete?” se je namršil ravnatelj.
“Prosim, meni so na sodišču rekli, da bom 6 mesecev sedel.”
pol§g profesorja, arhitekta Jožefa Plečnika njegovega nečaka .Karla MATKOVIČA, skromnega, pa vestnega in zvestega duhovnika. Njegova življenjska pot je bila skromna in preprosta. Obiskoval je realno gimnazijo in jo opravil nekaj mesecev pred koncem prve svetovne voj-nee. Brez dolgega pomišljanja je stopil v bogoslovje in bil po štirih letih 1. 1922 posvečen v duhovnika, star 22 let. Prišel je za kaplana na Dobrovo, kjer je ostal 5 let. Nato je bil leto dni kaplan v Stari cerkvi pri Kočevju. L. 1929 je nastopil službo kateheta na ljudski šoli v Kočevju, kjer je imel prijatelja na tamkajšnji gimnaziji prof. Maksa Stanovnika. Ko je bilo kaplansko mesto v Trnovem pro-'sto, je prišel v Ljubljano. V Trnovem je ostal 37 let. j Živel je s stricem Plečnikom pod isto streho in v skupnem gospodinjstvu. Stric ga je imel rad tudi zato, ker je bil umetniško nadarjen. Imel je naravnost mizarsko oblikovalno dlan, ker je vedno rad kaj lepega žagal. 1 Stric Plečnik mu je naredil načrte za večinoma leseno, a ljubko cerkvico na Barju. Po stričevi smrti je zanjo tudi sam mnogo novega ustvaril, povsem v Plečnikovem slogu. Devet let je bil tudi tretji katehet na ljubljanski klasični gimnaziji, do u-pokojitve 1. 1949. Vsako nedeljo in tudi nekajkrat med tednom se je vozil maševat na Barje. Tudi v mrazu in ostri barjanski
nja leta, varoval Plečnikovo hišo in sprejemal revne dijake na stanovanje. Zadet od možganske kapi je vdano izročil dušo svojemu Stvarniku.
Cerkev na Pohorju obnavljajo
Cerkev sv. Bolfenka na Mariborskem Pohorju, zgradba stara 500 let, je pred 20 leti pogorela. Sedaj je zavod za spomeniško varstvo iz Maribora začel poslopje obnavljati, da bi mu povrnil podobo, ki jo je imelo pred požarom.
Malešova razstava
V	Rogaški Slatini v likovnem salonu je bila odprta do 17. septembra razstava najnovejših del Mihe Maleša. Umetnik je razstavil 50 del.
Zgodnji srednji vek v Sloveniji
Ob priliki VIII. mednarodnega arheološkega kongresa in v proslavo 150-letnice Narodnega muzeja so 1. septembra v Arkadah v Križankah odprli razstavo “Zgodnji srednji vek v Sloveniji”. Zgodnji srednji vek je bil prikazan s predmeti ne samo ljubljanskega muzeja, ampak so sodelovali vsi slovenski muzeji, ki imajo arheološke zbirke, poleg teh pa so bili na razstavi še predmeti iz celovškega in belja-škega muzeja.
Nesreča v rudniku
V	kočevski rudnik je 24. av-
NAJMODERNEJŠE LETALIŠČE — Slika Kaže pogled na novo letališče Roissyen-Franče 17 milj od Pariza, ki je še v gradnji. Novo letališče ho posebej urejeno za promet z nadzvočnimi letali in ho dopolnjevalo pariški letališči Orly in Le Bourget.
gusta nenadno vdrla voda, od- navzoča tudi žena predsednika nosno blato, ki je zaprlo pot do'republike Mrs. G. Heineman, izhoda rudarju Jožetu Lipovcu.! ki je na njej izročila cesarju Pet tovarišev pa je še pravočas-j Hirohitu osebno predsednikovo no prišlo na varno. Tudi reše- pismo. Celoten obisk Hirohita v valci so bili stalno v nevarnosti! Zahodni Nemčiji je potekel mir-za življenje in so mogli nada- no. Japonski cesar si je poleg Ijevati z deli šele po štirih dneh, glavnega mesta Bonna ogledal ko se je zemlja dovolj umirila, tudi del Porenja in obiskal ne-Morali so izkopati nov 10 m dolg katere druge kraje, rov, da bi prišli do ponesrečenca.
Čangkajškovi in Maovi
“Mlini na Krki”
Novomeška tekstilna tovarna Novotex je omogočila slikarsko kolonijo v dolini Krke. Devet slikarjev se je je udeležilo; tema pa je bila obvezna: Mlini na Krki, Kolonijo je vodil ravnatelj škofjeloškega muzeja prof. Andrej Pavlovec.
¥fadna kriza v Tumji
ANKARA, Tur. — Ko je priletel v ponedeljek sem podpredsednik ZDA Agnew na dvodnevni obisk, ni bil posebno prijateljsko sprejet. Zunanje ministrstvo je že par dni preje objavilo, da je prišel na lastno željo. Vlada je med tem v krizi, ker je več članov Stranke pravice stopilo iz nje. Do spora je prišlo v gospodarskih vprašanjih. Odstopivši ministri se niso strinjali s programom vlade Erima. Ta je itak bila pretežno sestavljena iz strokovnjakov.
Vojska je, kot znano, pred časom prisilila vlado Stranke pravice k odstopu, pa nato vsilila politikom vlado, ki je v glavnem bila sestavljena iz strokovnjakov in le delno iz politikov.
Podpredsednik S. T. Agnew se je ustavil v Turčiji na poti v Perzijo, kjer bo zastopal jutri pri praznovanju 2500-letnice u-stanovitve Perzije ZDA. Na povratku se bo ustavil v Grčiji, kjer je bil doma njegov oče. Da se ne bi čutila Turčija, ki je prav tako zaveznica ZDA kot Grčija, užaljena, obe sta članici NATO, je moral Agnew tudi sem, četudi turški vladi ni bilo dejansko do tega obiska. Kljub temu sta Agnewa sprejela tako predsednik republike Cavdet kot predsednik vlade Erim. —--------------o------
tovariši se srečujejo na Dunaju
DUNAJ, Avstr. — Dunaj je tisto srečno mesto, kjer živijo u-radno in poklicno tako Maovi kot Čangkajškovi diploma tj e. Maovi diplomat j e imajo svoje poslaništvo, Čangkajškovi pa le diplomatsko zastopstvo pri Mednarodni komisiji za atomsko silo.
Obe vrsti diplomatov se srečujeta na ulicah, gostilnah ter kavarnah, pa se ne “poznata”, dasiravno jih pozna ves politični Dunaj. Spretno se izogibljeta srečanjem, ki so običajna v diplomatskem svetu. Do spopadov med njima ni prišlo.
Pomanjkanje plina?
WASHINGTON, D.C. — Plinske družbe so obvestile zvezne oblasti, da utegne letošnjo zimo primanjkovati naravnega plina in da bodo zato morala nemara nekatera podjetja prvič, kar je v rabi naravni plin, zapreti svoje obrate.
Zvezne oblasti trdijo, da je naravnega plina dovolj na razpolago za kritje potreb stanovanj, pisarn, trgovin in drugih poslovnih prostorov.
Female Help Wanted
Help Wanted Female
Cutting room helper for knit goods factory.
Call 881-5459
__________________ (197)
.MALI OGLASI
V najem
5-sobno moderno stanovanje za urade ali stanovanje se odda odraslim na 6426 St. Clair Ave. Najprej pokličite 481-5380 za ogled.	(x)
Tail šolske mafle® so postale političen problem
WASHINGTON, D.C. — Šolske malice prihajajo zmeraj bolj v navado. Nihče jim ne oporeka, 7.3 milijonov šolarjev je bilo lani deležno te dobrote. Ogromno večino stroškov so nosili starši, le za 585,000 je skrbela javna uprava, navadno državni proračuni. Sedaj se javnost vnema zmeraj bolj za to, da naj breme prevzame federacija in sicer za vse otroke, naj bodo revni ali
Stanovanje odda
4-sobno stanovanje oddajo na 1200 E. 167 St. (pri Grovewood). Kličite 531-1534
______________ -(198)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja 2-družinsko hišo, 6-5,, vsa podkletena, dva plinska furneza, dve garaži, na E. 67 St. Kličite 391-5569.
-(198)
Naprodaj
Ugodno prodam prešo za vino, šivalni stroj, kosilnico za travo.
ne.
O načelu samem ni veliko debate, živahna pa postane debata, ko pride pogovor o stroških. Koliko stane tako šolsko kosilo? Ocene se gibljejo med 35 in 46 centi, pri čemur pa hrana za kosila prihaja iz zalog deželnih pridelkov, ki jih ima federacija.
Naračunali so, da bi morala federacija žrtvovati v ta namen okoli $750 milijonov na leto. Znesek bi bil manjši, ako bi izločili otroke premožnih družin. Kdo ni premožen, o tem sedaj deoatirajo v glavnem prizadeti politiki.
------o-------
lirohlfo y lensčili
BONN, Nem. — Japonski cesar Hirohito je v ponedeljek prišel na tridnevni obisk v Zahodno Nemčijo. Na letališču ga je sprejel predsednik bremenske vlade 42 let stari Hans Ko.sch-nik, ki je tudi predsednik sveta dežel, gornjega doma nemškega parlamenta. Predsednik Zahodne Nemčije Gustav Heineman je namreč bolan.
Sprejem je bil vljuden in prijateljski z vsemi uradnimi slavnostnimi dodatki. Japonski cesar Hirohito jev svojem govoru dejal, da delita Nemčija in Japonska isto grenko usodo kot poraženi v zadnji svetovni vojni.
Na slavnostni večerji je bila 1
Kličite LI 1-2637 ali 541-2637.
(197)
Sobe se oddajo
Štiri sobe se oddajo odraslim, zgoraj na 646 E. 162 St.
__ (196) Hiša naprodaj
Lastnik prodaja enodružinsko hišo; velika sprejemna soba, velika kuhinja in jedilni prostor, 2 spalnici, kopalnica, pralna soba, plinski furnez, krasna okolica, severno od bulevarda v Willowick.	Kličite 943-3635
____	-(196)
Kadar kupujete ali prodajate hišo, farmo ali lot, kličite nas, staro zanesljivo agencijo. Dajemo tudi brezplačne nasvete in posredujemo solidne stanovalce!
KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
(xw)
Hiša naprodaj
Enodružinska, 5 sob, garaža, aluminijasta obloga, bakrene cevi, moderne panelaste sobe. 7412 Lockyear Ave. Kličite 361-6952 po 4. uri.
—(200)
V najem
5-sobno stanovanje, spodaj, garaža, samo odraslim, na novo dekorirano, 2 spalnici, lastna klet, pri 71 St. in St. Clair Ave. Kličite 361-4635 po 5. uri.
(13,15,20 okt).
“Torej,” vpraša Albert nestrpno, “kaj ima vse to pomeniti?” “To ima pomeniti, da prihajam iz Janine.”
“Iz Janine? Vi?”
“Da.”	, j v*4
J J
“Nemogoče.”
“Moj ljubi Albert, tu je moj potni list: poglejte visa! Gent, Milan, Benetke, Trst, Delvin, 'Janina. Ali verjamete policiji ene republike, enega kraljestva in enega cesarstva?”
Albert pregleda potni list in ga strme vrne Beauchampu. “Bili ste v Janini?” pravi. “Albert, če bi bili vi tujec, nepoznanec, navaden lord kakor Anglež, ki me je klical na zagovor pred tremi meseci in sem ga moral umoriti, samo da sem se ga oprostil, v tem slučaju bi se ne bil toliko trudil, kakor gotovo je Bog v nebesih. Toda glede vas sem si mislil, da sem vam dolžan ta znak spoštovanja.” “Moj Bog, kakšne okoliščine, Beauchamp; in kako se obotavljate povedati to, kar pričakujem od vas.”
“Res, Albert—”	| ^
“O, to obotavljanje!”
“Bojim se.”
“Bojite se priznati, da vas je vaš dopisnik nalagal? O, nič nepotrebne sramežljivosti, Beauchamp! Priznajte, Beauchamp, o vašem pogumu itak ni dvoma.” “O,” zamrmra žurnalist, “stvar je baš nasprotna.”
Albert strašno prebledi in poskusi govoriti, toda beseda mu zamre na ustnicah.
“Prijatelj,” pravi Beauchamp zelo nežno, “verujte mi, da bi bil srečen, če bi se vam moral opravičiti, in gotovo bi se iz dna srca rad opravičil, toda ah—” “Toda kaj ”
“Dopis je bil utemeljen, prijatelj.”
“Kako? Ta francoski častnik >>
“Da-”	' i t i .
“Ta Fernand?”
“Da.”
“Ta izdajalec, ki je izdal gradove moža, kateremu je služil, je bil—”
“Oprostite, prijatelj, da vam moram povedati, da je ta človek ■— vaš oče.”
Albert hoče besno planiti na Beauchampa, toda ta ga nežno pridrži in ga prime za roko.
“Tu imate dokaz,” pravi in potegne iz žepa papir.
Albert razgrne ta papir: bila je izjava štirih odličnih prebivalcev janinskih, dokazujoča, da je polkovnik Fernand Mondego, instruktivni poklovnik v službi vezirja Ali-Tebelina, prodal Ja-ninsko trdnjavo za dva tisoč mošenj.
Podpisi so bili potrjeni od konzula.
Albert se opoteče in omahne na stol.
Noben dvom ni bil več mogoč, kajti imenovano je bilo rodbinsko ime.
Po nemem, bolestnem odmoru se mu vlijejo iz očij vroče solze. Beauchamp, ki je tega pričakoval in je z globokim sočutjem opazoval svojega prijatelja, stopi zdaj k njemu.
“Albert”, pravi, “zdaj me razumete, ali ni res? Sam sem ho-
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — Well establ. modern busy tavern. Loc. N.W. corner Wabansia & Hermitage. 4 rm. rear & 4 rm. apt. upstairs. Other interests forces sale. Contact: Hilda for appt. at CA 7-9686.
tel videti, sam soditi, nadejaje se, da bode odločitev ugodna za vašega očeta, in v tem slučaju bi mu bil dal rad vsakoršno zadoščenje. Žalib\g sem se zelo motil. — Zdaj. sem se vrnil in pomneč, da ste me vedno smatrali vrednega svojega prijateljstva, sem takoj prihitel k vam.”
Albert leži še vedno na stolu in si pokriva obraz z rokami, kakor da hoče odvrniti od sebe žarke dneva.”
“Prišel sem k vam,” nadaljuje Beauchamp, “da vam povem sledeče: Albert, napake očetov v tem času akcije in reakcije ne padajo na otroke. Ah, malo jih je, ki so preživeli revolucijonar-ni čas, sredi katerega smo se mi rodili, ne da bi bila njihova uniforma ali njihovo sodnijsko oblačilo omadeževano z nekaj blatom ali krvjo. Albert, zdaj ko imamo vse dokaze in sem gospod vaše skrivnosti, me ne more nihče prisiliti k temu boju, katerega bi vam, kakor sem prepričan, očitala vaša vest kot zločin. Toda ponujam vam to, česar več ne morete zahtevati. Ali hočete, da ti dokazi, razkritja in izjave, ki jih imam edini jaz, izginejo? Ali hočete, da ostane ta strašna skrivnost nama? Če mi hočete verjeti, da ostane zaprto v mojem srcu, ako vam dam častno besedo, Albert potem govorite, prijatelj!”
Albert pade Beachampu v naročje.
“O plemenito srce!” vsklikne.
“Vzemite,” pravi Beauchamp in ponudi Albertu papirje.
Albert jih krčevito pograbi, zmečka in jih hoče raztrgati, toda boje se, da mu nekega dne ne prinese veter pred oči najmanjšega dela, pohiti k sveči, ki je gorela ves dan, da so se prižigale na nji cigare, in sežge papirje do zadnjega ostanka.
“Dragi, krasni prijatelj!” zamrmra nato.
“Vse naj bode pozabljeno kakor hude sanje,” pravi Beauchamp. “Naj izgine misel na to kakor ta poslednji oblak dima, dvigajoč se iz nemega pepela.”
“Da, da,” pravi Albert, “ostane naj samo večno prijateljstvo, katero obljubljam svojemu rešitelju, prijateljstvo, katero naj preide na vaše in moje otroke, kateremu sem dolžan hvaležnost za vse, za življenje, srečo in čast, kajti če bi se bilo izvedelo, Beauchamp, vam prisegam, da bi si bil pognal krogljo v glavo. Toda, moja uboga mati, s tem bi
bil zajedno usmrtil tudi tebe __1)
“Dragi Albert!”
Kmalu zapusti Alberta ta skoro greznična radost in se umakne največji potrtosti.
“Toda kaj vam je, prijatelj?” vpraša žurnalist.
“Ah, moje srce je ranjeno, ljubi Beauchamp; človek se ne loči tako hitro od spoštovanja, zaupanja in ponosa, ki jih goji dober sin do neomadeževanega imena svojega očeta. Ah, Beauchamp, Beauchamp, kako stopim zdaj pred svojega očeta? Ali naj vstrepečem in se umaknem, če, se dotaknejo njegove ustnice mojega čela? Ali naj mu odrečem roko, če mi on ponudi svojo? — Ah, prijatelj, naj-nesrečnejši človek sem; ah, mati, ljuba, uboga mati,” vsklikne, zroč s solznimi očmi v sliko svoje matere, “če bi bila ti vedela to, kako bi bila trpela!”
“Pogum, prijatelj,” pravi Beauchamp in mu stisne roko.
“Toda od kod prihaja ta dopis v vašem listu?” pripomni Albert.
“Kdo sovraži tako strastno,
kdo je nevidni sovražnik?” “Vzrok več, da ste srčni,” odvrne Beauchamp. “Ne pokažite niti sledu razburjenosti na svojem obličju, Albert, zaprite bolečino v se kakor nosi oblak v sebi smrt in pogin, temno skrivnost, ki jo je opaziti šele, ko zadivja nevihta. Da, prijatelj zberite svoje moči za treno-tek, ko nastane hrup.”
“Torej mislite, da to še ni vse?” vpraša Albert potrto.
“Ničesar ne mislim, toda vse' je mogoče. Čakajte!”
“Kaj?” vpraša Albert, opaziv-ši, da se Beauchamp obotavlja.
“Ali se še oženite z gospico Danglarsovo?”
“Zakaj vprašate to ta 'treno-tek?”
“Ker je preprečenje ali izvr-šenje te ženitve v zvezi s predmetom, v katerega sva zatopljena.”
“Kako?” pravi Albert strastno. “Vendar ne mislite, da je to gospod Danglars?”
“Vprašam le, kako je z vašo ženitvijo. Vraga, ne dajajte mojim besedam drugega smisla, kakor jim ga hočem dati sam, in ne pripisujte jim večje važnosti, kakor jo zaslužijo—” “Zveza je razdrta.”
“Prav,” pravi Beauchamp.
In ker se Albert zopet uda svoji melanholiji, pristavi: “Pridite, prijatelj, majhen izlet na konju ali z vozom vas razvedri, nato bodeva skupno zajutrekovala in potem odideva vsak po svojih opravkih.”
“Rad,” pravi Albert, “toda če vam je vseeno, pojdiva peš; majhen telesen napor mi bode del dobro.”
“Naj bode torej tako,” pravi Beauchamp.
In prijatelja zapustita sobo ter odideta čez boulevard. Ko prideta do Madeleine, pravi žurnalist:
“Glejte, ker sva že na potu, bi lahko stopila za nekaj trenotkov h gospodu Monte Cristu; to vas razvedri. Ta mož zna čudovito pomiriti duha, dpčim nikdar ne poprašuje; po mojih mislih so namreč ljudje, ki nikdar ne izprašujejo, najboljši tolažniki.” “Prav,” pravi Albert, “pojdiva k njemu; imam ga rad.”
VIII.
Potovanje.
Kp vi$i Monte Cristo vstopiti mlada moža skupaj, vsklikne radosti.
“Ah, krasno,” reče, “upam, da je vse srečno končano.”
“Da,” pravi Beauchamp. “Absurdne govorice, ki so bile neos-novane in bi našle, če bi se ponovile, v meni prvega nasprotnika. Toda ne govorim več o tem,”
“Albert vam lahko pove, pravi grof, da sem mu rekel to takoj. Sedite, danes je za me eno naj-neprijetnejših juter.”
“Zakaj?” vpraša Albert. “Zdi se, da vrejujete svoje papirje.” “Svoje papirje? Hvala Bogu, ne. V mojih papirjih vlada vedno najstrožji red, in sicer zato, ker nikakih papirjev nimam.
NOVI SENATOR — Robert T. Stafford je nasledil umrlega senatorja W. L. Proutyja in hitel v Washington, D.C., ko je bilo treba odločiti. o podaljšanju vojaške obveznosti, da je podprl vladno stran.
Naš domov-odnesni zavoj za prave ljubitelje piva.
tj« STROH BREWERY COMPANY. DETROIT, MICHIGAN 4622«
Toda v listinah gospoda Caval-cantija—”
“Gospoda Cavalcantija?” vpraša Beauchamp.
“No eta!” pravi Albert. “Ali ne veste, da grof skrbi za tega mladega moža?”
(Dalje prihodnjič)

ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEuderaow 11-0628

SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA
SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVIN! / OSEBNE NOVICE
PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
OGLAŠUJTE v / AMERIŠKI DOMOVIN! /
PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
DOPISUJTE v / AMERIŠKO DOMOVINO /
ZA KATOLIŠKO IRSKO STVAR — Na levi je na sliki poslanec Severne Irske v pokrajinskem parlamentu v Belfastu Patrick Kennedy, ki je prišel v ZDA razlagat položaj katoličanov v Severni Irski namesto Joa Cahilla, vodnika Irske republikanske armade (na desni), ki mu vlada ZDA ni pustila vstopa v našo deželo.
KVIŠKU! — Kvišku je obrnjen pogled kipa pokojnega predsednika J. F. Kennedyja, ki ga je ustvaril Robert Berks (poleg kipa) za Kennedyjevo kulturno središče v Washingtonu, D.C.