Leto XLV, št. 468, 25. februar 2019 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla 25. marca. Gradivo bomo zbirali do 12. marca. Bravo, Štef! Štefan Hadalin s Stare Vrhnike je v švedskem Areju spisal novo pravljico v slovenskem športu. Le dan po velikem uspehu Ilke Štuhec je bilo v švedskem Areju spet veselo v slovenski smučarski ekipi. Z uspehom kariere je na svetovnem prvenstvu navdušil Hadalin, ki si je prismučal srebrno medaljo v alpski kombinaciji. Vrhnika se je tako zopet vrnila na zemljevid smučarskih medalj, ki jih je v devetdesetih letih osvajala Mojca Suha-dolc. A v tokratni številki ne pišemo samo o Ha-dalinovem uspehu, pač pa si vse pohvale zasluži tudi Urša Bogataj z Briš pri Polhovem Gradcu, ki Foto: Gepa pictures je na Svetovnem pokalu v smučarskih skokih za ženske v Ljubnem zasedla tretje mesto posamezno in drugo v ekipnem. Čestitke obema mladima športnikoma tudi s strani Našega časopisa! PERPETUUM JAZZILE 31. marec ob 19. uri v športni dvorani pri OŠ AM Slomška na Vrhniki. Predprodaja vstopnic: TIC Vrhnika in mojekarte.si Borovnica Največ za šolo in parkirišče Skoraj petmilijonski proračun Občinski svetniki so obravnavali pet milijonov evrov težak osnutek proračuna občine. Dokument predvideva 4,67 MIO evrov prihodkov ter 4,98 MIO evrov odhodkov. Največji finančni zalogaj je parkirišče pri železniški postaji, v višini 453 tisoč evrov, a od tega bi šlo iz občinskega manj kot pol. Drugi najobsežnejši projekt bo prizidek k osnovni šoli v višini 357 tisoč evrov, h kateremu bo država primaknila 200 tisoč evrov. K Dobrova Menjavajo stebre daljnovoda Ne gre za povečanje napetosti Od Kleč preko Vrhnike do Logatca je postavljenih 271 daljnovodnih stebrov, ki so in bodo obratovali na 110 kV napetostnem nivoju. Z Elektra Ljubljana so sporočili, da trenutno zamenjujejo stare stebre z novimi in da se napetost daljnovoda ne povečuje. Gre za redna investicijska opravila. L2 Log - Dragomer Razdelili bodo sredstva Evri za športnike Trenutno potekata pregled in vrednotenje prejetih vlog, v nadaljevanju pa bodo znani izvajalci športne dejavnosti, ki so upravičeni do sredstev in njihova višina. Sredstva bodo razdelili na podlagi odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini, ki ga je občinski svet sprejel novembra 2017. Razdelili bodo 45 tisočakov. -> [40] Horjul Poteka vpis v vrtec Rok se izteče konec marca Starše obveščamo, da poteka vpis otrok v VVE pri OŠ Horjul za šolsko leto 2019/20. Tisti starši, ki ste vlogo za to šolsko leto že oddali, vam nove ni treba oddati. Rok za oddajo vlog: petek, 29. marec 2019. Obrazec za prijavo otroka v vrtec dobite na sedežu vrtca, spletni strani VVE pri OŠ Horjul ali na sedežu Občine Horjul. Izpolnjeno vlogo pošljite na občino. S Naši Da smo Slovenci smučarski narod, sta Štefan Hadalin in Urša Bogataj dokazala pred dnevi: oba sta stala na stopničkah svetovnega pokala in ob tem se je veselila vsa Slovenija. Eno je dejstvo: ko gre za vprašanje športnih uspehov, smo vsi Slovenci »naši«. Ko zadoni slovenska himna, na zmagovalnih stopničkah pa se zalesketa odsev žlahtnih medalj, tedaj je naenkrat vseeno ali prihaja iz Murgel ali Grosuplja, vsi smo »naši«. Ko bi le bilo tako tudi preostale dni, ne pa samo nekajkrat na leto. Si predstavljate, da se ne bi prepirali za drugi tir, pa za karavanški predor, slabe banke... No, iskreno povedano, jaz si ne. Zato pa nam vlivajo športniki toliko večje upanje v boljši jutri in nas pocrkljajo s svojimi uspehi. Če želimo, da bo tako tudi ostalo, je treba smučanje omogočiti otrokom in jih navdušiti za ta šport. V časopisu pišemo, kako je to uspelo šentjoškemu smučišču, a se bojijo črnih oblakov, ki se zbirajo v daljavi. Obstajajo študije, da se vsak evro, zaslužen na žičnicah, pomnoži s sedem v drugih dejavnostih; milijon prihodkov na žičnicah torej pomeni sedem milijonov prihodkov v širši okolici. A ne gre samo za ekonomski vidik tega športa, ki vpliva tudi na družbo. Slovenci smo se že zdavnaj postavili na smuči in moramo na njih tudi obstati! Gašper Tominc, urednik Našega časopisa Besede Cankarja: Srečna je pot, če je ljubezen voznik. Treba je samo prijazne besede in prijaznega pogleda in ozdravljena je vsaka bolezen in vsaka žalost je pri kraju. Ivan Cankar, Brat Edvard NOS Občina Vrhnika N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhunska keramika. -Odlična cena! Ogromna izbira italijanskih ploščic Keramika na zalogi Plačilo na obroke 3D izris podarimo Profesionalna izvedba Sušni kova 3a, za lniv^a mlekarno Vrhnika - nekdanja trgovina IJV :nfo(tfki[hT eplu>.S: GSM; 05": 368-/' Ü FIRENCE KERAMIKA IIJ p\os c\ce 9 90C Firence d.o.o. Tržaška cesta 3a (Bivsi DG) 1360 Vrhnika, Slovenija T: 041 735 100 www.firencekeramika.si Trgovina SUG ^ ^ flrnrlio lliialri Dirun Piolili Dnmnvni mitoriil ^ Orodje Vijaki Barve Čistila Pomožni material SUGA, Pod Hruševco 48c, Vrhnika 068 625 824 trgovina@suga.si www.suga.si Svjetlost Haščasopis Občina Vrhnika N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prve novice r Optika in očesna ordinacija Jelovčan I Stara cesta 5, 1360 Vrhnika I 01 755 61 05 T/ -J ti 041 578 205 lit l i *Pri nakupu korekcijskih očal (okvir+steklo+delo), vam priznamo 25% popust na korekcijski okvir ob predložitvi kupona. | Os__________o^__j Vabilo MOJA REKA PRAZNUJE Tudi v letu 2019 vas vabimo, na praznovanje reke Ljubljanice. Muzej za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana, Občina Borovnica, Razstavišče Moja Ljubljanica in Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje pripravljamo bogat program odkrivanja zakladov v reki Ljubljanici. Velik obisk ob Dnevu kulture Ob slovenskem kulturnem prazniku ni bilo ustanove, ki ne bi odprla svojih vrat javnosti. Na Vrhniki je bila najbolj obiskana Cankarjeva spominska hiša, ki jo je ta dan obiskalo okoli 400 obiskovalcev. Radovednost jim je tešil borovniški Cankar; ki se je tokrat s predstavil z novo opravo, turistični vodniki pa so jim postregli še s kavo in sladkim pecivom v obliki brk. Dobimo se v petek, 22. marca 2019, ob 17.00 v Fužinskem gradu v Ljubljani. Hkrati pa vas vabimo tudi na razstavo Živeti z vodo - Južni rob Ljubljane, ki je na ogled v Muzeju za oblikovanje in arhitekturo Ljubljana (Fužinski grad) še do konca meseca marca 2019. ZA FRIZERJA ali FRIZERKO Zaposlim frizerja ali frizerko za samostojno delo v frizerskem salonu. Si komunikativen/na, natančen/na, imaš izkušnje in rad/a delaš z ljudmi? Pokliči na 041 924 434 Frizerski salon Karmen Hudnik s. p., Hruševo 24, Dobrova. Vabilo VABLJENI NA GLEDALIŠKO PREDSTAVO! KUD DOLOMITI DOBROVA, gledališka skupina, vabi 9. marca ob 19.30 v Prosvetni dom Horjul na predstavo EMIGRANTA. Avtor: Slawomir Mrožek, režija: FRANCI KONČAN Igra: Miha Prebil in Roman Černigoj Vljudno vabljeni! Pol stoletja šentjoške smučarije Mineva 50 let od prve vlečnice v Šentjoštu, ki je bila postavljena na hribu nad današnjo šolo - na Brinovcu. Postavili so jo domači športni zanesenjaki, ki so kopirali tovrstno napravo na Ulovki. Danes smučišče doživlja razcvet, kot ga še ni nikoli: na sončno januarsko nedeljo je smučišče obiskalo toliko smučarjev, da so začasno prekinili prodajo kart.16. decembra lani se je prvič v tej smučarski sezoni zavrtelo kolo otroške vlečnice na malem družinskem smučišču v Šentjoštu. Pomanjkanje snežnih padavin in razmeroma visoke temperature so botrovale dejstvu, da je velika vlečnica mirovala do 12. januarja, ko je zemljo prekrila prva višja snežna odeja v letošnjem letu. Slikarska razstava Krištofa Zupeta Slikar Krištof Zupet razstavlja v Horjulu že šestdeset let. Šteje častitljivih 80 let in še vedno ustvarja. Devet novih portretov je krasilo letošnjo tradicionalno razstavo, ki je potekala ravno v dneh, ko smo se še posebej spominjali našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Razstava je bila v avli osnovne šole Horjul med 8. in 10. februarjem. --> © Prešerni tudi na Brezovici in Logu France Prešeren, največji slovenski pesnik, je bil imeniten mojster slovenske besede, ki je našo materinščino v večinoma nemškem kulturnem okolju postavil na neminljiv piedestal. Njegov verjetni daljni sorodnik Franc Prešeren, Škander z Brezovice, je bil imovit in podjeten gospodar, zaslužen med drugim tudi za osuševanje Ljubljanskega barja. > A Kulturahod po Borovnici Kulturno društvo Borovnica je v sodelovanju s HUD Karel Barjanski, TVD Partizan Borovnica in društvom Zabočela 8. febuarja organiziralo pohod ob kulturnem prazniku. Okoli sto ljudi, kar je presenetilo tudi organizatorje, se je podalo na pohod po Borovnici, kjer so obiskali več točk, ki so pomembne za lokalno zgodovino. Kulturahod, kot so poimenovali pohod, so zaključili pri, kjer je vse udeležence pričakala topla enolončnica, za veselo vzdušje pa je poskrbela tamburaška sekcija Kulturnega društva Borovnica. » Štef 2019 N 05 Občina Vrhnika N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ö Čestitamo Štefanu Hadalinu Občina Vrhnika iskreno čestita Štefanu Hadalinu za doseženo srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu v Areju. Štefan, ponosni smo nate! Župan Daniel Cukjati Informacija o OPN Občina Vrhnika od leta 2015 vodi postopek priprave Sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika (v nadaljevanju: SD OPN), s katerimi se spreminja namenska raba nekaterih zemljišč, prostorski izvedbeni pogoji ter način urejanja prostora za nekatere enote urejanja prostora. Postopek priprave je trenutno v zadnji fazi priprave, to je pridobivanje drugih mnenj nosilcev urejanja prostora, ki se je začelo dne 8. 1. 2019 z objavo predloga SD OPN na strežniku Ministrstva za okolje in prostor. Zakonski rok za podajo drugih mnenj je 30 dni, vendar nekateri nosilci za pregled dokumenta in podajo mnenja zaradi obsežnosti dokumenta potrebujejo več časa. Razlog za večmesečno čakanje na mnenja so tudi »čakalne vrste« pri nosilcih urejanja prostora, saj tovrstne postopke izvajajo skorajda vse občine. Pridobili smo že pozitivna druga mnenja naslednjih nosilcev: 1. Ministrstvo za obrambo 2. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski promet 3. Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko 4. Ministrstvo za kulturo 5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo 6. Direkcija RS za infrastrukturo, Sektor za železnice 7. Direkcija RS za infrastrukturo - področje cestne infrastrukture 8. Uprava RS za zaščito in reševanje 9. Zavod za gozdove Slovenije 10. JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. 11. ELES d.o.o. 12. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo 13. Občina Vrhnika, Civilna zaščita 14. Plinovodi d.d. Čakamo še mnenja naslednjih nosilcev urejanja prostora: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo 3. Direkcija RS za vode 4. Zavod RS za varstvo narave 5. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet 6. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo - področje energetike 7. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo - področje rudarstva 8. Direkcija za avtoceste RS 9. Ministrstvo za zdravje 10. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo 11. Elektro Ljubljana d.d. Po pridobitvi vseh pozitivnih drugih mnenj bo pripravljen usklajeni predlog SD OPN in podan v obravnavo in sprejem Občinskemu svetu Občine Vrhnika. Sprejeti odlok bo objavljen v Uradnem listu RS ter na spletni strani Občine Vrhnika www.vrhni-ka.si. Javnost bo o sprejemu in objavi odloka obveščena preko Našega časopisa in spletne strani Občine Vrhnika. Občina Vrhnika, Oddelek za prostor Občina zbira predloge za občinska priznanja Na koncu vrhniških strani je objavljen razpis za podelitev občinskih priznanj. Ob občinskem prazniku, 10. maja, bodo podelili največ en naziv »častni občan«, dve zlati plaketi, tri srebrne plakete in šest bronastih. Predlagatelji za podelitev priznanj občine so lahko občani, politične stranke, liste, zastopane v Občinskem svetu Občine Vrhnika, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. Pobude sprejema Komisija za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, s pripisom »za občinska priznanja« do 18. 3. 2019 do 10. ure. (gt) Na seji tudi o parkiriščih in izlivih odpadnih voda Zadnja točka občinskih sej so pobude in vprašanja svetnikov in svetnic. Andrej Podbregar (SDS) je podal pobudo, da bi prostor za Domom krajevne skupnosti v središču mesta (zadaj za trgovino Mana) ponovno vzpostavili kot zaprt prostor. Tam so nekoč bila postavljena korita na način, da so preprečevala parkiranje vozil. Ker jih ni ali pa so postavljena tako, da je ponovno mogoče parkiranje, tam po Podbregarjevem mnenju nastaja nepotrebna gneča vozil, zato predlaga ponovno vzpostavitev prvotnega stanja. Boštjan Erčulj (Lista Za-Lajf) je podal pobudo, da bi lahko občani v času uradnih ur na Upravni enoti parkirali tudi zadaj za občinsko stavbo. Zanimalo pa ga je tudi, če bo cesta na Trčkov grič vzpostavljena v prvotno stanje, saj so po njegovem številni tovornjaki, ki so vozili material na tamkajšnji »deponijo«, cestišče poškodovali. Na občini so dejali, da bodo za parkirišče poskušali najti rešitev, za primer ceste na Trčkov grič pa bodo povprašali Komunalno podjetje Vrhnika za mnenje o poškodbi ceste, ker opravlja nadzor nad cesto. Viktorja Sladiča (LRVP) je zanimala gradnja stebrov za daljnovod. Na nekaterih koncih Vrhnike namreč poteka menjava daljnovodnih stebrov z novimi. Sladič je izrazil bojazen, da bi novi stebri pomenili tudi močnejšo moč daljnovoda. Zupan je pojasnil, da po njegovih podatkih gre v primeru gradnje novih stebrov samo za izboljšanje statike in ne za gradnjo nosilnih stebrov za močnejši tok. Bodo pa na občini to vprašanje vsekakor naslovili pristojnim službam v državi. Emo Goričan (Povezujemo Vrhniko) je zanimalo, zakaj je po novem polna črta na odseku med Gostilno Povž in Podčelom - kjer se zavije na hrib Stare Vrhnike. Tisti, ki zavijajo na stransko cesto, so tako v prekršku, je menila Goričano-va. Občina bo z odgovorom postregla na naslednji seji. Jošt Cankar (NSi) pa je izpostavil nedavne ugotovitve mobilnega kemijskega laboratorija ELME, ki je pred božičnimi prazniki opravil ogled onesnaženja okolja z nevarnimi snovmi v potoku Podlipščica. Laboratorij je opravil terenske meritve vod v izcednih kanalih okoli obrata Kompostarne Rosa na Stari Vrhniki in Pod-lipščice pred kompostarno in 1 km nizvodno na začetku naselja Sinje Gorice, kjer so občani najprej opazili onesnaženje potoka. Kot so zapisali v poročilu, »onesnaženje potoka izvira iz izcednih kanalov v okoli obrata kompostarne Rosa.« Voda v potoku je sicer neoporečna, vendar so se na dnu potoka zaradi velikega vnosa organskih hranljivih snovi zelo razbohotile alge, ki zaradi nastanka sluzi iz odmrlih alg motijo videz potoka. Zaradi onesnaženja niso zaznali pogina rib. Ocenjujejo, da je onesnaženje lokalnega značaja, povezano z izcednimi vodami iz kompostarne, ki traja že nekaj tednov. Kot je dejal Cankar, so tovrstni izpusti odpadnih voda iz obra- ta v okolje nedopustni, zato ga je zanimalo, kaj bo ukrenila občina. Na občini so dejali, da so s poročilom seznanjeni in da je primer že v rokah pristojne inšpekcije. Za pojasnilo smo se na Našem časopisu obrnili tudi na kompostarno Roso, kjer so nam zapisali, da so »takoj opravili izredno notranjo kontrolo in ugotovili, da vse brezhibno deluje skladno z okoljevarstve-nim dovoljenjem.« Kot so še zapisali, kompostarna vse izcedne vode zajema v zalogovnike, katere odvaža pooblaščenemu prevzemniku ali pa jo vrača v proces kompostiranja. Padavinske vode iz streh se odvaja v potok Podlipščica kot je to tudi navedeno v okoljevarstvenem dovoljenju. Zato v kompostar-ni »zavračamo nestrokovne in pavšalne očitke, da je Kompo-starna Rosa odgovorna za domnevno onesnaženje potoka Podlipščica, ker: v času zaznave, je ob Podlipščici skladiščena večja količina gnoja od katere se izteka gnojevka. Stanje je na dan 13. 2. 2019 še vedno enako. Zadevo smo prijavili na pristojno inšpekcijo. Sluz na Podlipščici se nabira tudi gorvodno iz smeri Podlipe, kar smo že večkrat opozarjali pristojne inšpektorje in o tem obveščali občino. In ker je v naselju Ligojna kar nekaj odprtih gnojišč od katerih se meteorna voda izceja v kanale kateri vodijo v Polipščico. Pa tudi ker že samo poročilo ELME laboratorija pove, da je voda v potoku neoporečna. Zaradi pogostih očitkov glede onesnaženja Po-lipščice, smo pred časom na lastne stroške opravili analizo vode v potoku Podlipščica in analizo same sluzi. Poročilo je razvidno na internetni strani www.roks-rec.si« Gašper Tominc Rezervirali denar za Močilnik Po vseh peripetijah okoli nekdanjega bisera vrhniškega turizma se zdi, da se bo klopčič zapletov vendarle začel odpletati. Župan Daniel Cukjati je na nedavni občinski seji umestil na dnevni red tudi točko o predkupni pravici za nepremičnine na območju Močilnika. Osnutek proračuna je pripravljen Osnutek proračuna predvideva 15,1 milijona evrov prihodkov, na odhodkovni strani pa presežek porabe za 2,5 milijona evrov, ki bi ga poravnali s posojilom. Sklep je bil soglasno sprejet, skladno z njim pa bo moral tisti, ki bo prodajal nepremičnino, najprej povprašati občino, če želi uveljaviti predkupno pravico. Ker se v takih primerih navadno mudi, je županu prepuščena pravica, da se sam odloči za nakup ali ne. Gostinski objekt v Močilni- ku se je doslej že večkrat znašel na dražbi, vendar se dosedanje vodstvo občine ni želelo odločiti za nakup objekta. Za primer Močilnika in za odkup prostora nekdanje prodajalne pohištva Jazon za vzpostavitev pokrite tržnice so sredstva že rezervirana v osnutku proračuna. (gt) Osnutek vsebuje potrebna sredstva za zaključek investicije nadgradnje zdravstvenega doma, za zaključek investicije v kolesarske in šolske poti, za katero ima občina podpisano pogodbo o sofinanciranju z Ministrstvom za infrastrukturo, za zaključek obnove križišča na Gabrčah in za zaključek izgradnje komunalne infrastrukture na lokaciji Pod Hruševco. Predvidena so tudi potrebna sredstva za gradnjo jedilnice v OŠ Antona Martina Slomška, gradnjo pomožnega nogometnega igrišča, odkup strelišča, pripravo dokumentacije za nov športni park in za nakup nepremičnine v Močilniku ter nekdanje trgovine Jazon (pokrita tržnica). Osnutek proračuna je bil občinskemu svetu predstavljen na seji 7. februarja, sedaj pa ga bodo obravnavala občinska delovna telesa. Proračun naj bi bil dokončno sprejet do konca marca. (gt) NOS Občina Vrhnika N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kemis začel redno obratovati »Do takšnega požara, kot je bil 2017, ne more več priti« Kemis je v drugi polovici januarja lahko začel na svojo lokacijo v Sinji Gorici dovažati tudi trdne odpadke, ki jih pripravlja za nadaljnji prevzem pri končnih predelovalcih in odstranjevalcih odpadkov. S tem je tudi objekt dokončno saniran, v sklopu obnove pa so celovito nadgradili požarni sistem, v katerega so vključili največje slovenske strokovnjake za požarno varnost. Kot je dejal direktor Kemisa Boštjan Šimenc, bo s tovrstno tehnologijo vsak požar zatrt že v kali. Kljub trudu, da bi si Ke-mis povrnil zaupanje občanov, pa je v občinskem vodstvu in delu občanov še vedno čutiti nezaupanje. Kemis je v sanacijo vložil 6,5 milijona evrov, od tega približno milijon lastnih sredstev, preostalo pa iz naslova izplačane zavarovalnine. Kot so dejali, so k sodelovanju povabili dr. Aleša Juga in mag. Aleša Glavnika, s katerima so določili protipožarne ukrepe za celotno lokacijo. V sodelovanju s civilno zaščito in gasilsko zvezo so dopolnili Načrt zaščite in reševanja. »Celotna površina skladišča in obdelave odpadkov je v skladu s primeri dobrih praks iz tujine pokrita z javljalniki požara ter avtomatsko napravo za gašenje požarov. Področje manj nevarnih odpadkov pa je še z dodatnimi požarnimi odpornimi stenami opredeljeno v več manjših požarnih sektorjev. Konstrukcija objekta je zaščitena z ognjeodpornimi oblogami, za avtomatsko gasilno napravo je vgrajen zalogovnik vode za gašenje. Kot gasilo bo v skladiščih in predelavi uporabljena težka pena, kar bo zmanjšalo količino požarnih voda. Vse nadzorne kamere pa imajo tudi oddaljeno spominsko enoto, 24-urna prisotnost varnostnikov je zagotovljena že od požara naprej,« je pojasnil Šimenc in dodal, da s takim protipožarnim sistemom ne more več nastati požar, kakršen je bil leta 2017. »Trdimo, da ni niti enega odstotka možnosti, da bi se lahko tak požar ponovil.« Direktor Boštjan Šimenc Težave v komunikaciji Na tiskovni konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da si podjetje želi pridobiti ponovno zaupanje občanov, a da napredujejo po mišjih korakih. Kot je dejal nekdanji direktor Emil Nanut, pogreša strokovno debato z njihovimi nasprotniki, tako pa, kot je dejal, nasprotniki s Kemisom komunicirajo samo preko novinarjev. Dejal je še, da so večkrat dali pobudo občinskemu svetu in civilni iniciativi, da bi sodelovali, a so bili vedno zavrnjeni oziroma so naleteli na gluha ušesa. Vrhniški župan Daniel Cukjati je prepričan, da vodstvo Kemisa ne igra pošteno in da zavaja, zato mu ne more zaupati. Kot je dejal, bi moral Kemis v primeru poštene igre zaprositi za novo oko-ljevarstveno dovoljenje, ker naj bi bilo obstoječe pomanjkljivo. Po njegovem je okoljevarstve-no dovoljenje izdano na osno- Izglasovali člane delovnih teles občinskega sveta Na zadnji seji občinskega sveta so svetnice in svetniki izglasovali tudi sestavo stalnih delovnih teles občinskega sveta in nadzornega odbora občine. Predloge za kandidate so podali predstavniki političnih strank na sestanku nosilcev kandidatnih list. Na omenjenem sestanku so določili tudi predsednike odborov, razen v primeru odbora za urejanje prostora in varstva narave, kjer niso našli skupne besede, in v primeru nadzornega odbora, kjer po pravilniku predsednika izvolijo kar člani odbora sami. Izvoljeni so bili naslednji: odbor za gospodarstvo, finance in proračun Andrej Podbregar (SDS) -predsednik, Marko Zimšek (NSi), Edin Behric (Povezujemo Vrhniko), Bernarda Kropf (Lista za razvoj Vrhnike in podeželja) in Zdenka Petoš (SLS), odbor za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine Valerija Mojca Frank (SMC), Zdravko Železnik (SDS), Janez Kikelj (SD), Vid Drašček (Desus), Anže Slabe (PV), Marko Močnik (Levica) in Simon Hlebec (LRVP). Predsednika bodo določili na svoji prvi seji, odbor za ekologijo in infrastrukturo Janko Skodlar (PV) - predsednik, Mateja Dolamič (SDS), Andrej Markovic (SD), Janez Pivk (LRVP), Mladen Lujic (SMC), Rok Mušic (Zeleni Slovenije), Pavel Oblak (SLS). Odbor za družbene dejavnosti Jožef Malovrh (SDS) - predsednik, Dimitrij Debevec (SMC), Luka Skledar (NSi), Borut Fe-fer (PV), Aleš Sečnik (Lista Za Lajf), Nataša Rijavec, Doman Blagojevic (ZS), komisija za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj Jošt Cankar (NSi) - predsednik, Ema Goričan (PV), David Kastelic (Levica), Pavel Oblak (SLS), Darinka Podobnik (Desus), statutarno pravna komisija Viktor Sladič (LRVP) - predsednik, Gvido Mravljak (SD), Nataša Grom (PV), Alen Be-kic (LZL), David Kastelic (Levica), Andrej Podbregar (SDS), Nina Knapič (ZS), nadzorni odbor Peter Luin, Marjana Žnidaršič, Joži Šraj, Iris Gornik in Marjan Rihar. Predsednika izvolijo člani odbora. Gašper Tominc vi poročila o vplivih na okolje, ki pa ne predvideva kemijskih nesreč in negativnih vplivov na okolje zunaj območja Kemisa. Andrej Markovic iz Civilne iniciative Eko Vrh pa je za 24 ur dejal, da so se občani Vrhnike na treh zborih jasno in glasno opredelili proti nadaljnjemu poslovanju Kemisa na Vrhniki. »Tudi pred požarom je Kemis po zagotovilu države obratoval v skladu z OVD in slovensko zakonodajo. Nevaren kemijski obrat so zdaj sanirali v skladu s starim OVD in v skladu z istim zakonom o požarni varnosti. Zagotovilo imamo enako kot pred leti, vendar z razliko, da imamo zdaj za seboj hudo nesrečo.« Načrti: čim manj odpadkov na Vrhniki Kemis v manipulativnem pomenu ravnanja z odpadki še ni na ravni pred usodnim požarom leta 2017. Po njihovih izračunih naj bi na tisto raven prišli v enem letu. Že sedaj pa je njihov namen, da bi na Vrhniki skladiščili čim manj nevarnih in nenevarnih odpadkov. Tako so lani velik delež nevarnih odpadkov odpeljali na prevzemno mesto mimo Vrhnike - ne da bi jih začasno skladiščili v Sinji Gorici. Kot je dejal Šimenc, je njihov namen skladiščiti odpadke samo do transportnih količin, kar v praksi pomeni toliko količin, dokler ne dosežejo smotrnosti prevoza s tovornjakom. »Na Vrhniki v prihodnosti nimamo namen povečevati skladiščenja odpadkov, imamo pa namen širjenja dejavnosti na področju storitev obdelave nevarnih odpadkov.« Kaj natančno naj bi to obsegalo, ni želel izdati, ker je to Obvestilo zaenkrat še poslovna skrivnost. Vsekakor pa, tako je dejal Šimenc, o kakšni sežigalnici ne razmišljajo. Šimenc in Nanut sta spregovorila tudi o prodaji Kemisa, pri čemer sta menila, da trenutne finančne bilance podjetja verjetno niso spodbudne za iskanje zunanjih kupcev. Je pa prodaja vsekakor zunaj njunega dometa, saj se o tem pogovarja lastnik Kemisa, to je Gorenje. Gašper Tominc, foto: GT Vpis v Vrtec Vrhnika Spoštovani starši! Obveščamo vas, da vpisujemo otroke v Vrtec Vrhnika za šolsko leto 2019/2020. Vlogo za vpis otroka v vrtec lahko dobite na upravi vrtca ali na spletni strani: https://vrtec-vrhnika.si/. Komisija za sprejem novincev v vrtec bo obravnavala vse vloge, ki bodo v vrtec prispele do 31. 3. 2019. Vrtec Vrhnika N 05 Občina Vrhnika N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ö Štefan Hadalin presenetil s srebrom v alpski kombinaciji Are, 11. februar - Le dan po velikem uspehu Ilke Štuhec je bilo v švedskem Areju spet veselo v slovenski smučarski ekipi. Z uspehom kariere je na svetovnem prvenstvu navdušil Štefan Hadalin, ki si je prismučal srebrno medaljo v alpski kombinaciji, boljši je bil le Francoz Alexis Pinturault. Francoz, eden od favoritov za zmago, je na koncu do zlata prišel s 24. mesta po smuku, najboljši slovenski tekmovalec Štefan Hadalin pa je bil po smukaškem delu 30. Hadalin pa je odlično izkoristil priložnost, ki mu jo je ponujala številka 1 v sla-lomskem delu (za le štiri sto-tinke je premagal 31. Švicarja Sandra Simoneta); čeprav po prihodu na cilj še ni bil videti povsem zadovoljen, se je pozneje izkazalo, da je delo opravil zelo dobro. Kljub dvema manjšima napakama v zgornjem delu proge je postavil čas 38,80, kar je do konca ostal najboljši slalomski izid. Še najbolj se je približal prav poznejši prvak, ki je imel pred 23-letnim Vrhničanom po smuku 36 stotink naskoka, v slalomu jih je izgubil le 12. Tretji je bil Avstrijec Marco Schwarz, tudi on je sodil v ožji krog favoritov. Toda 63 stotnik, kolikor je znašala zaloga prednosti pred Hadali-nom po smuku, ni bilo dovolj; Avstrijec je v slalomu zaostal 85 stotink in se moral na koncu zadovoljiti z bronom. Hadalin je poskrbel za skupno 23. slovensko medaljo na SP v smučanju ter peto kolajno moškega dela ekipe in šele prvo po Mitji Kuncu, ki je bil leta 2001 bronast v slalomu. Kunčeva medalja je bila do tega trenutka tudi edina moška v samostojni Sloveniji. Še v času Jugoslavije so do kolajne prismučali Boris Strel, Bojan Križaj in Tomaž Čižman. »Noro. Sploh ne vem, kaj naj rečem. Vzel sem svojo priložnost. Smuka nisem odpeljal najbolje, z nekaj napakami, tako da sem že mislil, da ne bo dovolj za trideseteri-co. A srečno se je izšlo. Že na ogledu sem vedel, da pogoji na slalomu za višje številke ne bodo enostavni. Rekel sem si, to je tvoja priložnost, zagrabi jo. Poskusil sem, odsmučal dobro taktično in tehnično in to je zadostovalo za medaljo,« je uvodoma dejal Hadalin. Nato pa opisal še čakanje v ciljni areni: »Ko sem videl, da je Pinturault naredil precej soliden slalom in v tem slalomskem delu zaostal za mano, sem si rekel, da bo morda dovolj za uvrstitev med najboljših šest, recimo osem. Potem so se zaostanki začeli povečevati, recimo pri Luci Aerniju, ki je dober slalomist, Marco Schwarz potem tudi ni uspel. Potem se mi je počasi začelo svitati, da bo mogoče šlo za boljši rezultat. Nestrpno sem čakal in zdaj je, kakor je.« Hadalin je bil doslej na SP najboljši leta 2017, ko je bil deseti v slalomu, v kombinaciji pa je bil takrat 28. Na OI lani v Južni Koreji pa je kombinacijo končal na osmem mestu. Sicer pa je Vrhničan doslej osvojil štiri medalje na mladinskih SP, z uspehom v Areju pa je postal prvi Slovenec, ki je alpsko kombinacijo končal na zmagovalnem odru. STA, GT S 5* ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA ČESTITAMO ŠTEFANU HADALINU za osvojeno srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju. Športna z jeni člani Veličasten sprejem Štefana Hadalina na Stari Stara Vrhnika, 18. februar - V večernem mraku se je zgrinjala množica občanov proti Stari Vrhniki, kjer je bil za ob 18. uri napovedan prihod smučarskega junaka Štefana Hadalina. Zbralo se je na stotine športnih navdušencev in njegovih navijačev, ki so nekaj minut čez dogovorjeno uro le dočakali njegov prihod s kočijo. Na poti do Lope, kjer je potekalo dogajanje, so ga v špalirju pozdravljali mladi športniki in športnice, na prizorišču pa ga je pričakal gromki aplavz in vzkliki navdušenja. Tedaj si ni mogel pomagati niti Štef, kot mu pravijo, kajti ulile so se mu solze sreče. Vse dosedanje garanje je končno dobilo smisel in bilo poplačano s srebrno medaljo v kombinaciji. Pogovor z mladim športnikom je vodil Miha Deželak z Radia 1, ki je tudi prevzel vso medijsko podporo dogodku. Pred Lopo so celo parkirali mobilni radijski studio iz katerega so se javljali preko celotnega popoldneva, na koncu prireditve pa je pred njihove mikrofone stopil tudi Štefan. Intervju na odru je minil v sproščenem vzdušju. Štefan je dejal, da si niti v sanjah ni predstavljal tako številčnega sprejema in se vsem navijačem zahvalil iz srca. »Vaša številčna prisotnost je zame nagrada in izjemna motivacija, da se še naprej trudim za dobrimi rezultati. Vesel sem in ponosen, da se vas je toliko zbralo in upam, da se vidimo še kdaj.« Športniku sta čestitala tudi župan Daniel Cukjati in predsednik Krajevne skupnosti Jani Krvina (predsedniki vaških društev so mu izročili spominska darila), pismi zahvale oziroma čestitki pa sta poslala tudi premier Marjan Šarec in predsednik Borut Pahor. Na odru so o Štefanu spregovorili še tiskovna predstavnica Smučarske zveze Slovenije in nekdanja smučarka Špela Pretnar, Štefanova brata Domen in Tjaž Hadalin in njegova punca Katja, ki je dejala, da že komaj čaka na naslednji dan, ko bosta končno imela nekaj časa tudi zase. Slabo uro dolg program, ki mu je dal svoj pečat tudi ognjemet, se je pred Lopo zaključil s Štefanovimi podpisi njegovim navijačem in oboževalcem. Zbrano množico pa je navdušila tudi vest, da je vsa pijača in hrana na prizorišču brezplačna. Organizacijski odbor na Stari Vrhniki se je resnično zelo potrudil, vsi zaprošeni so brez oklevanja ponudili pomoč, tudi občina je brez zadržkov podprla projekt, zato je bil sprejem resnično veličasten. Ime Stara Vrhnika, ki so jo domačini za ta večer preimenovali v »Srebrna Vrhnika«, se je ta večer slišal in videl na vse konce Slovenije. Vsi osrednji televizijski mediji so se namreč javljali iz Stare Vrhnike in upajmo, da ne zadnjič. Vso srečo Štef tudi pri naslednjih smučarskih podvigih! Gašper Tominc, foto: GT NOS Občina Vrhnika N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ob slovesu Cankarjevega leta V jubilejnem letu je Cankarjem hram obiskalo več kot 68 tisoč obiskovalcev in nastopajočih Jubilejno Cankarjevo leto je za nami. Zaznamovalo ga je več kot dvesto dogodkov, s čimer se je želel krovni organizator leta, Zavod Ivana Cankarja, približati na začetku leta izrečeni frazi »Cankar vsak dan«. Tako skoraj ni bilo dneva, ko se na Vrhniki na tak ali drugačen način ne bi spominjali svojega velikega rojaka. Tatjano Oblak Milčinski, ki je vodila odbor za organizacijo jubilejnega leta in je hkrati tudi vodja Cankarjevega doma, smo povprašali, kako se je to odražalo v samem obisku osrednjega vrhniškega kulturnega hrama. »V Cankarjevem letu je v osrednjem hramu vrhniške kulture dobesedno vrvelo; obiskalo ga je več kot 68.000 nastopajočih in obiskovalcev, tudi število dogodkov je preseglo vsa pričakovanja,« je dejala sogovornica, ki je bila, mimogrede, ravno zaradi vodenja projekta jubilejno Cankarjevo leto na Valu 202 razglašena za ime tedna. Mogoče se bo nekaterim zdel a številka visoka, a treba se je zavedati, da v Cankarjevem domu Vrhnika poleg prireditvenih dejavnosti (abonmajske in komercialne predstave za otroke in odrasle, koncerti, proslave, razstave ...) potekajo tudi druge aktivnosti, kot so na primer vaje vrhniških kulturnih društev, različna srečanja, predavanja, občni zbori društev, krvodajalske akcije, volitve, referendumi, v dograjeni predavalnici pa so srečanja različnih skupin, delavnice, predavanja . »Več kot 2000 obiskovalcev pa se je udeležilo kulturnih dogodkov, ki jih je Zavod Ivana Cankarja pripravljal tudi na drugih prizoriščih; v cerkvi Sv. Trojice tretji festival klasične glasbe - Festival Vrhnika, odprtje Argonavtskih dni v Športnem parku in soorga-nizacija različnih dogodkov Cankarjevega leta 2018 skupaj s Cankarjevo knjižnico Vrhnika, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in Glasbeno šolo Vrhnika, različnimi kulturnimi društvi in soustvarjalci kulturnega življenja (literarni večeri, razstave in drugi dogodki v šolah, Cankarjevi knjižnici, na različnih lokacijah Vrhnike, okoliških krajih, tudi v zamejstvu ...).« Sogovornica meni, da je Vrhnika dostojno proslavila Cankarjevo ime, pri čemer pa brez pomoči Občine Vrhnika ne bi šlo. Le-ta je v ta namen v proračunu rezervirala okoli sto tisoč evrov. »Iskrena hvala občini, brez katere takšnega programa, kot je bil, ne bi ugledali. Hvala pa tudi vsem ustvarjalcem kulturnega življenja, ki so leto 2018 skupaj z nami v resnici spremenili jubilejno leto v leto »Cankar za vsak dan«.« Gašper Tominc Kako si s sodobnimi storitvami olajšamo vsakdan Ko razmišljamo o tem, katera dejavnost je z razvojem pustila velik pečat na vsakodnevnem življenju, večini od nas verjetno prve na misel pridejo telekomunikacije. Morda se nam tudi zdi, da se v bankah ni kaj dosti spremenilo. Vendar pa sta tehnologija in posluh za potrebe strank botrovala številnim izboljšavam in zdajšnja izkušnja poslovanja z banko je popolnoma drugačna kot pred leti. Ena izmed takih so gotovo najsodobnejše plačilne kartice. Debele denarnice s svežnjem bankovcev in kovancev so namreč preteklost. Ni nam več treba skrbeti, da imamo pri sebi dovolj gotovine za plačevanje obveznosti. S pojavom plačilnih kartic je namreč tudi plačevanje doživelo pravo revolucijo - od plačilnih kartic z magnetnimi trakovi, prek kartic s čipom do brezstičnih kartic. »Plačevanje Tinka Marolt, vodja NLB Poslovalnice Vrhnika z brezstičnimi karticami je postalo samoumevno, z njimi pa lahko plačujemo skoraj povsod - hitro, preprosto in varno - kartico le prislonimo k plačilnemu terminalu in pri večjih nakupih plačilo potrdimo z vnosom številke PIN,« pojasnjuje Tinka Marolt, vodja NLB Poslovalnice Vrhnika. Gotovine tako praktično skoraj ne potrebujemo več, ko pa jo, je le-ta zaradi široke mreže bankomatov vedno na dosegu roke. Tudi bankomati se posodabljajo in postajajo prijaznejši. »Najsodobnejši brezstični banko-mati omogočajo dvige z brezstičnimi karticami. So hitri, priročni in varnejši, saj kartico k bankomatu le prislonimo, zato smo lahko brez strahu pred t. i. skimmingom kot tudi brez strahu pred tem, da bi nam bankomat »požrl« kartico,« še zaključuje sogovornica in vas vabi v NLB Poslovalnico Vrhnika. OGLASNO SPOROČILO Število dogodkov v Cankarjevem domu na 1300 975 650 325 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Število obiskovalcev v Cankarjevem domu na Vrhniki 70000 52500 35000 17500 0 liimlllH". 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 GREGORJEV pri potuKU Beia 16. marec 17:30 (Dom IZDELOVANJA BPRCIC upoKOjenceu) * KLUB "V I 'W »nfcESiko 0 N 05 Občina Vrhnika N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ó Naravni spomenik Močilnik Skozi zgodovino so bili Izviri Ljubljanice vedno predmet občudovanja, najsi bo z naravovarstvenega ali pa tudi povsem praktičnega, prihodkovnega pogleda. Med sabo pogosto nasprotujoča se pristopa sta v dolini Močilnika pustila dediščino, s katero se soočamo dandanes. Najbolj drastične spremembe za okolje so v Močilniku nastale v 19. stoletju, ko je bil za potrebe Lenarčičeve žage zajezen izvir Male Ljubljanice v Velikem Močilniku ter za potrebe Oblakove žage izvir v Malem Močilniku. Kmalu zatem je vrhniško turistično društvo začelo urejati Močilnik za turistični obisk; zgradili so kapelico, pa paviljon, pozneje gostinski obrat ter poti in mostove mimo izvirov. V 20. stoletju, še posebno po drugi svetovni vojni, pa se je začela prebujati naravovarstvena zavest. Izvire Ljubljanice že leta 1944 najdemo na seznamu »domovinskih prirodnih spomenikov.« V 60. letih se območje Močilnika znajde med predlogi za razglasitev naravnega spomenika lokalnega pomena in je kot takšen še leta 1976 zaveden tudi v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Ko so leta 2004 Zakon o ohranjanju narave usklajevali z evropsko zakonodajo, je bil sprejet tudi Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot, s priloženim seznamom, na katerem je Močilnik kot »skupina kraških izvirov Male Ljubljanice pri Vrhniki« označen za naravno vrednoto državnega pomena. Štiri leta pozneje je bil ustanovljen Krajinski park Ljubljansko barje, ki je zajel tudi izvire Ljubljanice (Uradni list RS, št. 112/08, z dne 28. 11. 2008). 6. člen omenjene uredbe kategorizira zatrepno izvirno dolino Male Ljubljanice z izviroma Veliki Močilnik in Mali Močilnik kot naravni spomenik. 10. člen uredbe navaja splošne omejitve in prepovedi, ki veljajo na območju celotnega parka. 13. člen uredbe pa za ožja zavarovana območja, kot so naravni spomeniki, uvaja še dodatne prepovedi. Tako tod ni dovoljeno: - urejati novih pešpoti in stez, LUTKE na Vrhniki Ob svetovnem dnevu lutk in lutkarjev, 21. 3. 2019, bo ob 9:00 in 10:00 uri na velikem odru Cankarjevega doma na Vrhniki, lutkar Boris KOnonenoodigral predstavo »GRAJSKA SKRIVNOST.« Vstop prost, vabljeni! razen v primeru ureditev, določenih v načrtu upravljanja; gibati se zunaj urejenih in označenih poti; ■ nabirati, izkopavati, ruvati, odstranjevati, kuriti ali na kakršen koli način poškodovati rastlin ali njihovih delov, razen zaradi vzdrževanja kmetijskih površin, v primeru nujnih sanitarnih in vzdrževalnih del ter ureditev, določenih v načrtu upravljanja; ■ posegati v strugo in breži-no vodotokov ter obrežno in vodno vegetacijo, razen v primeru nujnih sanitarnih in vzdrževalnih del ter ureditev, določenih v načrtu upravljanja; ■ odvzemati rastlin in živali iz narave, razen tujerodnih vrst ter pri opravljanju kmetijske, gozdarske, lovske, ribiške in raziskovalne dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo te dejavnosti, in sprejetimi načrti na teh področjih; odvzemati ptic iz narave; ■ intenzivirati obstoječih kmetijskih rab; ■ uporabljati fitofarmacevtskih sredstev in gnojil; ■ izvajati melioracij, razen vzdrževanja obstoječih melioracijskih jarkov; ■ vzletati in pristajati z zrakoplovi; ■ postavljati plavajočih ploščadi, nameščati priveznih in signalnih boj ter drugih ureditev; - pluti z modeli plovil; - graditi objektov, razen rekonstrukcije objektov, zgrajenih na podlagi pravnomočnih gradbenih dovoljenj, v enakih gabaritih ali odstranitve objektov; - rabiti vode; - kopati psov ob vodi in v njej; - urejati novih plezalnih smeri. Vloga Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje se v prostoru krepi iz leta v leto. Najsi bo to pri sprejemanju prostorskih aktov ali pri povsem konkretnem izvajanju določil uredbe, za kar med drugim skrbijo naravovarstveni Vabilo nadzorniki. Globe za prekrške v naravnem okolju se gibljejo od 100 do 10.000 evrov. Zaradi razjasnitve, kaj se v ožjem varovanem območju sme oz. ne sme početi, je bila letos v Močilniku postavljena opozorilna tabla in že takoj postala tarča nekega intelektualno siromašnega vandala. Kot že tolikokrat doslej naravno območje Močilnika. Upajmo, da se bo nekega dne to vendarle spremenilo. Damjan Debevec, foto: DD Moto klub Nauportus z Vrhnike vabi motoriste in motoristke na OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 15. marca 2019, ob 18. uri v gasilskem domu na Vrhniki. Vabljeni tudi novi člani! PERPETUUÍP. VEČNAMENSKA ŠPORTNA DVORANA PRI OŠ ANTONA MARTINA SLOMŠKA Vrhnika 31. 3. ob 19 H >w zic--„ O O www.VISITVRHNIKA.si VSTOPNICE: TIC VRHNIKA IN PRODAJNA MESTA MOJEKARTE.SI N 05 Občina Vrhnika N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ö Delo Župnijske Karitas Vrhnika Karitas deluje na osnovi prostovoljstva. Vsak prostovoljec Karitasa se trudi, da ljudem pomaga v stiski (z materialnimi in denarnimi sredstvi ter s pogovori oz. poslušanjem). Ljudem veliko pomeni, da jih poslušamo, da lahko povedo svojo težavo oziroma bolečino, ki jo čutijo. Postati prostovoljec je plemenito dejanje, saj pomeni razdajanje samega sebe nekomu, ki je bolan ali je popolni tujec. Vendar pa mora vsak prostovoljec upoštevati etični kodeks Karitasa. V Karitasu je 37 prostovoljcev, 11 rednih prostovoljk, dve prostovoljki pomagata v domu počitka, tri prostovoljke s prostovoljnim delom za pravne zadeve in družinsko terapijo, dva prostovoljca redno vozita zelenjavo z Drenovega griča, preostali občasno priskočijo na pomoč. V okviru Župnijske Karitas deluje tudi skupina prostovoljk Žarek dobrote. Lani smo razdelili 39.724 kg hrane. oskrbujemo okrog 245 družin oziroma 678 oseb, opravili smo 3943 ur prostovoljnih ur. Karitas je odprt vsak ponedeljek dopoldne in sredo popoldne po dve uri. Karitasu priskočijo na pomoč: Vabilo • Škofijska Karitas (s hrano, šolskimi potrebščinami, akcije družin, botrstvom, plačevanje položnic ...) • dobri ljudje z denarnimi in materialnimi dobrinami • trgovine, kjer so postavljene košare (trgovini Lidl, Mer-cator) • DG69 podari zelenjavo Tudi sami se trudimo z raznimi akcijami, da lažje poslujemo: • v postni akciji zbiramo denarna sredstva • v maju z akcijo Pomagajmo sošolcu »POKLONI ZVEZEK« (zbrali smo 200 zvezkov) • v avgustu in septembru smo imeli akcijo Podari pridelek (zbrali smo 630 kg razne zelenjave) • dobrodelni koncert Poleg redne delitve hrane, oblačil in plačevanja položnic smo lani organizirali še: • občni zbor, • romanje prostovoljcev (obisk Karitasa Tržič in Do-vžanove soteske) • obiskali Bruselj ob dnevu migrantov • sodelovali v akciji železni-čarske nesreče v Verdu • dan služenja (za ostarele in bolne), • romanje ostarelih in invalidnih oseb na Brezje • molitev pred Najsvetejšim, • obdarovanje otrok - Miklavž: 75 otrok do 10. leta ter obisk starejših oseb po domovih oziroma krajevnih skupnostih, 150 oseb • udeležba na seminarju v Stični z naslovom Rast mladosti iz korenin modrosti • organizirali smo predavanje Patronažna sestra na domu pri starostnikih • redno vozimo hrano trem ostarelim ljudem • vsak drugi ponedeljek v mesecu obisk iz Centra za krepitev zdravja Sodelujemo še s predstavniki občine, s Centrom za socialno delo, osnovnima šolama (Cankarjeva šola in šola Antona Martina Slomška), z vrtcema (Župnijski vrtec Vrhnika, Vrtec Antonije Kucler), z Domom počitka, društvom upokojencev, civilno zaščito in z zdravstvenim domom. Marica Štirn SOLE LIBERO, DAN ODPRTIH VRAT, SOBOTA, 16. 3., OD 10.00 DO 13.00 Vabljeni v našo gozdno in notranjo učilnico, da se spoznamo in vam predstavimo naš način dela. Predstavili vam bomo program izkustvenega šolanja, s katerim smo začeli jeseni 2018. Od 10.00 do 11.00 - spoznavanje in druženje v gozdičku ob ognju ter toplem čaju. Od 11.30 do 12.00 - ogled notranjih prostorov. 12.00 - predstavitev programa Šolanje. Tudi vaši otroci so vabljeni, da se dneva udeležijo skupaj z vami. Z veseljem vas pričakujemo pod svobodnim soncem. Aprila začenjamo z vpisi v prvo triado za šolsko leto 2019/2020*. Lokacija: nekdanja industrijska cona LIKO, poleg Plezalnega centra Verd. Če se boste oglasili, nam za napotke pišite na info@sole-libero.si ali nas pokličite na št. 031 751 499. * Število vpisnih mest je omejeno. Vabljeni! VABILO Krajevna skupnost Podlipa - Smrečje vas vabi na OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA Brezplačno predavanje in praktični prikaz bo v soboto, 2. marca 2019, ob 10. uri, v Podlipi, pri stari šoli. Izvajalec: Marko Babnik, univ. dipl. ing. agr. Vabilo Krajevna skupnost Podlipa - Smrečje vas vabi na ZBOR KRAJANOV ki bo v soboto, 9. marca 2019 ob 19. uri v Gasilskem domu Podlipa - Smrečje Vljudno vabljeni! o otROŠko postgvanoe Sobota, . 2.3. 2019 Od 16. URE naprej, v dvorani pri OŠ A. M. SLOMSK A t pika nogavička VSTOP PROST organizator: ZAVOd IVANA CANKARJA, za kulturo, šport in turizem Vrhnika informacije: TIC VRHNIKA, tržaška 9, Vrhnika: 051 661 063 N 05 Občina Vrhnika N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^lOj Vabilo Spoštovane članice in člani Turističnega društva Blagajana, spoštovani sodelavci, podporniki in prijatelji društva! Vabimo vas na redni letni občni zbor Turističnega društva Blagajana Vrhnika, ki bo v četrtek, 7. marca 2019, ob 18. uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Kratek uvodni turistični program bodo pripravili učenci OŠ Antona Martina Slomška. Po končanem občnem zboru se bomo družili v avli Cankarjevega doma. Počaščeni bomo, če se boste odzvali našemu povabilu. Skupaj bomo lahko ustvarili več. Upravni odbor TD Blagajana Vrhnika Predsednica Mirjam Suhadolnik Vabljeni! Turistično društvo Blagajana Sejem »Vse za vrt in dom« Proizvajalci bio hrane, vrtnarji, drevesničarji, izdelovalci orodij za vrtičkarje, vrtnih klopi in lop, cvetličnih korit in ostalih času primernih artiklov prisrčno vabljeni da se udeležite našega sejma v soboto 26. aprila 2019. Svoje izdelke lahko prodajate ali pa pripravite samo promocijsko predstavitev. Sejem se bo odvijal na Sodnij-skem trgu ter na parkirišču pri Sodnij-skem trgu na Vrhniki. Sejemska pristojbina: 12,20 EUR ali 15,25 EUR z DDV (odvisno od prostora, ki ga boste zavzeli). Obratovalni čas sejma: od 9.00 do 15.00 ure Pričakujemo, da svoje izdelke na tem sejmu ponudite po proizvodnih cenah. Pristojbine plačate pooblaščeni osebi pred sejmom. Skupno dovoljenje za vse prodajalce sejma Vse za vrt in dom bo pridobilo Turistično društvo Blagajna. Zato vas prosimo, da ob prijavi predložite vsa potrebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Prosimo, da našo zahtevo upoštevate, v izogib morebitnim neljubim zapletom s strani inšpekcijskih služb. Prijave pošljite najkasneje do 19. 4. 2019 preko elektronske pošte na naslov drustvo.blagajana@kabelnet. net ali na naslov Turistično društvo Blagajana Vrhnika, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika. PRIJAVNICA Ime in priimek: Naziv in naslov: Ponudba: Želim najeti stojnico (ustrezno obkroži): Kontaktna oseba: Telefon: D A N E Kulturni dan v Starem malnu »...Od daleč sem zagledal samoten, polrazpal mlin, in kakor vselej, kadar sem ga zagledal, me je obšla skrivnostna groza. Mlin je visel visoko, kakor nad brezdnom. Izpod njega je curljal v globel siromašen potok, ki se je skoro ves izgubljal med nasutim kamenjem. Gori nad mlinom pa je ležala vglobo-kem kotlu mirna, temna voda... « Tako je stari mlin v Starem malnu opisal Ivan Cankar v svojem delu Nina. Stari mlin se je sesul vase ob koncu prve svetovne vojne, sto let kasneje so na tem mestu le še ostanki zidu, ki pričajo, da je tu nekoč stal eden najstarejših mlinov. Voda, ki so jo nekoč v zgornjem toku imenovali Šumljak, zdaj pa ji vsi pravimo Bela, pa še kar teče. Čista, hladna, muhasta, čudovita v vseh letnih časih, nas vabi v Star maln. Mlinsko kolo, ki so ga pred četrt stoletja postavili prizadevni člani Turističneg društva, je preživelo svoj čas. Zdaj smo na vrsti mi, da postavimo novega, takega, ki bo v prihodnosti našel zavetje ob novi zgradbi, ob novem mlinu, ki bo spominjal na stare čase. Tako želimo in načrtujemo. Da bi dosegli cilj, se trudimo v Turističnem društvu Blagajana z ekipo Star maln in smo veseli podpore obiskovalcev. Delamo tako, kot znamo in bomo delali naprej. Na lep sončen dan, v petek, 8. februarja, smo praznovali Kulturni praznik. Bralci Cankarjevih besedil, Tonetova harmonika, Janezova kitara in pevke ljudskih pesmi Trlce smo enkrat dopoldne in enkrat popoldne brali, igrali in peli. Ne vem, če že kdaj, a za nas je bilo prvič, v koči smo recitirali Prešernovo Zdravljico in zapeli himno. Trenutki, ki jih bomo ohranili v svojem spominu. Ivan Cankar je rad jedel ričet, zato smo ga skuhali za vse. Po njegovem okusu so tudi »pohane šnite« namočene v vinu. Pripravili smo jih in ugotovili, da bodo od tega dne dalje na jedilniku Koče Star maln. V zimskem času je koča odprta od petka do nedelje, v poletnem pa bomo dodali še kakšen dan. Kaj se pri nas dogaja pa redno objavljamo na facebook strani TD Blagajana Star maln. Še bolje pa, če pridete kar pogledat. Predsednica TD Blagajana Mirjam Suhadolnik Pomladanske aktivnosti na Sv. Trojici Zimo in nekaj dni snega smo v Inkluzivnem parku skupaj z vrhniškimi otroki izkoristili za vožnjo s sanmi in smučmi s pomočjo konjske vprege. si Cankarjevo Trojico ogledajo še iz druge perspektive -s konjskega hrbta. Pripravili smo več programov jahanja, od tistih za popolne začetnike in najmlajše otroke, do zahtevnejših treningov jahanja za malo starejše in bolj izkušene jahače. V kratkem bomo uredili tudi jahališče (mane-žo), kar nam bo precej olajšalo delo in omogočilo še boljše treninge. Poleg samega jahanja lahko otroci po novem pri nas praznujejo tudi rojstne dneve. Na voljo sta dva vodena triurna programa. Prvi poteka na prostem v Inkluzivnem parku; zakurimo ogenj, kjer si pripravimo hrano, spoznamo in poskrbimo za vse naše živali, nakrmimo ovčke in kozico, skrtačimo in osedlamo ponije, nato pa vsak otrok dobi priložnost, da se preizkusi v jahanju. Medtem ko nekateri jahajo, se drugi igrajo igre na prostem. Drugi program praznovanja rojstnega dne poteka v avtentično pripravljeni učilnici Montessori (v lepem vremenu na terasi in vrtu vrhniškega vrtca Montessori), kjer otrokom v manjših skupinah omogočimo spoznavanje narave ob samostojnem delu preko poskusov kemije in fizike. Za konec (ali pa že vmes) si otroci Tiste bolj »tople« zimske dni pa smo izkoristili za čiščenje grmovja in pobiranje smeti okrog parka. Tako smo pripravili naš prostor na pomlad in se že veselimo, da bo narava zacvetela in ozelenela. Zelo nas veseli, ko vidimo, da vedno več Vrhničanov vseh starosti zahaja na hrib Sv. Trojice v družbo naših živali. Zato smo v Inkluzivnem parku pripravili še dodatne aktivnosti. Vsem otrokom ponujamo, da tudi sami pripravijo rojstnodnevno malico - lahko si spečejo palačinke ali torto. Vedno se lahko osnovnošolci pridružijo skupini vrstnikov, ki vsako soboto raziskujejo, se učijo in družijo v učilnici Montessori in skrbijo za živali ter okolje v Inkluzivnem parku na Sv. Trojici. Prav tako vabimo predšolske otroke na pomladni sklop Popoldnevnic za otroke in starše (starost otrok 9 mesecev do 3 let) in za otroke 3 - 6 let. Predšolski programi Popoldnevnic so primerni za vse otroke in starše, ki ne hodite v vrtec Montessori, bi se pa radi pobli-že srečali s pedagogiko Montessori. Da pa ne boste mislili, da smo pozabili na starejše generacije, imamo povabilo tudi za vas. Vsi, ki radi združite prijetno s koristnim, imate veliko izkušenj z delom na vrtu in si želite svoje znanje predajati na mlajše generacije, vabimo, da nam pomagate urediti 500 m2 velik zelenjavno-ze-liščni Kneippov vrt. Več o programih in prijavnice najdete na naši FB in spletni strani: pre-prostomontessori.si Ali pišete na: inkluzivni.park@ gmail.com ali preprostomontessori@ gmail.com Za jahanje pokličite na številko 040 510 813. Ekipa Preprosto montessori N 05 Občina Vrhnika N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dan odprtih vrat v Kemisu Kemis je ob začetku ponovnega delovanja, 1. februarja, organiziral vodene oglede objekta po končani sanaciji, da bi obiskovalcem neposredno predstavili nadgradnjo požarne varnosti in odgovorili na vprašanja glede delovanja in izboljšanje požarne zaščite. Na oglede in pogovor smo povabili zainteresirane prebivalke in prebivalce Vrhnike in še posebej občinske svetnike, svete krajevnih skupnosti, člane prostovoljnih gasilskih društev. Na naše povabilo so se odzvali tudi župan Občine Vrhnika Daniel Cu-kjati in nekaj občinskih svetnikov. Dneva odprtih vrat se je udeležilo okoli 150 obiskovalcev, ki so si ogledali obnovljene dele objekta, pokazali in razložili smo jim našo investicijo v nadgrajeno požarno varnost, na kar se je nanašalo tudi največ vprašanj, mnoge pa je zanimalo tudi, kako v Kemisu ravnamo z nevarnimi odpadki. Po pričakovanjih se je dneva odprtih vrat udeležilo tudi približno 30 tistih, ki izrazito nasprotujejo Ke- misu in našemu delovanju na Vrhniki. Teh naši odgovori na njihova vprašanja večinoma niso zadovoljili, ker je bil njihov obisk namenjen izključno temu, da izrazijo nasprotovanje Kemisu na Vrhniki. Ne glede na tovrstna stališča določene skupine obiskovalcev si bomo v Kemisu še naprej prizadevali za kulturen dialog z vsemi prebivalkami in prebivalci Vrhnike. Po dnevu odprtih vrat se je v medijih pojavila vrsta trditev, da nadgrajena požarna varnost ne pomeni bistvenega koraka naprej od tiste, ki smo jo imeli pred požarom, saj je naše okoljevarstveno dovoljenje ostalo nespremenjeno. Na te trditve moramo odgovoriti, da okoljevarstveno dovoljenje ne vsebuje natančnih zahtev o protipožarnih ukrepih. Tehnični in organizacijski ukrepi, kamor sodijo tudi ukrepi za požarno varnost, so predmet področnih predpisov in standardov. Dejstvo je, da smo v Kemisu, ne glede na nespremenjeno veljavno zakonodajo in standarde s področja varstva proti požarom, nadgradili požarnovarnostne ukrepe in v to nadgradnjo investirali približno en milijon evrov. Požarno varnost smo torej bistveno izboljšali, kar smo obiskovalcem pokazali tudi na dnevu odprtih vrat. Vsem, ki so se odzvali našemu vabilu, se zahvaljujemo za obisk in sporočamo, da bomo, tudi zaradi izraženih želja obiskovalcev, vsaj enkrat na leto organizirali podobne dogodke. Seveda pa so naša vrata odprta tudi za neposreden organiziran dialog s predstavniki lokalnega prebivalstva Vrhnike, v katerem bomo lahko sproti razčiščevali odprta vprašanja. Kemis PREJELI SMO Požaru bi se lahko izognili Ja res je, požaru v Kemisu bi se lahko izognili, če vrhniški občinski svetniki ne bi leta 2015 nasedli zagotovilom takratnega direktorja Kemisa in samega nekdanjega vrhniškega župana, da je Kemis najbolj varen od varnega zbiranja nevarnih odpadkov in smo dovolili nekakšno širitev Kemisa. Nismo poslušali mladega svetnika, ki je argumentirano opozoril na nevarnost požara Kemisa na tem območju. To opozorilo si vsi lahko ogledamo na posnetku seje. In ta mladi svetnik je sedaj novi župan Vrhnike. Ko preberem članek Andraža Ro-žmana v sobotnem Dnevniku z gornjim naslovom, se dejansko zamislim, ali sploh še rabimo občinske svete in nadzorne odbore, saj so predmet političnih manipulacij, ali pa župan priporočila nadzornih odborov enostavno negira (prizidek ZD Vrhnika). Kot piše novinar Andraž v članku, je po zagotovilu vodstva Kemisa požarna varnost zdaj vrhunska in požar v Kemisu ne more več nastati. Kemis je namreč po sanaciji požara maja 2017 sedaj zagnal proizvodnjo v neokrnjenem obsegu, čeprav je vrhniški občinski svet s sklepom predlagal, da bi Kemis preselili drugam, na bolj neurbano območje, kjer ne bo predstavljal nevarnosti lokalnemu prebivalstvu. Ne bi razpredal teorije, ali je bila ugotovljena vzročna povezava med samomorom ministrovega voznika in ministrom za kulturo, pa je minister moral leteti, na Vrhniki pa se je zgodil požar v velikosti nacionalne katastrofe, pa se ni zgodilo nič. In tu postavljam vprašanje premi-erju Marjanu Šarcu: Ali verjamete, da policija in nacionalni forenzični laboratorij nista našla vzročne povezave subjektivne odgovornosti za vzrok požara v Kemisu in če to razumete, kot da se je požar zgodil po vseh predpisih. Vid Drašček, Vrhnika Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. V MARCU vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo VSAKODNEVNO UČNO POMOČ ter BRALNI KOTIČEK in UPORABO RAČUNALNIKA v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega vašega dodatnega predloga oz. ideje. Vse naše storitve so BREZPLAČNE, vabljeni pa ste vsi - od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Skupna točka Vrhnika PON - PET 8.00 - 16.00 na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje) Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Eva Ličof, e-naslov: eva.licof@ zpmmoste.net in tel: 064 259 033 Ponedeljek, 4., 11., 18., 25. marca, ob 9.00 do 12.00 - ustvarjalno druženje ob kavi (kvačkanje, šivanje, ...) Ponedeljek, 4 .,11., 18., 25. marca, ob 17.00 - program RASTEMO SKUPAJ - ustvarjalne delavnice za predšolske otroke in njihove starše (zaželene prijave) Torek, 12. marca, ob 17.00 - potopisno predavanje o Avstraliji Torek, 26. marca, 18.00 - Šola za starše z dr. Andrejo Jereb Torek, 19. marca, ob 18.00 - zvočna gong kopel (na zvočno masažo pridite v udobnih oblačilih), zaželene so prijave. Torek, 5., 12., 19. marca, ob 10.00 - Aerobika možganov - zabavna delavnica za krepitev spomina Sreda, 6., 13., 20., 27. marca, od 10.00 do 11.00 - vodeno sproščanje in pogovor s Suzano (zaželene prijave). Sreda, 6., 13., 20., 27. marca, od 17.00 do 18.00 - brezplačni tečaj učenja kitare Četrtek, 7., 14., 21., 28. marca, ob 9.30 - delavnica za iskalce zaposlitve Četrtek, 7., 14., 21., 28. marca, od 12.00 do 13.00 - brezplačna fitnes vadba za iskalce zaposlitve (v prostorih BJ Fit Vrhnika, prijave obvezne). Petek, 15., 22. marca, ob 10.00 - Mamice na kavici: podporna skupina (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) (prijave so zaželene). Petek, 29. marca, ob 17.00 -predavanje Andreja Pešca: Skrivnosti genijev (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4 (prijave so zaželene). Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na Facebook strani: VGC Skupna točka Vrhnika Projekt sofinancirata Republika Slovenija - MDDSZEM in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. KLUB VRHNIŠKIH ŠTUDENTOV ZAKON (X) PETEK, 8. MAREC, OB 21:00 1 Klub vrhniških Študentov A JV i jfc Vabilo t uIJk 1 j ■ jj fe H Dan študentk v Klubu vrhniških študentov KONCERT ZASEDB ŠTUDENTKE, POZOR! DAN ŠTUDENTK LUMBERJACK IN LUSTERDAM Za vse študentke, ki prihajate iz Upravne enote Vrhnika, bo na ta dan potekala tudi posebna nagradna igra podarim - dobim! In sicer bo vsaka od LUMBERJACK IN LUSTERDAM Klub vrhniških študentov 8. marca za vse dame pripravlja poseben koncert. Na dan žena, ki so ga klubovci poimenovali kar dan študentk, bosta na odru KVŠ-ja nastopili dve udarni rokerski zasedbi. vas, ki bo prinesla potrdilo v vpisu, prejela objem izbranega člana benda Lumberjack. Z veseljem vas bodo objeli tudi člani Kluba Zakon! M " Alj ng^V . JJ v JH HL^w H Ris M l tT» I r '•ju^^^I Študentke se bodo lahko zazibale v ritmih simpatičnih in iskrivih mladeničev, znanih pod imenom Lumberjack. Veseli bomo potrdil vseh študentov, ki bodo ob posebej izraženi želji prav tako prejeli objem. Da dogodek ne bo namenjen le študentkam, bodo za glasbo in rokersko vzdušje poskrbeli tudi nekoliko starejši rokerji - Lusterdam. Koncert se bo začel ob 21. uri. Koncert je sicer namenjen fantom in dekletom vseh starosti, a ker je dan žena, bodo posebne pozornosti deležne dame. Ekipa Kluba vrhniških študentov bo vesela vašega obiska! Vljudno vabljeni! NOS Občina Vrhnika N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si „ VABLJENI NA NORO ŠKRATOPUSTNO ZABAVO , Z MOČVIRSKIMI ŠKRATI " V KULTURNI DOM 2.3.2019 OTROŠKO RAJANJE SE PRIČNE OB 18 URI VVHHBMfl NADALJUJE PA S PLESOM BEVŠKIH MAŠKAR s^i E^H ¿./JB iT- ■Bi V Kino Bevke v marcu Januarske filmske dogodivščine smo v Kinu Bevke zaključili z napeto in duhovito animirano dogodivščino, ki slavi otroško domišljijo in anarhijo. Gre za danski risani film. Zgodba pripoveduje o Sončnem mestu, kjer so vsi srečni, dokler nekega dne ne izgine mestni župan. Glavni vlogi imata slon Sebastjan in mačka Miša, ki s pomočjo profesorja Glukoze premagata vse nevarne dogodivščine in na koncu rešita pogrešanega župana. V Bevkah smo imeli čast, da nas je obiskala deklica, ki je posodila glas glavni junakinji Miši. To je Vrhničanka Uma Behric, enajstletno dekle s čudovitim glasom, zvedavimi očmi in pogumnim nastopom. Mladim obiskovalcem kina je predstavila svoja doživetja in občutke, ki so jo prevevali, ko je izvajala delo sinhronizerja. Uma pravi, da ji je všeč igralstvo, rada nastopa in v tem neizmerno uživa. Ko so otroci zapuščali kino, je bilo iz marsikaterih ust slišati besede, kot so: ''To bi pa tudi jaz rad enkrat počel!'. Uma, hvala, ker si k nam prinesla neverjetno zgodbo, prijeten glas, otroško razigranost, preprostost in prijetno toplino. Kino Bevke bo v marcu gostil dva filma. Nedelja, 10. 3., ob 17. uri: PEPELKO IN SKALNI TROL, Norveška / 2017 / 104 min / podnapisi, norveščina / 7+ Norveška pred dvesto leti. Živahen mladenič Espen, tretji brat v revni družini, pomotoma povzroči požar v očetovi hiši. Tako postane Pepelko. Na drugi strani čarobnega in temačnega gozda živi jezikava in pogumna princesa Kristin, ki se ne želi poročiti z danskim princem Frederikom in zato zbeži v gozd. Spoprijatelji se s Pepelkom, toda kmalu jo ugra- bi velikanski skalni trol Vijug. Pepelko ter njegova brata, Per in Pal, odidejo na pot proti gori, da bi ujeto Kristin rešili iz tro-love skalne jame. Na poti doživijo vrsto preizkušenj, da bi pridobili čarobni zemljevid in čarobni meč, s katerim bi lahko ugnali trola Vijuga. Nedelja, 24. 3. ,ob 17. uri: PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV, Matej Vranič / Slovenija / 2018 / 54 min / slovenščina / 6+ Film odstira osupljive podrobnosti iz življenja ptic v enoletnem obdobju. Z veje, ki se razteza nad potokom, vodomec bliskovito strmoglavi v vodo. Že čez nekaj trenutkov spet sedi na njej, v kljunu pa ima ribico, ki se zdi za njegovo velikost mnogo prevelika. Ribji orel, v teh krajih izjemno redek gost, med pticami zbuja radovednost, pa tudi strah. A orla zanimajo le ribe; že kmalu ena od njih konča svoje življenje v njegovih krem-pljih. Kragulj, ki si po dolgi zimi želi svežega zalogaja, se silovito požene proti mlakaricam, ki nič hudega sluteče plavajo ob obrežju. Vse to se dogaja le lučaj od industrijskega mesta Velenje, na kraju, kjer pred dvema desetletjema skoraj ni bilo več življenja. Jezera v okolici Velenja so nastala kot posledica posedanja tal nad rovi premogovnika. Film je odličen prikaz, kako lahko človek nekoč uničeno industrijsko območje spremeni v prijazno okolje, kamor se vrne življenje. Lepo vabljeni! Ekipa Kina Bevke Pozdrav »Babnčk« s Stare Vrhnike Na kulturni praznik je bil - vOrfeju Čas zame V športnem društvu Povž na Stari Vrhniki se že devetnajsto leto trudimo in hkrati uživamo Babnčke. Dvakrat na teden dvorana v »Lopi« poka od energije in smeha. Znane so nam skrivnosti, kako ostati dolgo pri močeh. Vedno začnemo s hojo, vmes druga drugi dajemo dobre nasvete, izmenjamo recepte in rešimo vse težave. Ko začnemo zares, se sliši le še pokanje sklepov, po opravljenih serijah pa vzdihi sproščanja. Vemo, kako se pretegujejo mačke, energijo nam da Pozdrav soncu, iščemo skrivnosti v tibetanskih vajah, rade pa tudi zaplešemo čačača. Zapisali: Mateja Grom in Amalija Potrebuješ, foto: Joži Krvina Drage moje Drage moje babnčke, kako ste gibčne in poskočne ... Boste že izkusile, kaj se pravi 80 let in več. Takrat že vsak sklep je boleč. Telovadba je koristna, da se razmigamo, če drugega ne, se vsaj nasmejimo. Se dvakrat tedensko dobimo, pozabimo vsaj dve urici na vse skrbi, saj življenje je lepo, če gledaš nanj s pozitivne strani! Gor in dol po dvorani hitimo, da se segrejemo in spotimo, potem pa na blazine . Delamo različne vaje: za trebušček, za noge in roke, vedno kaj novega je. Ker smo že vse sklepe razmigale, smo tako gibčne postale. Res neverjetno, da te telovadba tako poživi, da ti voljo in moči za premagovanje vsakodnevnih skrbi. Naša mentorica Mateja čvrsta in gibčna je za tri, pa misli, da vsaka toliko zdrži, da nobene nič ne boli, eno križ, drugo rame tretja trd vrat ima, saj veste, kdo je to, pa tud' poznate jo. Spet je leto naokoli, kam se nam tako mudi. Dobro, da ponedeljek in četrtek teden ima, saj drugih dni sploh ni, pa smo spet starejši za leto dni! Naj bo srečno, zdravo in veselo, da bo dober tek imelo. V letu 2019 pa kar največ dobre volje, to nas gor drži. Vse lepo in dobro Vam želi senjorka Malči iz vasi. V petek, 8. 2. 2019, je bil v Kulturnem klubu Orfej, ki je v Sinji Gorici na Vrhniki, zanimiv dogodek, poimenovan Čas zame, kot del cikla dogodkov pod imenom Čas zame, ki so v Orfeju vsak mesec. Tokrat so si obiskovalci nežno podarili večer, v katerem so razmišljali o ljubezni. Dogodek je vodila Anita Jakša, nenehna raziskovalka bistva in lepote življenja. V uvodu je obiskovalce popeljala v svet doživljanja in razumevanja ljubezni skozi poezijo in glasbo. V osrednjem delu je med voditeljico in skupino obiskovalcev stekel sproščen pogovor o doživljanju in razumevanju ljubezni. Med pogovorom so se oblikovala zanimiva spoznanja; na primer spoznanje, da je ljubezen najprej odnos do sebe in nato odnos do drugih (ljudi in drugih živih bitij ter narave); da je ljubezen odnos, ki spodbuja nenehno osebnostno rast posameznika. Osebe, ki sebe doživljajo kot vredne in so iskrene v odnosih, imajo v življenju veliko ljubezni - to pomeni kakovosten odnos do sebe (namenijo dovolj časa za svoje telesno in duševno zdravje) in kakovostne odnose z okolico. V zaključnem delu večera je Anita Jakša obiskovalce vodila skozi meditacijo z namero "Moje telo je čudovita kreacija ljubezni ~ zavedam se tudi svoje vpetosti v življenje okoli sebe" (po kreaciji knjige Svetlobni vodnik, 2019, Ana Kolenc). Verjamem, da je vsak obiskovalec odšel domov vsaj za spoznanje »bogatejši«. V marcu 2019 vas ponovno vabimo, da si nežno podarite čas zase in se v petek, 8. marca, ob 19.30 pridružite Aniti Jakša pri razmišljanju o življenju. Barbara Buh, članica Športnokulturnega društva Orfej Sinja Gorica N aŠ Občina Vrhnika N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Jubilejno 20. občinsko prvenstvo v namiznem tenisu 25. 11. 2018 smo v dvorani Antona Martina Slomška na Vrhniki organizirali že 20. zaporedno občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za vse občane Vrhnike in ostale, ki se z igro srečujejo v okviru vrhniške občine. Tekmovanja se je udeležilo prek 40 igralcev in igralk, kar je svojevrsten uspeh in dokaz, da ima namizni tenis na Vrhniki pomembno vlogo. Če temu prištejemo še marsikaterega igralca/ ko, ki se zaradi različnih razlogov tekmovanja ni mogel udeležiti, dobimo zavidljivo številko, ki obeta lepo prihodnost tega športa na Vrhniki. Svoje so dobremu vzdušju in napetim dvobojem prispevali tudi obiskovalci in navijači. Nagrade najboljšim je po- deljeval strokovni sodelavec za šport - g. Daniel Cukjati. Sledijo rezultati oz. prvi 4 v vsaki kategoriji: Osnovnošolci/ke 1.-5. razred: 1. Rok Košir 2. Neja Koren 3. Jakob Rojc 4. Jaka Slak Osnovnošolci/ke 6.-9. razred: 1. Jakob Debevec 2. Vid Bizjak 3. David Zimšek 4. Luka Vidmar Dvojice absolutna kat.: 1. Grasselli R. - Vrhovec J. 2. Semič R. - Kaiser 3.-4. Gutnik T. - Seliškar B. 3.-4. Torkar - Perovič Moški do 40 let: 1. Matic Kaiser ne, d.d. in Human Fish Brewery, ki so podprli izvedbo tekmovanja z donaci-jami nagrad za najboljše ter poskrbeli za okrepčilo in s tem dodali vrednost samemu tekmovanju. Če vas zanima najhitrejši šport z žogico na svetu se oglasite v času treningov pri nas (dvorana AMS, galerija zgoraj) in dobili boste vse potrebne informacije: To- rek 17:00-18:00 in 18:00-19:30, četrtek 17:00-18:00 in 18:00-19:30. Rekreativci imajo svoje termine ob ponedeljkih in četrtkih, od 19:30-21:00. Vljudno vabljeni. Spremljajte nas na Facebooku (NTS Vrhnika) in spletni strani www.ntenis. si. MK Zmagovalci v dvojicah 2. Rok Semič 3.-4. Jan Vrhovec 3.-4. Rok Grasselli Moški nad 40 let: 1. Marjan Šurca 2. Andraž Semič 3.-4. Tomaž Gutnik 3.-4. Boris Kandare Ženske absolutna kat.: 1. Jereb Živa 2. Teja Seliškar 3. Mojca Koren 4. Ana Grasselli Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo za osvojena, priborjena mesta ter pogum za udeležbo! Za nemoteno izvedbo tekmovanja je poskrbelo vodstvo namiznoteniške sekcije, ki deluje v okviru Športnega Društva Vrhnika. Obenem bi se radi zahvalili podjetjem Mercator-EMBA, d.d., Revoz d.d., Ljubljanske mlekar- omincica • ti«ti«l* nor«»»»« ALZHEIMER CAFE sreda, 27. marec, ob 17. uri POZNAVANJE DEMENCE V SKUPNOSTI Alenka Virant, mag. prof. andrag. Dom upokojencev Vrhnika, Idrijska cesta 13, 1360 Vrhnika NE POZABITE PRITI! H HtPUhiiUfLrofUi SCKULNE ZADEVI M ENMTE HOŽHtHTl SOS 059 30 5555 www.spomincica.si info@spomincica.si Osebna asistenca za neodvisnost, samostojnost in kakovostnejše življenje invalidov Letos država bolje poskrbela za invalide S 1. januarjem 2019 je začel veljati nov Pravilnik o osebni asistenci (Ur. l. RS, št. 57/18), ki je sistemsko urejen in podrobno ureja postopek za uveljavljanje pravice do osebne asistence. Asistenco financira država, uporabniki pa so zavezani polovico denarnega prejemka nameniti izbranemu izvajalcu za sofinanciranje osebne asistence. Zakon ureja definicijo osebne asistence, postopek uveljavljanja, izvajanje in izvajalce ter financiranje asistence, kar uresničuje osnovni namen Konvencije o pravicah invalidov. Omogoča jim pravico do enake obravnave, svobodne izbire, dostojanstva, samostojnega ali samostojnejšega življenja v skupnosti in jih opolnomoči. Posamezniki tako sami ali preko svojega zakonitega zastopnika sodelujejo v družbi in samostojno sprejemajo odločitve v svojem življenju. Ministrstvo je z izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje osebne asistence, sklenilo pogodbo in jih vpisalo v register izvajalcev asistence. Med izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje in so vpisani v register izvajalcev, je tudi Društvo Vita, ki je prostovoljna, nevladna, nestrankarska, neprofitna humanitarna organizacija, ki združuje po nezgodni poškodbi možganov prizadete otroke, mladino in odrasle ter svojce, strokovnjake, prijatelje, prostovoljce in humanitarne sodelavce. Poleg oseb po poškodbi možganov se v aktivnosti društva in dejavnost asistence vključujejo tudi osebe z drugimi vrstami poškodb in invalidnosti. Ker je dejavnost invalidnih oseb pogosto ovirana, kar omejuje polno udeležbo pri uveljavljanju enakih pravic in priložnosti, je osnovni namen društva celovita skrb in pomoč prizadetim ter njihovim družinam za izboljšanje kakovosti njihovega življenja. Je podpora in pomoč uporabnikom v vsakdanjem življenju, medsebojnih odnosih, ohranjanju in razvoju sposobnosti in spretnosti, omogočanju čim večje samostojnosti, neodvisnosti ter vključitve v ožje in širše okolje. Pomoč in podpora posameznikom je prilagojena konkretnim potrebam ter željam posameznikom in je namenjena tudi razbremenitvi in podpori družini. Ena izmed dejavnosti društva, ki omogoča neodvisno in bolj kakovostno življenje, je Osebna asistenca, ki je individualno in celovito naravnana in sestavlja storitve, ki so prilagojene potrebam posameznika, njegovim sposobnostim, željam, pričakovanjem in življenjskim razmeram. Do storitev osebne asistence so upravičeni vsi tisti, ki: • zaradi invalidnosti potrebujejo pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev; • so državljani RS s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v RS; • so stari od 18 do 65 let; • so stari nad 65 in so imeli pravico do osebne asistence pred dopolnjenim 65. letom starosti, • živijo ali bi želeli živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe • potrebujejo pomoč najmanj 30 ur na teden. V okviru storitev, ki so namenjene osebni pomoči uporabniku, pomoči v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih, pomoči na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu, pomoči pri komunikaciji in spremstvu, se skupaj z uporabnikom oziroma zakonitim zastopnikom individualno in konkretno dogovori za vrsto storitev in opravil ter terminski načrt osebne asistence. Zainteresirani, ki bi želeli koristiti storitve osebne asistence, morajo vložiti vlogo za pravico do osebne asistence na krajevno pristojnem centru za socialno delo (obrazec najdete tudi na spletni strani ministrstva - MDD-SZ). Center za socialno delo na podlagi mnenja strokovne komisije izda odločbo o pravici do osebne asistence, ki jo nato koristite pri izbranemu izvajalcu storitev osebne asistence, ki je vpisan v register izvajalcev osebne asistence na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Društvo Vita, za pomoč po nezgodni poškodbi glave, ima sedež na Dunajski 106 v Ljubljani in izvaja osebno asistenco po vsej Sloveniji. Društvo Vita izvaja asistenco tudi za druge invalide, zato lahko pošljete vlogo in odločbo CSD o pravici do asistence na društvo Vita, kjer vam bo strokovna delavka z vašim sodelovanjem pri izboru asistentov pomagala do pravega izbora asistenta, ki vam bo nudil asistenco za samostojnejše življenje in neodvisnost. Na sedežu Društva Vita deluje tudi dnevni center, kamor se lahko vključijo vsi zainteresirani člani. Uporabnikom nudimo organizirano varstvo vsak delovni dan v dopoldanskem času. Z vključitvijo osebe po poškodbi možganov v dnevni center razbremenimo tudi svojce/zakonite zastopnike. Metodologija izvajanja programa temelji na individualni in skupinski metodi dela. Individualno delo z uporabnikom poteka v obliki pogovora, svetovanja in podpore uporabnikom. Omogočamo tudi individualne logo-pedske obravnave, individualno učenje, delovno terapijo in fizioterapijo, masaže ter psihološka svetovanja, kreativne delavnice, druženje in izlete. Na našem društvu se lahko oglasite osebno ali pa nas v dopoldanskem času od ponedeljka do petka lahko pokličete na telefonsko številko: 040-491-686 ali 040171-084 ali pa nam pišete nae--naslov: socialaprogrami.d.vita@ gmail.com Eva Saksida, strokovna delavka Predsednica Društva Vita: Veronika Trdan Zahvala Krajani dela Betajnove se najlepše zahvaljujemo Krajevni skupnosti Vas, Občini Vrhnika in izvajalcu del za asfaltiranje dela ceste na Betajnovi. Otvoritve asfaltirane dostopne ceste smo se konec leta 2018 najbolj razveselili in jo tudi svečano odprli okoliški krajani (Betajnova 39C, 47, 41E, 41 in 43, Vrhnika). NOS Občina Vrhnika N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 57 let organizirane pustne povorke v Bevkah Leta 1962 smo v Bevkah pripravili prvo pustno povorko, ki je predstavljala konjenico, ki se je kljub slabemu vremenu odpravila na Vrhniko in nazaj v Bevke. Sodelovale so celotne Bevke, praktično ni bilo hiše, od katere se je ne bi udeležil vsaj en član družine. Prva povorka v Bevkah je bila izredno obiskana. Idejni člani pustnega karnevala so bili: Stanko Dolinar st., Ivan Okorn st. in Janko Japelj st. Vsi trije znani krajevni veseljaki, ki smo si jih zapomnili po tem, da so nas večkrat spravili v dobro voljo in nasmejali do solz. Lani v decembru nas je zapustil zadnji član idejnega odbora pustnega karnevala, Janko Japelj. Stanko Dolinar nas je zapustil leta 1972. Znan je bil po igranju in organizaciji gledaliških iger, veliko je bral in se na svoj izviren način poklanjal kulturi. Pustne povorke se je udeleževal, dokler mu je zdravje to omogočalo. Ivan Okoren, Janko Japelj in Nesko Lenarčič so z glasbo povorko držali pokonci. Bili so veseljaki in kot taki igrali tudi na več kot 200 porokah v svoji vasi in daleč naokoli. Janez Okoren, Milan Dolinar, Janko Ogrin, Marjan Gutnik, Milan Podlipec so bili prav tako del glasbene spremljave pustne povorke. Vsi omenjeni so vpregli konje tudi ob drugih priložnostih in se tako poklonili prazniku v imenu domačega kraja. Ideje pustne povorke so bile vsako leto sveže, poudarek pa je bil vedno na izvirnih kostumih, ki smo si jih izposojali iz gledališč v Ljubljani. Velik praznik je bil tudi pokop pusta na pepelnično sredo. V skladu s tradicijo so pri tem sodelovale maškare pogrebnega sprevoda. Kako resno so Bevčani jemali pokop, pričajo izvirni kostumi in tudi poseben prevoz do pokopališča z osličkovo vprego. VURS - veterinarska postaja Bevke v času ptičje gripe na Ljubljanskem barju Pokop je pritegnil obiskovalce iz bližnje in daljne okolice, obiskovalci so prihajali od Ljubljane do Postojne. Leta 1997 je pustna povorka predstavljala »varno pot v šolo«, s čimer smo opozorili na nevarno pot Bev-ke-Blatna Brezovica. V krajevni skupnosti smo se namreč več let brez učinka dogovarjali za dvig in asfaltiranje ceste Bevke-Blatna Brezovica. Med povorko nas je s prestižnimi vozili obiskala visoka pustna delegacija, ki si je ogledala stanje ceste. Med ogledom je pustni geodet izmeril nivoje terena, ki so bili skozi zgodovino pogosto pod vodo. Povorke so se udeležili tudi najmlajši, učenci od 1. do 4. razreda OŠ Bevke, ki so v šolo iz Blatne Brezovice hodili peš po neurejeni in pogosto poplavljeni cesti. Pobuda za dvig in asfaltiranje ceste je v krajevni skupnosti po dolgih letih prizadevanj dosegla uspeh, saj so cesto kmalu uredili. Starost članov se je z leti spreminjala in zdaj se lahko pohvalimo s številnimi mladimi člani, ki obiskujejo karnevale v Ljubljani, na Dobu in Igu. Vsako leto na pustni torek pa se predstavijo v Bevkah in na pepelnično sredo tukaj pusta tudi pokopljejo. Leta 2006, ko so razsajale bolezni, kot so ptičja gripa, nore krave ... , Ljubljansko barje pa je pretresel mrtev labod, so maškare iz Bevk predstavljale Veterinarsko upravo RS, oblečeno v zaščitno obleko, v stalni pripravljenosti zaradi morebitne ponovne razširitve bolezni. 57 let dolge tradicije pustne povorke v Bevkah ne bi bilo brez vztrajnosti krajanov, ki spoštujejo tradicijo in vsako leto presenetijo z izvirnostjo. Ponosni smo, da se vsako leto povorke udeležujejo tudi mlajši krajani, ki bodo našo tradicijo ponesli naprej. Marjan Vehar in Sonja Herič MČOSOpis Občina Vrhnika elek,10„ski„sste,:„ascss„2p5^:2::i © Inženiring Šota ugotavlja geodetski posnetek višine od nivoja terena, do vrha ceste N 05 Občina Vrhnika N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a 21. Občni zbor društva Letošnji, že 21. redni Občni zbor Društva rejcev drobnice Notranjske je bil v soboto, 26. januarja, na sedežu društva v Podlipi v prostorih stare šole. Občni zbor je potekal po že ustaljenem redu. Začel se je z izvolitvijo delovnega predsedstva, občni zbor je tudi tokrat vodil Jože Šušteršič. Predsednik društva Janez Fortuna je prebral poročilo o delu društva v letu 2018. Sledili sta poročili blagajničarke in nadzornega odbora. Predstavljeni so bili tudi načrti za delo v letu 2019. Upravni odbor društva je predvidel strokovno srečanje članov, strokovno ekskurzijo, sodelovanje na sejmih, predstavitev društva na različnih prireditvah in organiziranje raznih izobraževalnih delavnic. Lanska izkušnja z učenci prve triade v Logatcu je bila dobra motivacija, da s podobnimi delavnicami nadaljujemo. Pot volne od ovce do volnenega izdelka je zanimiva, če pa udeleženci pri tem sami sodelujejo, je to doživetje, ki ga ne pozabijo. Dušan Birtič je predstavil shemo Izbrana kakovost, h kateri se bo najverjetneje pridružila tudi krovna organizacija Zveza društev rejcev drobnice in kaj bo to pomenilo za rejce drobnice. Zbrane je pozdravil tudi predsednik KS Podlipa Boštjan Jurjevčič. Ob koncu občnega zbora je veterinar Gašper Fri-šek ob projekciji pripravil predavanje o zajedavcih in masti-tisu pri drobnici. Odgovarjal je tudi na vprašanja rejcev. Po končanem uradnem delu je sledilo prijetno druženje članov društva, ki so si lahko postregli z pečenim jagenjčkom, domačim kruhom, pecivom, čajem ali žlahtno kapljico. G.B. ZŠAM Vrhnika zakorakal v 60. leto delovanja V soboto, 19. januarja, smo se člani in vabljeni gostje zbrali v Gostilni pri Kranjcu na 59. volilnem občnem zboru. Krepko smo že zakorakali v 60. obletnico delovanja našega združenja. S ponosom in veliko odgovornostjo do naših predhodnikov se bomo potrudili obeležiti obletnico na prav poseben način. Zbralo se nas je več kot polovica članov in skoraj vsi vabljeni gostje. Uspešno smo zaključili mandat, predstavili minulo delo, izvolili novo vodstvo in predstavili načrt dela za letos. Lahko rečemo, da smo dobro opravili svoje delo, saj je naše združenje lokalno dobro prepoznavno. Združenje je v letu 2018 prejelo svečano listino za dolgoletno prizadevno in uspešno delo na področju prometne varnosti. Listino smo jo prejeli od Javne agencije RS za varnost prometa (AVP). V maju je naš predsednik prejel srebrno plaketo Ivana Cankarja, občinsko priznanje, za svoje delovanje na področju gasilstva, civilne zaščite in reševanja ter prometne varnosti v občini. Z obiskom nas je presenetil generalni sekretar ZZŠAM Slovenije, g. Fadil Mušinovic. Zbrane je nagovoril in na začetku izrekel pohvalo za aktivno delo g. Franju Čretniku. Predstavil nam je smernice delovanja naše Zveze in poudaril, da smo najstarejše nevladno združenje na področju prometa. Predstavil je aktu- alne dogodke, ki potekajo na Zvezi in trenutna povezovanja z Ministrstvom za infrastrukturo, Ministrstvom za šolstvo in šport, Generalno policijsko upravo RS, AVP-jem in drugimi organizacijami, s katerimi Zveza vzpostavlja odnose za sodelovanje v prihodnje. Med drugim nam je predstavil aktualne projekte (Šolska prometna služba) ter predstavil prizadevanja za pridobitev licence za izvajanje KODE 95. Na tem področju se je dogaja veliko nepravilnosti, nad katerimi pa država ne izvaja doslednega nadzora. Spregovoril je tudi o objavah člankov v našem Prometnem vestniku in izrazil željo, da bi bili članki tudi na naših straneh strokovno naravnani. Povabil nas je na prvo Državno prvenstvo enoslednih vozil in 35. Državno prvenstvo v vožnji tovornih vozil. Zbrane je nagovoril tudi komandir Policijske postaje Vrhnika, g. Mirko Nunic. Pohvalil je delo združenja in poudaril, da spoštuje ljudi z vizijo, da delajo takrat, ko težav še ni in delajo tudi na področju mladine v vrtcih in šolah. Pohvalil je sodelovanje z združenjem. Sam meni, da skupaj delajo brez administrativnih zadržkov s skupnim ciljem izboljšati var- nost v občini. Povedal je, da je združenje tista organizacija, na katero se policisti redno obračajo. Vsem zbranim je čestital ob 60. obletnici delovanja. Tudi naši prijatelji iz sosednjih združenj, notranjsko-pri-morske regije (ZŠAM Postojna, ZŠAM Cerknica, ZŠAM Idrija, ZŠAM Logatec, ZŠAM Ilirska Bistrica) in ZŠAM Dolomiti so nam čestitali ob okroglem jubileju, pohvalili naše delo in nam zaželeli vse dobro tudi v prihodnje. Po končanem občnem zboru smo ob večerji poklepetali z našimi člani in prijatelji iz sosednjih združenj. S sloganom, Aktivni za varnost v prometu, nadaljujemo s svojim poslanstvom. Anita Čretnik, tajnica ZŠAM Vrhnika Klemen z novim državnim rekordom Dragi Kneippovci! 19. 1. 2019 je v športni dvorani v Veliki Nedelji na četrtem kolu Pokala prijateljstva in državne mladinske lige v streljanju z zračno pištolo postavil Klemen na stopničkah nov državni rekord. Tako je svojemu rekordu z 10. 11. 2018 dodal novega. Potem, ko mu ga je v tretjem krogu državne lige prevzel tekmovalec iz Slo- Klemen Grmek je ponovno blestel. venskih Konjic, Gaber Capl, je Klemen njegov rekord izboljšal za dva kroga in sedaj znaša 169 krogov. Napeto pa je bilo vse do zadnjega strela, ko se ni vedelo, kdo bo zmagovalec, saj so bili rezultati precej izenačeni, kazalo pa je že, da bo tudi v tem kolu padel nov rekord. Z nastopom je dobro začela tudi kadetinja Meta Dobro-voljc, ki je odlično streljala vse do zadnje serije, ko je z dvema zaporednima slabšima streloma zdrsnila na 13. mesto z rezultatom 392,1. Kljub temu je dejala, da je z nastopom zadovoljna, saj je bila deležna nove izkušnje in napake, ki jo bo pozabila, in upa, da se na naslednjih tekmovanjih ne bo ponovila. Za dobre uvrstitve so pač potrebni kilometri. Bojan Lampreht Leto je naokoli, bilo je zanimivo in polno aktivnosti. Obiskalo nas je kar nekaj društev iz sosednjih držav in prav tako smo mi obiskali druge. Letošnje leto bo posebno zanimivo. S predvidenim program smo že začeli in bomo aktivno nadaljevali naprej. Vsem, ki vas zanimajo naše aktivnosti, posredujemo program za leto 2019. V društvu smo začeli že 23. maja z uvodnim predavanjem, ki nosi temeljno misel tega leta: Kako skrbeti za zdravo telo in misel? - Organizirali bomo zanimiva predavanja vsak mesec s tematiko po Kneippu. - Potekajo že razne delavnice. - Poudarjamo delavnico ročnih del vsak teden, občni zbor enkrat na letu v prvem polletju. - Na letnem nivoju bomo organizirali ekskurzije in se udeležili I.K.A.T - mednarodnih aktivnosti in športa na Madžarskem v juniju. - V maju se bomo udeležili vodenega pohoda po Barju. - Sodelovali bomo tudi na Kongresu Višje šole za kozmetiko iz Ljubljane. - Prisotni bomo na svetovnem dnevu velnesa. - Udeležili se bomo dneva vrtnic in Kneippa v Ljubljani. - Skozi vse leto 2019 bomo ustvarjali in obveščali skozi e-priročnik. - Po potrebi bomo aktivno sodelovali v vrtcu Prepro-stomontesori, pa tudi v zamejstvu v Gorici in Benečiji. - Ves čas in skozi vse leto bomo skrbeli, da bo naš življenjski slog odlično strnjen in zdrav. Da bomo lažje dosegali cilje in izpeljali dejavnosti, vas spominjamo na članarino, ki znaša 10 evrov za posameznika, za družino (mož in žena in še kdo) pa 15 evrov. Vabimo nove člane, da nam bodo popestrili dogajanje. A. M. Društvo Kneipp Vrhnika N aŠ Občina Vrhnika N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Za nami je že tradicionalni teden kulture Na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika smo ponovno dokazali, da smo pravi kulturniki. Za nami je namreč že tradicionalni teden kulture, ki smo ga tokrat izvedli od 4. do 7. februarja, v tednu, ko praznujemo tudi slovenski kulturni praznik. Učenci in učitelji naše šole so v štirih dneh pripravili in izvedli pester nabor dogodkov in prireditev, ki so bili lepo sprejeti in obiskani. V tednu kulture smo si lahko ogledali razstavljene umetnine naših učencev, ki so nastale v Slomškovem slikarskem atelje- Obiskal nas je Tomaž V četrtek, 24. 1., nas je obiskal g. Tomaž, ki je član Planinskega društva Vrhnika. Ob slikovnem materialu in zanimivem pripovedovanju nam je predstavil društvo, opremo, oblačila in obutev, kar potrebujemo za obiske planinskih vrhov. Z zanimanjem smo mu prisluhnili otroci in strokovne delavke oddelkov Gumbki in Mali princ. Otroci so izvedeli veliko novega in zanimivega. Ogledali smo si zemljevid in delovanje kompasa, preizkusili spalno vrečo, nadeli smo si planinsko čelado in si ogledali vso potrebno opremo v pravem planinskem nahrbtniku. G. Tomaž se je zelo potrudil s predstavitvijo, ki je otroke zelo pritegnila in so ves čas aktivno sodelovali. Otroci so imeli veliko vprašanj, na katera nam je z veseljem odgovoril. Hvala še enkrat, zdaj pa komaj čakamo obisk planinskega muzeja v Mojstrani. Do takrat pa bomo odšli še še na nekaj izletov v bližnji okolici. Ali veste, kako se glasi planinski pozdrav? Naj vam prišepnemo: »Varen korak!« Jolanda Artač in Urška Gutnik ju in so na ogled v šolski avli. V sredo smo bili v šolski telovadnici priča obeležitvi našega kulturnega praznika. Kulturno pa smo se udejstvovali tudi v času podaljšanega bivanja, ko smo v sklopu čajanke priredili pravljične urice. V goste smo povabili vrhniško glasbeno šolo, v sklopu katere so naši učenci spoznavali posamezne inštrumente in tudi druga področja glasbenega sveta. Nadarjeni učenci so v minulem tednu drugim učencem naše šole predstavljali ideje, ki se rojevajo ob njihovih mesečnih srečanjih in druženjih. Popoldanski oziroma večerni čas tedna kulture pa je bil Zbor učiteljic rezerviran za različne kulturne prireditve. Tako smo bili v ponedeljek, 4. 2. 2019, priča Večeru petja in plesa. Prepeva- li so naši učenci in učitelji. Na Koroško so nas z zbadljivkami, petjem in plesom popeljali naši folkloristi. Priča smo bili tudi deklamaciji Romea in Julije. Zanimiva je bila tudi interpretacija Prešernovega Povodnega moža, ki so ga učenci iz osmega in devetega razreda predstavili v obliki prepleta slovenskega in španskega jezika, ki sta jo s svojim plesom popestrila tudi Urška in povodni mož. Torek, 5. 2. 2019, in sreda, 6. 2. 2019, sta bila namenjena gledališki dejavnosti. Kulturni teden smo uspešno zaključili v četrtek, 7. 2. 2019, z irskimi pripovedmi in petjem irskih ljudskih pesmi. Tisti dan pa nas je s svojim obiskom počastil tudi namestnik veleposlanika Irske, gospod Arthur Hendrick s soprogo. V intervju- ju, ki smo ga imeli z njim, nam je povedal nekaj zanimivosti iz svojega življenja na Irskem, v Sloveniji in državah, kjer je že deloval. Bil je zelo navdušen, da je bil lahko na naši šoli priča prijetnemu večeru v svojem maternem jeziku. Slomški smo veseli in zadovoljni, da smo tudi tokrat uspešno izpeljali teden kulture in tako s svojim trudom in delom pripomogli k širjenju slovenske besede in slovenske kulture ter našim obiskovalcem dneve polepšali s kulturnimi vsebinami. V ponos in veselje so nam tudi zapisi v knjigi vtisov, kamor so obiskovalci napisali svoje misli, pozitivna mnenja in številne pohvale, ki nam dajejo še dodaten zagon za naš trud in delo tudi v prihodnje. Vesna Jurač Čisto prava proslava 8. februar, Prešernov dan oz. slovenski kulturni praznik smo v Vrtcu Vrhnika, v enoti Želvica, obeležili tako, kot se za tak praznik spodobi. V začetku tedna smo v skupini Dežnički, kjer so otroci stari 5 do 6 let, ob koledarju načrtovali dejavnosti v tem mesecu. Ugotovili smo, da bomo ob koncu tedna en dan več doma. Z vprašanjem "zakaj?" se je začelo naše raziskovanje. Najprej smo se s skupnimi močmi in informacijami, ki smo jih že vedeli, spomnili kdo je bil France Prešeren, poskušali smo si odgovoriti na mnoga vprašanja, ki so zadevala največjega slovenskega pesnika. Brali in poslušali smo njegove pesmi, med katerimi nas je najbolj pritegnil Povodni mož. Ugotovili smo tudi, da so na ta dan po vsej državi različne slavnostne prireditve, ki jih imenujemo proslave. Ker nas je zanimalo, kako potekajo, smo na spletu poiskali posnetek in si jo ogledali. Ob tem smo imeli mnogo vprašanj, ukvarjali smo se tudi z novimi besedami, kot so protokol, slavnostni govornik, govorniški oder ... Spontano smo prišli na idejo, da bi jo oblikovali in pripravili tudi v vrtcu. Naredili smo okvirni načrt, kaj vse potrebujemo, s katerimi točkami bomo nastopili (in tudi ugotavljali, katere so primerne), kaj bomo izdelali in k sodelovanju povabili še vse druge skupine drugega starostnega obdobja. Med tednom smo se ukvarjali z oblikovanjem zastav in se natančno poglobili v njihovo izdelavo (si do podrobnosti ogledali grb na državni zastavi in grb na občinski, ugotavljali oblike zastav ter da je slovenska razdeljena po barvah na tretjine itn.), barvali smo govorniški oder, oblikovali ike-bano . Napisali smo uradna vabila, se ob tem pogovarjali o njihovi ustrezni strukturi in jih razdelili vsem vabljenim v enoti. Celo z ravnateljico smo se dogovorili za slavnostni govor. In končno je prišel ta dan! Slavnostno prireditev smo začeli stoje, s poslušanjem himne. Nato je napovedovalec vse navzoče prijazno pozdravil ter na oder povabil ravnateljico, ki je za vse navzoče pripravila slavnostni govor. V nadaljevanju je najprej nastopil Otroški pevski zbor Želvice in nato posamezne skupine. Otroci iz Sobe smeha so se predstavili z bansom Plava žaba, Medvedki s tremi plesi, ki so predstavljali izseke iz Prešernovega življenja, tudi otroci iz skupine Kužki so poudarili, da je nosil cilinder in v svoj nastop vpletli različne klobučke. Deklice iz skupine Dežnički so navdušile s plesom s trakovi in Miškolini z recitali. Proslavo smo zaključili s skupnim plesom ter se razšli ob uglasbeni Prešernovi Vrbi. Za varnost na prireditvi so skrbeli kar štirje varnostniki. Nad vso organizacijo in izvedbo smo bili tako ponosni, da smo jo posneli in popoldne predvajali, da so si jo ogledali tudi starši, ki so hodili po otroke. Veseli smo bili, da nam je uspelo pripraviti proslavo, najbolj ponosni pa na pot, ki smo jo skupaj prehodili. Otroci so bili aktivno vključeni v vse dele: v načrtovanje, izdelovanje in izvajanje. Sklop dejavnosti smo povezali z vsemi področji kuri-kula in pripravili okolje, kjer so se otroci učili od otrok. Melita Gnezda Petrič MČOSOpis Občina Vrhnika elektronski naslov: „f^ © UPOKOJENSKI KOTIČEK Spoštovane naše upokojenke in cenjeni upokojenci Mnogi ste pohiteli in že opravili prijetno dolžnost v društveni pisarni. Hvala za prijazne nasmehe in tople besede, ki jih namenjate našima Nežki in Marjani, pa tudi meni. Nimate pripomb na delo društva, le pohvale se vrstijo. Zelo nam pobožajo dušo. Lahko zapišemo, da se že aktivno pripravljamo na občni zbor društva, ki bo v petek, 15. marca, v OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki. Pričakujemo, da vas bo zanimalo, kaj vse je bilo postorjeno in kakšen program predlagamo za leto 2019, zato pričakujemo vašo ude- ležbo. Članice komisije za kulturno dejavnost pripravljajo recital, ki bo posvečen Prešernu, in izveden v februarju, v marcu pa skupaj s šolarji Pozdrav pomladi. Komisija za izlete se že trudi oblikovati najboljši program za tridnevni izlet po Italiji, poleg seveda enodnevnih. Vse drugo poteka po ustaljenih tirnicah, le pridružiti se je treba. Želim, da bi se videvali čim večkrat in čim dlje. Vabljeni torej v našo pisarno, da čim prej vplačate članarino, ki je nespremenjena, in da se včlanite v društvo. Pisarna je odprta ob sredah in petkih od 9.00 do 12.00 in do konca marca ob sredah od 16.00 do 18.00. Vabljeni! Za Upravni odbor Elica Brelih Martinj hrib - Kališe -Jakovica - Laze 24. januar - Barjani smo se na naš drugi letošnji pohod odpeljali do Martinj hriba pri Logatcu. Razigrani in nasmejani smo jo mahnili v gozd s prečudovito zimsko idilo po Jakobovi poti v smeri Kališa. Pravi užitek je bilo hoditi po mehkem, na novo zapadlem snegu. Na vrhu pri razglednem stolpu smo se posladkali z dobrotami slavljencev, jim zaželeli zdravja in še mnogo lepih poti. Pot nas je vodila vse nižje, s prečudovitim razgledom na Planinsko polje, katerega posebnost je, da med letom spreminja svojo podobo. Logaška planinska pot nas je peljala do gručaste vasi Jakovica, ki leži na zahodnem pobočju Jakovške-ga griča na 506 m severnega dela Planinskega polja. Na samem vrhu stoji cerkev sv. Mihaela, v bližini pod obzidjem cerkve pa stoji kapelica Matere Božje (cerkev sv. Marije v Leševju). Na poti do Laz, ne daleč stran od ceste, smo opazili kamp, kjer prenočujejo jamarji, šli mimo znane Mlekarne Krepko in malo pred ciljem nas je na ograjenem vadišču prijetno presenetil konjski lepotec s plesnim nastopom. Prehodili smo več kot 9 km, naše zadnje dejanje lepega dne pa zaključili ob dobri hrani in prijetnem kramljanju z mislijo na naslednji pohod. Napisala: Marija Armič Sončki na barjanskih razglednikih Tokratni cilji našega pohoda so bili, kot jih je poimenovala naša vodnica Sonja Zalar Bizjak, barjanski razgledniki. Res so vredni tega imena. Z Vrhnike smo se odpeljali nekaj po osmi uri. V vasi Jezero nas je na eni strani visoko nad Pod-pečjo vabila cerkev sv. Ane in na drugi strani na osamelcu cerkev sv. Lovrenca. Najprej smo zavili na Sv. Lovrenca in uživali čudovit razgled čez poplavljeno Barje tja do Ljubljane, Polhograj-skega hribovja in seveda do Sv. Trojice v zavetju Raskovca. V pričakovanju razgleda z vrha, kjer stoji cerkev sv. Ane, smo se odpravili mimo razlitega Podpeškega jezera, ki si je prisvojilo nekaj metrov ceste, da smo lahko preizkusili vodote-snost naših obuval.Po vzponu skozi gozd smo kmalu osvojili drugo razgledišče - Sveto Ano. Ob čudovitem razgledu smo se okrepčali in jo mahnili proti hribu Mlečnik, kjer stoji visoka baročna cerkev sv. Jožefa. Hrib je do vrha poraščen, zato je manj razgleden, kljub temu nam je sedaj, ko gozd ni olistan, ponujal nekaj razgleda na Barje. Tudi Žalostno goro, na kateri stoji romarska cerkev Žalostne Matere božje, smo videli. Med spustom v Preserje pod Krimom smo opazili Ponikve, majhno kraško polje, ki je bilo spremenjeno v jezero. Malo gor, malo dol in že smo bili na Žalostni gori, od koder je bilo Ljubljansko barje kot na dlani. Sledil je še spust v Kamnik pod Krimom, kjer nas je pobral avtobus. Polni vtisov, ki jih bomo uredili vsak po svoje, smo se srečno vrnili domov. Zapisal: Jože Štumberger, foto: Tatjana Rodošek Sončki iz Kalc na logaški razglednik Škrlatna zarja se je izza Krima razpotegnila čez vzhodno nebo, ko smo se odpeljali proti Logatcu in začeli pešačiti pri zadnjih hišah v Kalcah desno navzgor. Po začetni strmini smo prišli do trase stare železnice in na obronke gozda nad cesto za Hotedrščico ter kmalu občutili prve sončne žarke, ki so na osojnih predelih izgubili svojo moč ter nas spet greli na nekaj metrih asfalta proti Colu. V naslednjem ovinku smo pri smerni puščici rimska trdnjava krenili levo v pobočje Laniša in se znašli v notranjosti obzidja, obnovljene poznorimske trdnjave iz 4. stoletja, v sestavi rimskega obrambnega zidu med Ljubljano in Oglejem v Italiji. Nadaljevali smo po markacijah na visokih bukvah in jelkah, nekatere pa so belo rdeče sijale na skalnati podlagi steze. Med pogovori o sedanjih in minulih časih smo prišli iz gozda na planjavo do razgledišča pod Srnjakom, ki nam je v jasnem opoldnevu nudilo panoramski razgled na znana naselja, mesta in vasi pod nami, na prostrana hribovja, s skritimi dolinami v nedrjih, vse do Blegoša in zasneženih Julijcev. Nad rahlo belino Ljubljanskega barja so se levo bohotile Kamniške Alpe. Pogled je segal vse do Rogatca in Menine ter desno do Ljubljanskega vrha s Krimskim pogorjem, mi pa smo skoraj pozabili na malico. Vračali smo se po novejši gozdni cesti, kjer ponekod še ni posijalo sonce. Izogibali smo se zaledenelim delom in mimo kraja Vodice z izviri, od koder so nekoč rimski vojaki nosili vodo v trdnjavo nad nami, prišli med vrtačaste travnike do avtobusa. Tokratni cilj izleta v bližino našega mesta je bil zame nepoznan in me je navdušil s samotnimi potmi ter razgledom, ki mi še vedno greje srce. Marija Dolinar Viktor Kirn, Ribiška pot, Vrhnika (1921) Jože Končnik, Cesta gradenj, Vrhnika (1923) Frančiška Kovačič, Ob Beli, Vrhnika (1925) Cirila Dobrovoljc, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1927) Franc Lampe, Strmica, Vrhnika (1927) Zvonko Čukljek, Sivkina ul., Vrhnika (1928) Vera Serini, Cesta na Polju, Vrhnika (1928) Julka Petrovčič, Ob potoku, Vrhnika (1928) Valentina Zalar, Na Klisu, Vrhnika (1929) Francka Gabrovšek, Krožna pot, Vrhnika (1934) Valentin Justin, Kurirska pot, Vrhnika (1939) Valči Tomšič, Stara Vrhnika, Vrhnika (1939) Rezka Petkovšek, Ribiška pot, Vrhnika (1939) Konrad Benkič, Begunje pri Cerknici (1939) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so praznovali februarja. FILMSKO DOPOLDNE ^ V KINU VRHNIKA Vsak zadnji četrtek v mesecu. Po filmu kava in čaj. Četrtek, 28. 03. ob 10.00 - cena vstopnice: 4.00 EUR COLETTE Podeželsko dekle Sidonie-Gabrielle Colette se je poročilo s karizmatičnim, štirinajst let starejšim egomaničnim intelektualcem, znanim pod imenom "Willy". Z njim je Colette spoznala pariško umetniško srenjo, ki je v njej prebudila ustvarjalnost. Njen dar je Willy takoj opazil in ji dovolil pisati romane, vendar le pod njegovim imenom. Zaradi neverjetnega uspeha njenih romanov o Claudineje postal Willy slovit pisatelj, Colette in Willy pa prvi zvezdniški par. Vendar pa je Colette začelo kmalu razjedati dejstvo, da si je mož pripisal vse zasluge za njeno ustvarjalnost. Njun zakon je začel počasi propadati... Vendar pa se kljub temu čustveno in umetniško od Willyja ni mogla osvoboditi. Willy je vse bolj tonil. Ker ni mogel poplačati svojih dolgov, je vedno bolj silil v pisanje Colette, ki pa je vendarle zbrala moči in se mu postavila po robu. Za več informacij obiščite www. kino-vrhnika.si ali pišite na info@kino-vrhnika.si N 05 Občina Vrhnika N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si K UPOKOJENSKI KOTIČEK Zimzeleni prehodili del logaške poti Ker se je že zjutraj v Vipavsko dolino zlivala močna burja, smo se zapeljali samo do Grčarev-ca, kjer smo predvidevali, da bo veter bolj usmiljen, in nadaljevali pot po delu logaške poti po robu Planinskega polja, po katerem vijuga Unica. Kmalu smo zavili proti skalam, imenovanim Pod stenami, kjer sta nas presenetila vodnjakoma podobni napravi, dva katavotrona, ki sta bila zgrajena leta 1889, da bi hitreje odvajala vodo s Planinskega polja. Nad stenami je veliko kraških jam, a naša pot je vodila v vasico na osamelcu Jakovica. Izbrali smo levo pot do cerkvice sv. Mihaela in se nato spustili v vas. Vasica Jakovica je kmetijsko naselje. Velika gospodarska poslopja dajejo videz, da se tod še splača kmetovati. Če bi bili malo bolj radovedni, bi skoraj pri vsaki hiši našli čoln, s katerim se ob velikih vodah, ko je Planinsko polje poplavljeno, prevažajo po opravkih. Velja pa omeniti, da se je za podoben sprehod dobro odločiti spomladi, saj je polje zanimivo tudi glede rastlinstva, saj tod najdemo ilirski meček, močvirski svišč, sibirsko peruniko ... in mnogo vrst žuželk ter ptičev, ki gospodarijo na polju. Povabilo torej za raziskovanje Planinskega polja spomladi. Zapisala E. Brelih Vandrovke prehodile del Rimskega obrambnega zidu V torek, 15. januarja, je bil lep sončen januarski dan. Naša Vandrovka in prijateljica Ana nas je popeljala v Zaplano na ogled Rimskega ali Ajdovskega zidu. Ogled se je začel v Zaplani pri izhodišču za naselje Ograje. Pot še obnavljajo in prostovoljci bodo spomladi nadaljevali z delo; zasnovana je na pobudo Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika in EU Claustra. Ko smo hodile po mehki poti, posuti s sekanci, stolpe. Na Vrhniki na pokopališču se še vidijo ostanki stolpa, ki je varoval naselje, današnje Gradišče in cerkev sv. Pavla«. Z velikim zanimanjem smo si ogledovali to pot in poslušali Ano. Tudi nekaj tematskih tabel je že postavljenih, ki čakajo samo še na besedilo. Pot nas je vodila skozi gozd; posekali so vso po- drast tako, da je lepo prehodno. Hvala Zavodu Ivana Cankarja, EU Clausta in seveda prostovoljcem, ki opravljajo največje delo. Ko bo Ajdovska pot dokončana, kot jo imenujejo domačini, jo bomo še obiskali in prehodili. Naši Ani pa hvala za vodenje in razlago! Zapisala in foto: Fani Šurca Svizci na Barju ki so jih natrosili prostovoljci, smo ob levi strani opazovale kamenje, ki predstavlja ostanke obrambnega zidu. Ana je pripovedovala : »Zaplana je imela vojaško-strateško lego od antičnih časov dalje. To se potrjuje še v novejši zgodovini, saj je bila na hribu Strmica vojašnica z radarjem in se je videlo na vse strani neba. Zid so začeli graditi v 3. stoletju našega stoletja, se pravi, da je zid star 1700 let. Začne se ob Kvar-nerskem zalivu (Reka) pa do Tirolske, tudi preko precejšnjega dela Slovenije. Namen zidu je bilo zaščititi Rimski imperij pred vdorom vzhodnih ljudstev Barbarov. Pri nas poteka preko Pokoji-šča na Vrhniko, Verda in Zaplane. Obrambni zid je dolg približno 10 km, bil je 1m širok in 1,5 - 2 m visok. Na vsakih 100 m so zgradili obrambne Peš smo se odpravili skozi Vrhniko do Sinje Gorice, nato pa pot nadaljevali po barjanskem kolovozu, ki je tudi del Slovenske pisateljske poti. Za nami je ostal osamelec Sinja Gorica, na vrhu katerega smo opazili cerkvico sv. Joba, edine v Sloveniji. Opazovali smo značilno barjansko pokrajino in se hudovali nad odvrženimi smetmi ter gradbenimi odpadki ob poti. Preden smo prečkali avtocesto, smo si z zanimanjem ogledali predstavnike južnoameriških kamel - lame, ki živijo na kmetiji na Drenovem Griču. Na Vrhniko smo se vračali po nekdanji trasi vrhniške železnice, ki je sedaj namenjena pešcem in kolesarjem. Januarja narava počiva, ptice se ne oglašajo, veter šumi skozi suho trstičje, velja pa vabilo: »Pridite na Barje, ko se bo narava prebudila in bodo travniki prekriti s pisano preprogo cvetja.« Besedilo in fotografija: Sonja Zalar Bizjak Na podlagi 4. odstavka 189. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17, 72/17-popr.) in Statuta Občine Vrhnika (NČ, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 2. redni seji 7. 2. 2019 sprejel ODLOK O PREDKUPNI PRAVICI OBČINE VRHNIKA Splošna določba 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se določa območja predkupne pravice Občine Vrhnika in način uveljavljanja predkupne pravice na nepremičninah na teh območjih. 2. člen (določitev območij predkupne pravice) 1.) Območja predkupne pravice Občine Vrhnika obsegajo delno ali v celoti zemljiške parcele s parcelnimi št: 76, 78, 81/1, 81/2, 83/1, 83/2, 89/1, 101/1, 103/8, 106, 108/1, *308/3, *331, vse k.o. Vrhnika, in 184/2, 184/3, 184/4, 184/5, 184/6, 184/7, 185, 187/1, 187/2, 187/3, 188/1, 189/2, 189/3, 189/4, 196, 198/1, vse k.o. Verd. 2.) Stavbna zemljišča, opredeljena v OPN Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 - teh. popr., 71/14 - teh. popr., 92/14 - teh. popr., 53/15, 75/15 - teh. popr., 9/17, 9/17 - teh. popr., 79/17 -teh. popr., 12/18 - teh. popr.), (v nadaljevanju OPN Vrhnika) z enoto urejanja prostora VR_607 in VR_1752, oboje z namensko rabo prostora ZP -park, ki so tudi navedena v prvi točki tega člena, so prikazana v izseku iz grafičnega dela Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika. 3.) Kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča za namen graditve objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov lokalnega pomena na območju, ki so tudi našteta v prvi točki tega člena, so prikazana v priloženi grafiki in označena z oker barvo: 3. člen (določitev prihodnjih objektov gospodarske javne infrastrukture in njihovega območja) 1) Pri prihodnjih objektih gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena se upoštevajo območja njihovih varovalnih koridorjev, določenih z veljavnimi občinskimi prostorskimi akti oziroma z drugimi predpisi. 2) Za prihodnje objekte gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena se štejejo tisti objekti, ki so predvideni za infrastrukturno opremljanje in so prikazani v grafičnem delu veljavnega OPN Vrhnika (grafični del OPN - Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture). Uveljavljanje in odločanje o predkupni pravici 4. člen (uveljavljanje predkupne pravice) Občina Vrhnika lahko uveljavlja zakonito predkupno pravico na nepremičninah na območjih občine, določenih v 2. in 3. členu tega odloka. 5. člen (odločanje o uveljavitvi predkupne pravice) Lastnik nepremičnine na območju predkupne pravice mora pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe pridobiti potrdilo občine, da na nepremičnini ne uveljavlja predku- pne pravice. Če občina potrdila ne izda v 15 dneh od vložitve zahteve, se šteje, da predkupne pravice ne uveljavlja. Občina lastniku nepremičnine na območju predkupne pravice v zakonitem roku na njegovo zahtevo izda potrdilo, da občina uveljavlja predkupno pravico in ga obenem obvesti, da mora najkasneje v roku 15 dni po prejemu potrdila občini N aŠ Občina Vrhnika N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si podati pisno ponudbo za prodajo nepremičnine. O uveljavljanju ali neuveljavljanju zakonite predkupne pravice na nepremičninah in o nakupu nepremičnin odloča župan. Končna določba 6. člen (začetek veljavnosti odloka) Ta odlok se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 007-3/2019 Datum: 5. 2. 2019 Občina Vrhnika Daniel Cukjati, župan Občina Vrhnika, Občinski svet, Komisija za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj, na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, 430/2015) in 19. člena Odloka o podeljevanju priznanj Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 13/00, Naš časopis, št. 307/2004, 356/2008 in 433/2015) OBJAVLJA RAZPIS ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ V LETU 2019 1. NAZIV ČASTNI OBČAN 1. Občina Vrhnika bo v letu 2019 podelila največ en naziv častni občan. 2. Občanom Občine Vrhnika in drugim državljanom Republike Slovenije pa tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področjih, kot so: gospodarstvo, znanost, umetnost, kultura, šport in drugo ter za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda Vrhnike, lahko občinski svet podeli naziv častnega občana. II. ZLATA PLAKETA IVANA CANKARJA 1. Občina Vrhnika bo v letu 2019 podelila največ dve zlati plaketi Ivana Cankarja. 2. Zlata plaketa Ivana Cankarja je najvišje priznanje Občine Vrhnika, ki se podeli posamezniku za življenjsko delo, ki povečuje ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. III. SREBRNA PLAKETA IVANA CANKARJA 1. Občina Vrhnika bo v letu 2019 podelila največ tri srebrne plakete Ivana Cankarja. 2. Srebrno plaketo se podeli posameznikom, skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za dolgoletne uspehe in izjemne dosežke trajnega pomena, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. IV. BRONASTA PLAKETA IVANA CANKARJA 1. Občina Vrhnika bo v letu 2019 podelila največ šest bronastih plaket Ivana Cankarja. 2. Bronasto plaketo se podeli posameznikom, podjetjem, društvom in drugim organizacijam ter skupnostim za delo in dejanja, ki so jih dosegli ob posebnih priložnostih, ob enkratnih dosežkih, ob izredno humanem in požrtvovalnem dejanju in drugih utemeljenih podobnih priložnostih ter s svojim delom povečujejo ugled občine. Bronasto plaketo se podeli tudi ob posebnih jubilejnih priložnostih. V. PREDLAGATELJI IN VSEBINA PREDLOGOV 1. Predlagatelji za podelitev priznanj občine so lahko občani, politične stranke, liste, zastopane v Občinskem svetu Občine Vrhnika, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. Predlagatelj za podelitev priznanj ne more biti komisija ali njeni člani kot posamezniki. 2. Predlog za podelitev priznanja mora biti v pisni obliki, na predpisanih obrazcih, in mora vsebovati: - naziv in ime predlagatelja, - ime in priimek predlaganega kandidata za priznanja in osnovne osebne podatke, - obrazložitev predloga, - kratko obrazložitev predloga (za predstavitev na podelitvi v primeru izbora), - dokumente, ki potrjujejo navedbe v obrazložitvi, - vrsto predlaganega priznanja, - pisno soglasje predlaganega kandidata za priznanje. Predlagatelj lahko določenega kandidata za priznanje v okviru enega razpisa predlaga samo za eno izmed priznanj. Nepopolnih in nepravočasnih vlog komisija ne bo obravnavala. 3. Pobude sprejema Komisija za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, s pripisom »za občinska priznanja« do 18. 3. 2019 do 10. ure. 4. Priznanja občine bodo podeljena na slovesnosti ob občinskem prazniku. 5. Vse dodatne informacije v povezavi z razpisom so vam na voljo na sedežu občine, po elektronski pošti sabina. ahcan@vrhnika.si ali po telefonu (01) 755-54-20 - kontaktna oseba Sabina Ahčan. Številka: 094-1/2019 Datum: 14. 2. 2019 KOMISIJA ZA PODELJEVANJE OBČINSKIH NAGRAD IN PRIZNANJ Številka: 430-12/2019 (3-02) Datum: 11. 2. 2019 Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij (Naš časopis, št. 311/2005 in 432/2015) ter županovega sklepa, št. 430-32/20161 (3/02) z dne 11. 2. 2019 o začetku javnega razpisa objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH IN MLADINSKIH DEJAVNOSTI TER DEJAVNOSTI TEHNIČNE KULTURE IN STANOVSKIH ORGANIZACIJ V LETU 2019 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 2. PROGRAMI, KI SO PREDMET SOFINANCIRANJA a) S področja skrbi za socialno ogrožene, invalide, ostarele in za izboljšanje kakovosti življenja občanov Občine Vrhnika: • sofinanciranje programov humanitarnih organizacij in društev, ki delujejo v javnem interesu na področju socialnega varstva in s svojim delom dopolnjujejo dejavnost javnih zavodov s področja socialnega varstva in invalidska društva, • sofinanciranje letovanja in zimova-nja socialno in zdravstveno ogroženih otrok • sofinanciranje programov za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov med poletnimi počitnicami, • sofinanciranje zdravljenja v zdraviliščih, • sofinanciranje predavanj članom, • sofinanciranje predavanj za širše okolje, • sofinanciranje izdaje glasila ali biltena, • sofinanciranje dobrodelnih prireditev, • sofinanciranje dodatnega izobraževanja, prilagojenega specialnim potrebam invalidov ali razvidni skupini socialno ogroženega prebivalstva, • sofinanciranje rehabilitacijskih programov. b) S področja delovanja mladincev ter tehnične kulture in stanovskih organizacij s sedežem v Občini Vrhnika • sofinanciranje programov nepro-fitnih prostovoljskih društev in organizacij, ki pri mladih spodbujajo avtonomijo, ustvarjalnost in inovativnost, prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje, mobilnost in mednarodno povezovanje, zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti, neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompe-tenc mladih, sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi, ki izboljšujejo dostop mladih do kulturnih dobrin in do trga delovne sile, razvijajo podjetnost mladih, skrbijo za mlade z manj priložnostmi v družbi, • sofinanciranje organizacije tečajev oz. tematskih delavnic, celoletnih krožkov, prireditev in drugih aktivnosti za otroke in mladino, • sofinanciranje organizacije tekmovanj ter sodelovanja na tekmovanjih oziroma prireditvah, • sofinanciranje organizacije strokovnega predavanja za člane in občane Vrhnike, • sofinanciranje izdaje tiskane brošure, glasila, biltena oz. internetne strani. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Pravico do sofinanciranja imajo: • društva in organizacije, namenjene skrbi za invalide, reševanju socialne stiske prebivalcev ali članov, dobrodelnosti in samopomoči, ki izvajajo programe za funkcionalno, socialno in zdravstveno ogrožene posameznike na območju Občine Vrhnika, • mladinske skupine, klubi, društva in druge organizacije, ki izvajajo programe mladinskega dela in programe za otroke. Mladinsko delo je organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti, • stanovske organizacije in društva, ki izvajajo programe tehnične kulture. a) Na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Vrhnika lahko sodelujejo naslednji neprofitni izvajalci: • dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov Občine Vrhnika, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom, ali verske skupnosti; • organizacije za samopomoč, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe svojih občanov; • invalidske organizacije, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi ali drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov, občanov Občine Vrhnika, • humanitarna društva, ki izvajajo občinske programe na področju sociale ali občinske programe za izboljšanje kvalitete življenja za občane Občine Vrhnika. b) Na področju mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij lahko sodelujejo naslednji izvajalci neprofitnih organizacij: • mladinske skupine, klubi, društva in druge organizacije, ki izvajajo programe mladinskega dela in programe za otroke, • stanovske organizacije in društva, ki izvajajo programe tehnične kulture. Poleg navedenih pogojev morajo posamezni izvajalci izpolnjevati tudi naslednje pogoje: • da delujejo in so registrirani najmanj eno leto, • da izvajajo programe, namenjene občanom Vrhnike, • da so registrirani za izvajanje dejavnosti, s katero se prijavljajo na razpis oziroma imajo to opredeljeno v svojih aktih, • da imajo sedež v Občini Vrhnika, • društva na področju humanitarnih dejavnosti imajo lahko sedež tudi izven območja Občine Vrhnika, vendar morajo imeti med člani tudi občane Občine Vrhnika, • društva na področju mladinskih dejavnosti imajo lahko sedež tudi izven območja Občine Vrhnika, vendar morajo imeti na Vrhniki podružnico oziroma lokalno enoto, namenjeno občanom Vrhnike, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino in ostalo dokumentacijo v skladu z zakonom, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, • da imajo poravnane vse morebitne pogodbene obveznosti do Občine Vrhnika, • da se ne sofinancirajo neposredno iz drugih postavk proračuna, • da delujejo kot prostovoljska in ne-profitna organizacija. 4. PREDVIDENA VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA JE: a) za programe neprofitnih izvajalcev na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Vrhnika 22.000 EUR, b) za programe mladinskih dejavnosti 5.500 EUR, c) za dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij 8.640 EUR, Višina sredstev, predvidena za posamezna področja, je odvisna od sprejetega proračuna občine za leto 2019 in se lahko spremeni. 5. POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV IZVAJALCEV Pogoji in merila sofinanciranja, določeni s Pravilnikom o sofinanciranju programov humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij (Naš časopis, št. 311/2005 in 432/2015), upoštevajo proračunske možnosti in načelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem v 3. točki tega razpisa navedenim izvajalcem programov in projektov. 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2019. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2019. Sredstva niso prenosljiva. 7. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV Ponudniki morajo ponudbe oddati po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, kot priporočeno pošiljko najkasneje z datumom 29. 3. 2019 ali osebno na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, najkasneje do 11. ure istega dne. Ponudba mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane ponudbe ne bodo upoštevane. Ponudba v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »Za SOFINANCIRANJE DRUŠTEV 2019 - NE ODPIRAJ - ter navedbo področja za katero se kandidira: -»HUMANITARNA DEJAVNOST«, »MLADINSKA DEJAVNOST«, »DEJAVNOST TEHNIČNE KULTURE/ STANOVSKIH ORGANIZACIJ«. 8. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije v povezavi z razpisom so vam na voljo na sedežu občine, po elektronski pošti sabina. ahcan@vrhnika.si ali po telefonu (01) 755-54-20 - kontaktna oseba Sabina Ahčan. 9. ODPIRANJE PONUDB Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpiranje bo opravila ocenjevalna komisija, imenovana z županovim sklepom in ne bo javno. N aŠ Občina Vrhnika N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bodo ponudniki pozvani, naj v roku 8 dni prijavo dopolnijo. V primeru, da ponudnik prijave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna. 10. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo (Sabina Ahčan) v času uradnih ur - ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00, sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ter petek od 8.00 do 13.00, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo ponudb. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.vrhnika.si. Mogoče jo je dobiti tudi po elektronski pošti (kontakt: sabina.ahcan@vrh-nika.si ). 11. IZID RAZPISA Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni naj- pozneje v roku 60 dni po odpiranju ponudb pod pogojem, da je sprejet proračun. OBČINA VRHNIKA Župan Daniel CUKJATI Številka: 3500-1/2015 (5-08) Dne: 19. 2. 2019 INFORMACIJA O POSTOPKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE VRHNIKA Občina Vrhnika od leta 2015 vodi postopek priprave Sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika (v nadaljevanju: SD OPN), s katerimi se spreminja namenska raba nekaterih zemljišč, prostorski izvedbeni pogoji ter način urejanja prostora za nekatere enote urejanja prostora. Postopek priprave je trenutno v zadnji fazi priprave, to je pridobivanje drugih mnenj nosilcev urejanja prostora, ki se je začelo dne 8. 1. 2019 z objavo predloga SD OPN na strežniku Ministrstva za okolje in prostor. Zakonski rok za podajo drugih mnenj je 30 dni, vendar nekateri nosilci za pregled dokumenta in podajo mnenja zaradi obsežnosti dokumenta potrebujejo več časa. Razlog za večmesečno čakanje na mnenja so tudi »čakalne vrste« pri nosilcih urejanja prostora, saj tovrstne postopke izvajajo skorajda vse občine. Pridobili smo že pozitivna druga mnenja naslednjih nosilcev: 1. Ministrstvo za obrambo 2. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski promet 3. Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko 4. Ministrstvo za kulturo 5. Ministrstvo za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo 6. Direkcija RS za infrastrukturo, Sektor za železnice 7. Direkcija RS za infrastrukturo -področje cestne infrastrukture 8. Uprava RS za zaščito in reševanje 9. Zavod za gozdove Slovenije 10. JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. 11. ELES d.o.o. 12. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo 13. Občina Vrhnika, Civilna zaščita 14. Plinovodi d.d. Čakamo še mnenja naslednjih nosilcev urejanja prostora: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo 3. Direkcija RS za vode 4. Zavod RS za varstvo narave 5. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet 6. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo - področje energetike 7. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo - področje rudarstva 8. Direkcija za avtoceste RS 9. Ministrstvo za zdravje 10. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo 11. Elektro Ljubljana d.d. Po pridobitvi vseh pozitivnih drugih mnenj bo pripravljen usklajeni predlog SD OPN in podan v obravnavo in sprejem Občinskemu svetu Občine Vrhnika. Sprejeti odlok bo objavljen v Uradnem listu RS ter na spletni strani Občine Vrhnika www. vrhnika.si. Javnost bo o sprejemu in objavi odloka obveščena preko Našega časopisa in spletne strani Občine Vrhnika. Občina Vrhnika, Oddelek za prostor Letno poročilo o kakovosti pitne vode v KS Podlipa - Smrečje za leto 2018 Poročilo je pripravljeno skladno z zahtevo 34. člena Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17), ki določa, da mora upravljavec vodovoda najmanj enkrat na leto obvestiti uporabnike o skladnosti pitne vode, ugotovljene v okviru notranjega nadzora na podlagi sistema HACCP. Spremljanje stanja zdravstvene ustreznosti pitne vode je po pogodbi z upra- vljavcem opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, enota Ljubljana. Vodovod Podlipa V letu 2018 je bilo mikrobiološko vzorčenje izvedeno petkrat; v aprilu, septembru, oktobru, novembru in decembru. Odvzetih je bilo osem vzorcev za redno mikrobiološko preiskavo in trije za občasno. Od teh sta bili neskladna dva vzorca zaradi zelo nizke prisotno- sti koliformnih bakterij (dva vzorca pitne vode). Opravljeno je bilo: kontrola delovanja UV--žarnice, temeljito čiščenje in zamenjava ter temeljito spiranje vode skozi hidrante. Po ponovnem vzorčenju ni bilo ugotovljenih neskladij, pitna voda je bila ustrezna glede na zahteve zakonodaje. Glede na obseg opravljenih fizikalno--kemijske analize so bili vsi odvzeti vzorci vode za redne preskuse, glede na preskušane parametre, skladni z določili Pravilnika o pitni vodi. V sklopu državnega monitoringa sta bila odvzeta dva vzorca pitne vode za mikrobiološko analizo in oba sta ustrezala zahtevam. Vodovod Samija V letu 2018 je bilo MBI vzorčenje izvedeno štirikrat: v aprilu, septembru, novembru in decembru. Rezultati kažejo, da so bili po Pravilniku o pitni vodi glede na preskušane parametre v letu 2018 od odvzetih sedmih vzorcev pitne vode za redno mikrobiološko analizo in treh vzorcev za občasno vsi vzorci skladni. Glede na obseg opravljenih fizikalno-kemij-skih analiz so bili odvzeti vzorci skladni z določili Pravilnika o pitni vodi. V letu 2018 se je ponovno izvajala analiza na morebitno prisotnost trihalo-metanov v pitni vodi in ni bilo ugotovljenih neskladij. V sklopu državnega monitoringa sta bila odvzeta dva vzorca pitne vode za mikrobiološko analizo, pri čemer je bila pri enem vzorcu, odvzetem v marcu, dokazana previsoka motnost, zato je bil izrečen ukrep prekuhavanja pitne vode. Ob naslednjem vzorčenju ni bilo ugotovljenih neskladnosti. Upravljavec vodovoda: Franc Železnik, s. p. DRŽAVNI MONITORING - - - - - - - - - 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 datum izvajalec mesto vzorčenja oskrbovalno območje uporabniki tip vode priprava vode način priprave vode dezinf. sredstvo okus Vonj *** pH vrednost Temperatura vode pri merjenju el. prevodnosti električna prevodnost Motnost * Escherichia coli (E, coli) Koliformne bakterije število kolonij pri 22oC število kolonij pri 37oC Enterokoki Clostridium perfringens (vključno s sporami) 16.03. NLZOH, Ljubljana Stanovanjska hiša, Podlipa 44 1360 VRHNIKA PODLIPA 548 mešana UV ni doziranja UV 1 0 7,6 10,3 562 0,6 0 0 <10 29 0 0 11.10. NLZOH, Ljubljana Stanovanjska hiša, Podlipa 44 1360 VRHNIKA PODLIPA 548 mešana UV ni doziranja UV 1 0 7,6 15,4 374 0,1 0 0 54 <10 0 0 19.3. NLZOH, Ljubljana Stanovanjska hiša, Smrečje 39, 1354 SAMIJA 105 površinska UV kloriranje UV,Nah.* 1 0 7,3 8,2 416 4,8 0 0 <10 <10 0 0 HORJUL 12.11. NLZOH, Ljubljana Stanovanjska hiša, Smrečje 39, 1354 SAMIJA 105 površinska UV kloriranje UV,Nah. 1 0 7,7 12,2 314 1,7 0 0 <10 <10 0 0 HORJUL Podatki so povzeti iz Informacijskega sistema monitoringa pitne vode (https://is.mpv.si/) * Natrijev hipoklorit LETNO POROČILO NOTRANJI NADZOR ZA LETO 2018 OSNOVNI PODATKI INTERNI NADZOR mikrobiološka preskušanja kem. preizk. NLZOH Upravljavec Ime sistema in osk.obm. Št. prebivalcev Dezinfekcija Dezinfekcijsko sredstvo Tip vode Število vzorcev Št.neskladnih vzorcev Št. vzorcev z E.coli Število vzorcev št. prebivalcev na osk. Območju 1 - da vključno z občasno) / 2 - ne vrsta dezinfekcijskega sredstva (1-plinski klor, 2-natrijev hipoklorit, 3-klorov dioksid, 4-ozon, 5-UV, 6-drugo - vpišite tudi kombinacije!) 1 - površinska / 2 - nepovršinska / 3 - mešana redne občasne redne vpišite ime preseženega parametra* občasne vpišite ime preseženega parametra* redne občasne redne občasne Lj. Bagrček Franc Železnik s.p. Podlipa 548 1 5 3 8 4 0 KB 0 0 0 0 3 0 Lj. Bagrček Franc Železnik s.p. Samija 105 1 5,2 1 7 3 0 0 0 0 0 0 3 0 *Legenda: EC - E. coli, CP - Clostridium perfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22°C, SK37 - št. kolonij pri 37°C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa,NVO-nespr.vonj in okus NflS Občina Borovnica N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 2. redna seja občinskega sveta V četrtek, 31. januarja, je med 18.00 in 21.00 v sejni sobi Občine Borovnica potekala 2. redna seja Občinskega sveta Občine Borovnica. Po ugotovitvi sklepčnosti ter potrditvi dnevnega reda ter zapisnika 1. redne (konstitutivne) seje občinskega sveta 6. decembra so občinski svetniki in svetnica najprej obravnavali poročilo župana o izvrševanju sklepov občinskega sveta in opravljenih nalogah med obema sejama. Sledilo je imenovanje članov odborov in komisij občinskega sveta. Sestavo odborov in komisij si lahko ogledate v uokvirjenem besedilu, v drugem okvirčku pa pobude svetnikov. V nadaljevanju je direktor občinske uprave mag. Jernej Nučič predstavil program dela Občinskega sveta Občine Bo- rovnica za leto 2019, skupaj z navzoči člani občinske uprave pa zatem še osnutek odloka o proračunu Občine Borovnica za leto 2019. Po krajši razpravi, v kateri so župan in navzoči člani občin- ske uprave dodatno utemeljili razloge za čimprejšnji sprejem občinskega proračuna, so svetniki z večino glasov odločili, da naj javna razprava o osnutku odloka o proračunu poteka do vključno 18. februarja. Podana je bila informacija o obeleži-tvi 110-letnice organiziranega športa v občini, ki bo v letu 2021, ter podan predlog za sofinanciranje zbornika, ki bo izšel ob tej priložnosti, s strani občine. Na seji so svetniki podali naslednje pobude: • občina naj v proračunu zagotovi sredstva za sofinanciranje lastne udeležbe javnih zavodov in društev pri prija- vah projektov na nacionalne in EU-razpise (25 % skupne vsote + DDV); • pri ekoloških otokih naj se zagotovi ustrezna podlaga, ki bo omogočala hitro in enostavno čiščenje; • najemnina za prostore, v katerih deluje lekarna, naj se poviša na tržno vrednost ali pa naj koncesionar zagotovi udeležbo občine pri dobičku; • sklene naj se dogovor z Župnijo Borovnica o ureditvi parkirišča pred župnijsko cerkvijo sv. Marjete v Borovnici; • s Slovenskimi železnicami naj se sklene dogovor o postavitvi protihrupnih ograj ob železniški progi; • podaljša naj se že obstoječi pločnik na Gradnišnikovi ulici (št. 18) in s tem izboljša varnost pešcev. Občinska uprava, fotografija: A. Klemene Občinski proračun je na mizi Potrjeni so občinski odbori in predstavniki občine v javnih zavodih. Svetniki so v javno obravnavo poslali osnutek proračuna za leto 2019, poslušali poročilo župana o delu med obema sejama ter sprejeli program dela sveta za letos. Razdelitev mest v občinskih odborih in komisijah Konec januarja se je na svoji drugi redni seji od izvolitve sestal borovniški občinski svet. Med prvimi nalogami je potrdil novo sestavo občinskih odborov in komisij ter predstavnike v javnih zavodih, usklajenih med listami in strankami, zastopanimi v občinskem svetu. V odboru za družbene dejavnosti bodo sedeli: Peter Svete (predsednik), Marko Žitko, Matjaž Ocepek, Tina Mazi, Uroš Jelovšek; v odboru za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem: Aljoša Hribar (predsednik), Jože Korošec, Tine Palčič, Matej Turšič, Sašo Pristavec; v odboru za prostorsko planiranje, gospodarjenje z nepremičninami in varstvo okolja: Aljoša Žerjav (predsednik), Peter Črnilogar, Janko Smole, Andrej Erčulj, Boštjan Troha; v komisiji za statutarno--pravna vprašanja: Nina Scor-tegagna Kavčnik (predsednica), Andrej Čampa, Bojana Mazi; v nadzornem odboru Katarina Lipovšek, Mateja Kralj, Jure Škrbec; v Svet zavoda Zdravstveni dom Vrhnika je bila kot predstavnica ustanovitelja imenovana Damjana Košir, v komisijo za izdajanje glasila Naš časopis Andrej Čampa in Marija Penko, v Svet lokalnih skupnosti CSD Ljubljana Nadja Šola in vrtec naj bi bila letos deležna skorajpolmilijonske investicije. Petrovič ter v svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: Jože Korošec, Viljem Jereb, Dean Stepančič, Matevž Snoj, Barbara Skopec Černigoj, Uroš Jelovšek in Marija Likovič. Petmilijonski proračun Na mizo je priromal skorajda 5 milijonov evrov težki osnutek proračuna občine Borovnica za leto 2019. Osnutek predvideva 4,67 milijona evrov prihodkov ter 4,98 milijona evrov odhodkov. Primanjkljaj 306 tisoč evrov ter obrok odplačila kredita za kanalizacijo in čistilno napravo v višini 122 tisoč evrov naj bi se pokril iz v preteklih letih neporabljenih sredstev. Največji finančni zalogaj naj bi bil projekt Parkiraj in pelji, parkirišče pri železniški postaji, v višini 453 tisoč evrov, a od tega bi šlo iz občinskega manj kot pol. Drugi najobsežnejši projekt bo prizidek k osnovni šoli v višini 357 tisoč evrov, h kateremu bo država primaknila 200 tisoč evrov. Šola in vrtec naj bi v tekočem letu za investicije in investicijsko vzdrževanje potrebovala še dodatnih 100 tisočakov. Delalo naj bi se tudi na kanalizacijskem omrežju, v obsegu 200 tisočakov, od česar bo največ šlo za Cesto pod goro (98 tisoč) ter Šviglje-vo ulico (65 tisoč). V vodovode naj bi investirali okrog 95 tisoč evrov, most na Dražici naj bi stal 87 tisoč evrov, kolesarska pot Borovnica-Pako 69 tisoč, zdravstvena postaja bo doživela za 50 tisoč evrov izboljšav, za skoraj 100 tisočakov pa naj bi nakupili dodatnih zemljišč. Zanimivih postavk je še več, a o njih izčrpneje po sprejemu končnega predloga proračuna. Osnutek bi namreč utegnil do konca javne razprave in obdelave v odborih doživeti še prene-katero spremembo. Letos bo sedem rednih sej sveta Novost druge seje je bil sprejeti program dela občinskega sveta, ki okvirno določa datu- me vseh osmih rednih sej ter našteva predvidena gradiva, za katera naj bi se že zdaj vedelo, da bodo tedaj na dnevnem redu. Marca naj bi tako svetniki zopet odločali o višini zneskov na vaših položnicah in predvidoma sprejeli proračun. Usklajevali naj bi še meje s sosednjo občino Brezovica. Aprila naj bi bil na mizi zaključni račun proračuna občine za leto 2018. Do konca junija naj bi pod streho spravili nove pravilnike in merila za sofinanciranje kulture in športa. Sočasno se bodo pisali akcijski načrti za šport, kulturo, turizem, urejanje prostora in infrastrukture ... Na polovici leta se predvideva rebalans proračuna, oktobra pa naj bi bila že prva obravnava proračuna za prihodnje leto. Župan je med drugim podal poročilo o izvrševanju sklepov prve redne občinske seje, svetniki pa so podajali pobude in vprašanja. Damjan Debevec, foto: DD Vabilo Vabilo na OBČNI ZBOR Spoštovane članice in člani! Vabimo vas na občni zbor članov DU Borovnica, ki bo v četrtek, 7. marca, ob 13. uri v gostišču Godec. Vabljeni! DU Borovnica Vpis v vrtec Starše obveščamo, da sprejemamo vloge za vpis v vrtec za šolsko leto 2019/20. Vloge dobite v vrtcu ali na spletni strani www.osborovnica .si, oddate pa jih lahko po pošti na zgornji naslov ali osebno v tajništvu šole. Če bo vlog več kot razpoložljivih mest, bo komisija za sprejem novincev v skladu s Pravilnikom o sprejemu otrok v vrtec obravnavala vloge, ki bodo prispele do vključno 31. 3. 2019 in bodo hkrati otroci s 1. 9. 2019 izpolnjevali pogoje za vpis (starost najmanj 11 mesecev in zaključen starševski dopust za vpisanega otroka). Staršem, ki ste že oddali vlogo, otrok pa še ni bil sprejet v vrtec, ni treba ponovno izpolnjevati vloge. Obvestite nas le o morebitnih spremembah. N OS Občina Borovnica N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Predstavitev projekta pridelave Borovnic v pokritih nasadih Gojene borovnice so v zadnjem desetletju vse bolj priljubljene tako v Sloveniji kot tudi širše v EU in svetu. Kar ne preseneča, saj gre za zdrav in okusen sadež. Povpraševanje po borovnicah tako hitro narašča tudi pri nas, pri tem pa se delež v lokalnem okolju pridelanih ter tako v trgovinah sveže ponujenih borovnic ves čas manjša. Nasadi oregonskih borovnic so se na borovniškem delu Ljubljanskega barja pojavili že pred dobrimi tremi desetletji in so še vedno med največjimi v državi, vendar so vse bolj izpostavljeni vplivom podnebnih sprememb, njihovo širjenje pa omejujejo varovalni režimi zaščite habitatov in biotske pestrosti v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Kot odgovor na vse večje povpraševanje po borovnicah skozi vse leto na eni strani ter na vse večji vpliv podnebnih sprememb na obseg in kakovost pridelave, se je začela razvijati tehnologija pokritih nasadov, ki pa zahteva tudi posebna znanja, do katerih ni lahko priti. Z namenom pridobiti in širiti ustrezna znanja o pridelavi borovnic in drugega jagodičevja skozi vse leto, posebej v pokritih nasadih, je bil v Borovnici leta 2016 v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije in KGZS ustanovljen zasebni Inštitut za borovnice in jagodičevje Blue & Berry (IBB, http://ibb.si/). Inštitut si prizadeva za pridobitev površin za pridelavo borovnic v pokritih nasadih in je s tem v zvezi naročil pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki bi omogočil gradnjo pokritih nasadov in spremljevalnih objektov jugovzhodno od središča Borovnice, med železniško progo in Rimsko cesto. Z namenom, da se še pred začetkom uradnih postopkov javne obravnave OPPN projekt predstavi občanom, je bil v sodelovanju z merodajnimi ministrstvi in Občino Borovnica 6. februarja organiziran ogled območja OPPN in predstavitev projekta pridelovanja borovnic v pokritih nasadih. Ogleda, ki sta ga vodila župan in predstavnik IBB Edvard Bešlagič, se je udeležilo nekaj več kot 20 občanov ter tudi direktor KP Ljubljansko barje Janez Kastelic. Na predstavitvi projekta, ki je sledila v dvorani nad vrtcem, je v uvodu Edvard Bešlagič predstavil razloge za ustanovitev inštituta, njegovo poslanstvo, namen in cilje ter osnovne tehnološke značilnosti predvidenih pokritih nasadov. Ti bodo poleg povečanja proizvodnje in podaljšanja sezone pridelovanja svežih borovnic v kontroliranem okolju prispevali tudi k povečanju oskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov, saj je predvideno, da bodo dvokapne strehe na južni strani opremljene s fotonape-tostnimi moduli. Različice umestitve v prostor in postopek umeščanja je v nadaljevanju predstavila arhitekta in urbanistka Judita Thaler, ki je po naročilu investitorja pripravila strokovne podlage za OPPN. Poudarila je, da je bila obravnavan tudi predlog, po katerem bi bili objekti za sortiranje in pakiranje borovnic ter hladilnica umeščeni na levi breg Borovniščice, vendar je bila kasneje ta možnost opuščena, tako da bo priprava OPPN obsegala samo območje med Cesto v Jele, železniško progo in Borovniščico. Tako na ogledu kot tudi na predstavitvi je bilo s strani ob- čanov največ pripomb podanih prav glede postavitve pokritih nasadov in ostalih objektov med Borovniščico in Rimsko cesto. Pripravljavka strokovnih podlag in predstavnik investitorja sta zagotovila, da to območje zaenkrat ne bo vključeno v OPPN za pokrite nasade borovnic. Po predstavitvi osnutka OPPN občinskemu svetu bo sledila tudi javna obravnava, po kateri bodo upoštevane tudi upravičene pripombe in predlogi občanov. Predvideno je, da bi OPPN za gradnjo pokritih nasadov borovnic proti koncu leta 2019 potrdil občinski svet. Andrej Klemenc, foto: AK Podjetniško srečanje z uspešno zeliščarico Margito Vehar Program spodbujanja podjetništva na Barju (PSP Barje), ki ga v sodelovanju z občinami, vključenimi v LAS Barje z zaledjem, izvaja IC Cene Štupar, poudarja male lokalne ideje z družbenim učinkom. Cilja na vse posameznike, ki imajo podjetniške ideje, vendar so zaradi svoje »majhnosti«, »lokalnosti« in »nizke finančne (in visoke družbene) donosnosti« spregledani v obstoječem podjetniškem podpornem okolju. Ko govorimo o idejah z družbenim učinkom, gre za tiste izdelke, produkte in storitve, ki imajo neko dodano vrednost za družbo, naravo in okolje, v katerem živimo. K sodelovanju so vabljeni tudi tisti, ki ideje še nimajo, a bi želeli začeti razmišljati in delovati v smeri podjetništva z družbenim učinkom. V torek, 15. januarja, je v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica potekalo prvo Podjetniško druženje z gostom v sklopu projekta PSP Barje. Svoje podjetniške izkušnje je z nami delila Margita Vehar iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu, ki svojo podjetniško kariero gradi na poznavanju zelišč ter v okviru podjetja Dežela zelišč svoje poznavanje zelišč ter priprave čajev kombinira s sodobnimi pristopi trženja, pri čemer si v veliki meri pomaga z upo- rabo sodobnih elektronskih socialnih omrežij. Na srečanju se je govorilo tudi o sodelovanju Margite Vehar z Občino Dobrova - Polhov Gradec. Predstavnica občine Helena Čuk nam je sočasno predstavila tudi, kako so se v njihovi občini lotili sodelovanja z različnimi lokalnimi ponudniki doma pridelanih in predelanih prehranskih in drugih izdelkov ter gostinskih, sobodajalskih in ostalih dejavnosti, to povezali v turistični produkt Dobrote Blagajeve dežele in lani vse skupaj nadgradili s turističnim produktom za najmlajše (Polhov doživljajski park). Na dogodku nam je Margita Vehar povedala svojo zgodbo, skozi katero je spoznala, da je nujno potrebno, da si zadovoljen sam s sabo, da lahko stopiš na podjetniško pot. Njene besede so bile: "Šele, ko si na dnu, se lahko postaviš spet na noge!« Margita je na začetku stopanja na svojo podjetniško pot sodelovala v programih DPlac, Dplac Inkubator in Ferfl, ki jih izvaja Cene Štupar - CILJ. Tukaj je prišla do prvih podjetniških znanj in veščin. Razložila je, da je z razvojem sebe hkrati razvijala tudi svojo blagovno znamko. Vsem, ki imajo podjetniško idejo, ki jo želijo uresničiti, Margita Vehar polaga na srce, da si zastavijo ključna vprašanja, kot so, kaj imam, kaj znam, kakšne so moje izkušnje, kaj hočem, kaj zmorem, kaj me veseli, na koga se lahko obrnem za pomoč in ali sem ponosen nase. Da dobimo odgovore, se moramo ustaviti, pogovoriti sami s seboj, si zastaviti cilje in jih tudi zapisati. Pravi, da ovire na poti ponujajo vedno neke druge rešitve. Zelo pomembno je tudi, da se dodobra informiramo o formalnostih pred odprtjem pravne oblike podjetja, kot je to storila tudi sama in tako leta 2015 odprla Deželo zelišč. Trenutno sodeluje z brezpo- selnimi mladimi v programu Mladi M, Inštitutom IRDO MB, univerzami za tretje življenjsko obdobje in izvaja BNI predstavitve. Margitin pehtran iz Dežele zelišč najdemo tudi v Moji čokoladi za osrednji del čokoladne Slovenije, na kar je zelo ponosna. Letos jo bomo lahko poiskali na 2. izmenjeval-nici semen in sadik v Polhovem Gradcu, prav tako pa Margita sodeluje s tremi bioresonanč-nimi centri v Sloveniji, saj zanje zbira alergene v naravi. Sama skrbi za samooskrbo, pridelavo in predelavo zelišč, pakiranje izdelkov, marketing, prodajo, prodajo izdelkov po sejmih, prireditvah, z eno besedo bi lahko rekli, da je »one man band«. Njeni izdelki so tudi del Dobrot blagajeve dežele občine Dobrova - Polhov Gradec. Za konec je Margita še povedala, da je njena želja ozaveščati ljudi, da si lahko pomagamo sami. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Mira Jakupaj, IC Cene Štupar, foto: A. Klemenc N OS Občina Borovnica N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Čebelarsko društvo Borovnica v letu 2018 Januarja smo imeli čebelarji ČD Borovnica redni občni zbor, na katerem je bilo predstavljeno delo društva v letu 2018 in nekateri cilji za leto 2019. Veseli smo bili prisotnosti župana gospoda Bojana Čebele, ki je pohvalil delo in trud čebelarjev borovniške kotline pri ohranjanju čebelic in posredno pri opraševanju sadnega drevja. Glavna dejavnost čebelarjev je seveda skrb za čebele, a smo kljub temu prisotni tudi ob drugih dogodkih v občini. V letu 2018 smo se člani udeležili čistilne akcije, pomagali sadjarjem pri sajenju divjih češenj ob poti na Planino, s svojim praporom smo prisostvovali proslavi ob dnevu državnosti, nekateri pa so se predstavili tudi na dnevu borovnic. Slovenija in ves svet je prvič praznoval svetovni dan čebel 20. maja 2018 v Breznici, kjer so bili tudi predstavniki našega društva s praporom. Otroci borovniških vrtcev in šole so bili jeseni deležni slovenskega zajtrka s slastnim medom iz šolskega čebelnjaka. V dvorani nad vrtcem je bila ob tej priložnosti tudi lepa prireditev, na kateri je otroški zborček ški župnik g. Šilar. Lepo število čebelark in čebelarjev se nas je zbralo in po maši smo se pred cerkvijo še malo podružili ob medenih dobrotah. V leto 2019 društvo vstopa okrepljeno za štiri člane, od katerih sta dve dekleti. Tega smo res zelo veseli. Veseli pa smo tudi podmladka, ki svoje zna- nje nabira ob pomoči mentorja gospoda Jereba v čebelnjaku za osnovno šolo. Šolarji, pridružite se in spoznajte čudoviti svet čebel. Vabimo pa tudi čebelarje, ki še niso vključeni v naše društvo, da se nam pridružijo. Naši redni sestanki so vsak prvi to-rismemiNprf Marjetka Rot zapel Slakovega Čebelarja, sledilo je kratko predavanje z diapozitivi o čebelah, nato pa še mini kviz. Otroci so za pravilne odgovore prejeli medene nagrade. Morda mnogi ne veste, da imamo čebelarji tudi svojega zavetnika, to je sv. Ambrož, katerega god obhajamo 7. decembra. Lansko leto smo tudi borovniški čebelarji prvič obhajali sveto mašo ob njegovem godu, ki jo je za vse pokojne in žive čebelarje daroval borovni- Kulturahod Borovnica 2019 Kulturno društvo Borovnica je v sodelovanju s HUD Karel Barjanski, TVD Partizan Borovnica in društvom Zabočela 8. febuarja organiziralo pohod ob kulturnem prazniku. knili do doma TVD Partizan Borovnica, kjer je Slavko Ga-brovšek slikovito opisal kulturno delovanja Sokolskega društva in naslednikov vse Prvo presenečenje se je zgodilo takoj na začetku pohoda, saj se je pri OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica zbralo kar 100 ljudi, kar je močno preseglo vsa pričakovanja. Začetek pohoda je moški pevski zbor Štinglc oznanil s slovensko himno. Za njim so člani Gledališke skupine Šota predstavili življenje in delo pesnika dr. Ivana Korošca, po katerem se imenuje borovniška osnovna šola. V nadaljevanju so besede namenili predstavitvi Jožeta Kranjca, slovenskega pisatelja in dramatika, ki je imel v hiši pri OŠ (bivši mladinski klub) fotografski atelje. V pričakovanju novih spoznanj o Borovnici in Borovni-čanih so se pohodniki prema- do današnjih dni. Matjaž Oce-pek pa je z izbranimi besedami predstavil življenjsko delo akademika dr. Frana Ramovša, ki je mladost preživel v hiši nasproti doma TVD Partizan. Pot je pohodnike potem vodila proti "stari postaji", kjer so ob prelepem razgledu na z jutranjim soncem obsijano Borovnico ponovno zapeli pevci MPZ Štinglc. Po krajšem sprehodu navzdol smo se ustavili pri lovskem domu, kjer je Matjaž Ocepek podal zgodovinske podatke o Delavskem prosvetnem društvu Vzajemnost. Po-hodniki so nato po Ljubljanski cesti ubrali pot do gostilne in picerije KIM-VI, kjer so bili po-streženi z napitki, Slavčki s Ku-žnice pa so ubrali vesele viže. Pohodnike so zasrbele pete in ubrali so jo na traso stare železniške proge do čuvajnice 666, kjer je Zan Bezek iz HUD Karel Barjanski prisotnim opisal pomen tega objekta. Ker pa smo že bili na železniški progi, so plesalci folklorne skupine Bistra odplesali splet Z vlakom v Coklburg in tako je »vlak« udeležence odpeljal do športnega igrišča pri novem naselju Ob Borovniščici. Tam so pohodnike pričakali plesalci otroške folklorne skupine Co-klarčki. Bližala se je že 12. ura in pot pohoda je ob Borovni-ščici mimo Jele udeležence pripeljala do galerije Barje. Člana HUD Karel Barjanski, Zan Bezek in Simona Stražišar sta predstavila delovanje Bralno--čitalnega društva Borovnica v preteklosti, življenje in delo dr. Marje Boršnik, knjižnico, ki nosi njeno ime, ter izmenjeval-nico knjig v galeriji. Z zadnje točke je bil potreben kratek sprehod do gostilne Godec, kjer je vse udeležence pričakala topla enolončnica, za veselo vzdušje pa je poskrbela tamburaška sekcija Kulturnega društva Borovnica. Z obrazov udeležencev je sijalo zadovoljstvo, saj so bili na s soncem obsijanem sprehodu, hkrati pa so preživeli poučno praznično dopoldne. Zato se na tem mestu Kulturno društvo Borovnica skupaj s HUD Karel Barjanski, TVD Partizan Borovnica in društvom Za- bočela zahvaljuje vsem udeležencem in nastopajočim, ki so omogočili prijetno druženje in obeležitev kulturnega praznika, tokrat na malo drugačen način. Hvala tudi Občini Borovnica, gostilni Godec ter gostilni in piceriji KIM-VI, saj brez njihove pomoči izvedba pohoda ne bi bila popolna. Kulturno društvo Borovnica, foto: AK N aŠ Občina Horjul N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ločevanje odpadkov Županova beseda Spoštovane občanke in občani! V zadnjem mesecu sem se sestajal na zborih vaščanov, ki so izbrali nove predstavnike v vaške odbore in vodovodne odbore. Skupaj smo prečesali dosedanje aktivnosti po vaseh in na podlagi tega pregledali načrte za letošnje leto kljub temu, da so sicer plane občinski svetniki že potrdili na seji 20. decembra 2018. Želim prisluhniti željam vaščanov, saj tako dobimo informacije, kaj si ljudje v naši občini želijo in s tem nato lažje načrtujemo prihodnje dejavnosti. Stremimo za tem, da sledimo času in prošnjam, da tam, kjer prihaja do težav, da le te ljudje najprej rešijo sami med seboj v vasi, kajti le tako bomo lahko uspešni tudi na ravni občine. Novi vaški odbori so tu zato, da posredujejo v primerih nesoglasij in da lahko na občini izpeljemo vse projekte do konca brez nepotrebnih zapletov. Na vasi se ljudje bolje poznajo med seboj, zato si lahko med seboj najbolje pomagajo in rešujejo tudi težave ter živijo kakovostno življenje v prijetem vaškem okolju. Februarja sem obiskal tudi vse občne zbore gasilskih društev v občini, na katerih so predstavili delovanje v preteklem letu. Zahvaljujem se vsem vodstvom posameznih društev, mentorjem, ki vodijo mlade gasilce in jih pripravljajo za tekmovanja, kjer dosegajo dobre rezultate. Le tako, na ta način bodo društva sposobna, da zadovoljijo potrebam, če pride do elementarnih nesreč ali česa podobnega. Na občini bomo poskrbeli za sredstva, ki so namenjena za delovanje prostovoljnih gasilskih društev in jih vsestransko podprli ter upam, da bomo dobro sodelovali še naprej. Srečal sem se tudi s prosvetnim društvom, kjer smo predvsem pregledali minulo leto in vse, kar je bilo storjenega, da sedaj društva delujejo v, lahko rečem, zelo dobrih pogojih. Z aktivom kmečkih žena smo se pogovarjali o kakovosti hrane in predelave. Izpostavil sem pomembno vlogo, ki jo imajo pri prenašanju znanja na mlajše rodove in opozarjajo vodstvo vrtca in šole na to, da v horjulski občini pridelamo kakovostno hrano, ki bi jo morali bolj vključevati v jedilnike v šoli in vrtcu. Nenazadnje tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nalaga dolžnosti, da se v del prehrane v šolah in vrtcih vključi tudi lokalno pridelana hrana. Žal se vse prevečkrat odloča za nabavo hrane preko razpisov, kjer je merilo najnižja cena. Ni pa pomembno, od kod prihaja, naj bo slovenska, madžarska ali pa poljska. Treba se je zamisliti, da bi vsaj določen del hrane lahko dobili na domačem lokalnem oziroma slovenskem trgu. Zahvalil sem se jim tudi za pomoč pri občinskih praznikih, ko vedno pripravijo domače dobrote. Ob koncu bi se rad spomnil še našega rojaka in častnega občana profesorja Justina Stanovnika, od katerega smo se poslovili 4. februarja na ljubljanskih Žalah. Bil je velik človek, ki je pisal zgodovino konca druge svetovne vojne in vsega, kar se je dogajalo po njej, da te stvari ne bi šle v pozabo. Vedno se je boril za resnico in v takem lepem spominu ga bomo tudi ohranili. Župan Janko Prebil Vabilo! KUD DOLOMITI DOBROVA, gledališka skupina, vabi 9. marca ob 19.30 v Prosvetni dom Horjul na predstavo EMIGRANTA. Avtor: Slawomir Mrožek, režija: FRANCI KONČAN Igrata: Miha Prebil in Roman Černigoj Več o predstavi najdete na strani občine Dobrova - Polhov Gradec. Odpadke, ki ne sodijo v zabojnik, odpeljite v Zbirni center Barje. Smo v času, ko se v trgovini plastične vrečke več ne dobi zastonj. Stvari se spreminjajo, saj bomo le tako ohranili naše okolje in naš planet za rodove, ki prihajajo za nami. Žal smo generacija množičnih potrošnikov, ki bo za seboj pustila ogromno škode, če ne bomo ustrezno ukrepali takoj! Zato ni vseeno, kam odlagate vaše odpadke. Vsega tistega, kar ne gre v zabojnike za steklo, embalažo in papir, se boste lahko 8. in 9. aprila znebili, če boste te odpadke odložili v mobilni zbiralnik, ki bo stal v Športnem parku Horjul. Verjamemo, da ste med tistimi, ki jim ni vseeno in se držite ločevanja odpadkov in v zabojnike odlagate steklo, papir in embalažo. Ampak, ali prikimate trditvi, da vsako leto nastane problem, ko pri hiši po spomladanskem čiščenju ostane še kaj drugega? Polomljene igrače, avto na daljinca, ki ga je mul'c pokvaril pol leta po tem, ko ga mu je prinesel Božiček, mobilni telefon, ki že nekaj let sameva v predalu, izrabljene avtomobilske gume, akumu- lator, stara zdravila, ki jim je potekel rok uporabnosti, pa nekaj je v "hoboku" pa še sami ne veste, kaj točno ... Kam pa s tem? No, nikakor ne v zabojnik z embalažo in tudi ne poleg zabojnika. Temu se namreč reče majhno črno odlagališče, tako odlaganje ni samo škodljivo, ampak tudi kaznivo! Zaradi nastajanja težav in posledično nevarnosti za okolje je Snaga opozorila, kako pomembno je pravilno ravnanje z odpadki. Odgovorni pri Snagi opozarjajo: "Na javnih površinah, kjer stojijo ekološki otoki in zbiralnice, se ponekod pojavljajo težave. V zabojnikih so odpadki, ki tja ne sodijo; nekateri občani k zbiralnicam prinašajo odpadke, ki bi jih morali odpeljati v zbirni center ali zanje naročiti odvoz. Med tovrstne odpadke sodijo kosovni odpadki, gradbeni material in azbestni odpadki, avtomobilske gume, akumulatorji, kemikalije in ostali nevarni odpadki. S tem pa kljub dobri veri posameznikov, ki ne upoštevajo predpisov, in v veri, da bo nekdo že poskrbel za te omenjene odpadke, ki tja ne sodijo, povzročijo nastanek malih črnih odlagališč. Ponekod pravne osebe, občani in tudi prebivalci od drugod izkoriščajo zbiralnice na javnih površinah za odlaganje tako embalaže kot mešanih komunalnih odpadkov, saj niso vključeni v sistem in nimajo svojih zabojnikov in ne plačujejo odvoza. Dogaja se tudi, da nekateri uporabniki raje kot svoje lastne zabojnike pred hišo z embalažo polnijo zabojnike na zbiralnicah, kar je nesmiselno, saj je Snaga vsem občanom pripeljala zabojnike za embalažo zato, da bo ločevanje odpadkov preprostejše in enostavnejše." Ključno za ohranjanje čistega okolja je, da upoštevate pravila. Morebitne kršitve sporočite medobčinskemu inšpektoratu, ki je pristojen za nadzor in sankcioniranje. Snaga teh pristojnosti nima, zato pa poudarjajo, da nam pravilno ravnanje z odpadki nalaga zakonodaja, ki pa seveda kršitelje kaznuje: "Vključenost v sistem zbiranja in odvoza odpadkov občanom nalaga občinska zakonodaja, hkrati pa smo v Snagi dolžni poskrbeti za vse uporabnike in preprečiti, da bi določeni uporabniki plačevali več, ker nekateri občani bodisi zaradi ne- Obvestilo Vpis v VVE pri OŠ Horjul za šolsko leto 2019/2020 Starše obveščamo, da poteka vpis otrok v VVE pri OŠ Horjul za šolsko leto 2019/20. Tisti starši, ki ste vlogo za to šolsko leto že oddali, vam nove vloge ni treba oddati. Rok za oddajo vlog: petek, 29. marec 2019. Obrazec za prijavo otroka v vrtec dobite na sedežu vrtca, spletni strani VVE pri OŠ Horjul ali na sedežu Občine Horjul. Izpolnjeno vlogo pošljite na naslov Občina Horjul - za vrtec, Občinski trg 1, 1354 Horjul. V primeru, da bo vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala komisija. O sprejemu vašega otroka v vrtec boste pisno obveščeni. Vse starše, ki želijo vstop v vrtec pred 1. 9. 2019, obveščamo, da so vsa mesta zasedena in da se bodo njihove vloge obravnavale skupaj z vlogami za sprejem s 1.9.2019. (n Mobilni zbiralnik odpadkov poznavanja bodisi načrtno ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Če še niste vključeni v sistem ravnanja z odpadki, izpolnite obrazec na spletnem naslovu www.mojiodpadki.si in poiščete rubriko naročanje ali se obrnite na Snagin center za podporo in pomoč uporabnikom (telefonska številka 01 477 96 00 ali e-naslov snagalj@ snaga.si). Odpadke odlagajte v ustrezne zabojnike in ne okoli njih ter poskrbite, da je okolica vaših zabojnikov čista in urejena ter da so pokrovi na zabojnikih zaprti. Ko velikost ali število zabojnikov za embalažo na zbirnem mestu ne ustreza potrebam vašega gospodinjstva, lahko prek obrazca za sporočanje sprememb, ki je dostopen na strani www.snaga.si in www.mojiodpadki.si v rubriki Naročanje in obrazci oziroma Naročila, brez dodatnih stroškov naročite dodatni zabojnik za embalažo. Naročilo ne bo vplivalo na višino vaše mesečne položnice." Če je odpadkov več, kot jih lahko pospravite v svoj zabojnik za preostanek in biološke odpadke, naročite večje ali dodatne zabojnike. Če Snagini zaposleni opazijo, da se ob zabojnikih pojavljajo dodatne vrečke, da so zabojniki večkrat zapored odprti, je to znak, da velikost zabojnika ni primerna za potrebe uporabnikov. Zato lahko zabojnike zamenjajo z večjimi brez vašega predhodnega soglasja. Pomembno obvestilo: zbiranje odpadkov z litij-ionskimi baterijami 8. in 9. aprila v mobilni zbiralnici! Mobilnih telefonov, tablic, zabavne elektronike, električnega in elektronskega orodja, zapestnih ur in budilk, električnih aparatov za nego telesa, elektronskih igrač ipd. ne odlagajte v klasične zabojnike. Vaše elektronske naprave imajo namreč pogosto litij-ionske polnilne baterije, ki, če jih odložite v klasični zabojnik kot na primer za embalažo, kasneje motijo postopek obdelave odpadkov. V nekaterih okoliščinah pa baterija lahko celo zagori. Odpadno električno in elektronsko opremo odnesite v zbirni center Barje ali jo odložite v premični zbiralnici, ki bo 8. in 9. aprila stala pri Športnem parku Horjul. Verjetno ni treba poudarjati, da so zdravila, baterije, ostanki barv, lakov in topil, pesticidi ter nekatera čistila najpogostejši nevarni odpadki, ki jih imamo doma. Z nepremišljenim ravnanjem z njimi lahko povzročimo hudo škodo in dobesedno zastrupimo okolje. S tem ogrozimo lastno zdravje in zdravje drugih. Ne odlagajte jih v ali ob zabojnike in jih ne zlivajte v odtok ali straniščno školjko. Zdravila odnesite v bližnjo lekarno ali pa jih skupaj z drugimi nevarnimi odpadki odpeljite v Zbirni center Barje ali premično zbiralnico nevarnih gospodinjskih odpadkov in odpadne električne in elektronske opreme, ki bo 8. in 9. aprila pri Športnem parku Horjul. Naj poudarimo, da vse te odpadke, ki nikakor ne sodijo v zabojnik za embalažo, v Zbirnem centru Barje prevzamejo brezplačno. Več informacij najdete na spletnih straneh www.snaga.si, www.mojiodpadki.si in www. ponovnauporaba.si. Spremljate jih lahko tudi na Facebook profilu @SnagaLjubljana. Za morebitna dodatna vprašanja pa pokličite v Snagin center za podporo in pomoč uporabnikom na telefonsko številko 01 477 96 00 ali jim pišite na sna-galj@snaga.si. Peter Kavčič, foto: Arhiv Snage N aŠ Občina Horjul N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Justinu Stanovniku v slovo Poslovil se je častni občan in velik človek V ponedeljek, 4. februarja, smo se na Žalah v Ljubljani poslovili od častnega občana, profesorja Justina Stanovnika, enega od ustanoviteljev Nove Slovenske zaveze in dolgoletnega in prvega urednika revije Zaveza. S svojim življenjskim delom, predvsem pa zgledom je pustil izjemen pečat. Lani je prejel priznanje in naziv častni občan občine Horjul in kljub visoki starosti navdušil zbrane s svojimi bistrimi mislimi in govorom. Bil je med najpomembnejšimi slovenskimi misleci 20. stoletja v slovenski zgodovini sodobnega časa. Pogrebno sveto mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval upokojeni nadškof msgr. dr. Anton Stres. Pokojniku je na zadnji poti pel pevski zbor iz Šentjošta. Po obredu sta spregovorila Lenart Rihar, urednik revije Zaveza, in Peter Sušnik ter se dotaknila bogate zapuščine Justina Sta-novnika. Pokojnega je na zadnjo pot pospremila množica sorodnikov, prijateljev in vseh, ki so občudovali njegovo delo, trud za širjenje resnice, pravice in družbene odgovornosti v naši domovini. Vojna in povojno obdobje, ki je močno zaznamovalo celotno Slovenijo in žal tudi Horjulsko dolino, je zaznamovalo tudi njega. Kot navdušen demokrat in domoljub se je odločil braniti svoj dom in vrednote evropske civilizacije, zato je po vojni preživel grozo koncentracijskega taborišča na Teharjah. Zaradi mladoletnosti in spleta srečnih okoliščin je ušel gotovi smrti. Njegovi nazori se niso skladali s totalitarnim enoumjem, zato je bil tik pred opravljanjem mature še enkrat zaprt. Tudi kasneje ni mogel delovati kot profesor grščine in latinščine. Čeprav visoko klasično izobražen, je bil prisiljen kruh služiti kot srednješolski profesor nemščine in angleščine. Svojo modrost in učenost, ki se ji je posvečal celo življenje, je toliko bolj izkazal po osamosvojitvi Slovenije. Tako ga slovenska javnost pozna kot pronicljivega misleca in intelektualca tudi zaradi njegovih kulturno-po-litičnih komentarjev o stanju v slovenski družbi, pa tudi širše v svetu. V nagovorih med pogrebno mašo smo lahko vsi, ki gospoda Stanovnika nismo poznali osebno, lahko doumeli, kako velik človek je bil. Prijatelji in znanci pa so se ob tem še enkrat spomnili njegovega neizbrisnega pečata, ki ga je pustil za seboj. Lenart Rihar, urednik revije Zaveza in spletne strani zave-za.si, je svojemu mentorju in nekdanjemu uredniku, predvsem pa tudi zbrani množici slikovito opisal njegovo delo in življenje: "Pred 2000 leti je v smrt omahnilo izmučeno telo in se je pregrinjalo v templju pretrgalo na dvoje in sonce za nekaj ur ni več moglo predreti teme. Vendar večina človeštva tega dogajanja ni zaznala. Tudi tisti, ki so ga, so slej ko prej ustaljeno delali, počivali, si pomagali, rojevali in umirali. Tako nas ne sme čuditi, da slovenski svet v tednu ni obstal in onemel. Celo če bi se zavedali, kaj z gospodom Stanovnikom izgubljamo, bi smrt in življenje nadaljevala svoj dvoboj. Njegova osrednja skrb je bila, da bi postali boljši ljudje. Da bi s približevanjem trpljenja in razumevanjem vrtincev, ki so zajeli vojne in povojne gene- racije, prišli k sebi, se zavedeli, kje smo, in stopili v skupni svet prebujenost in postali boljši ljudje. Da bi nam bilo to čim lažje, je svojega duha izčrpaval z raziskovanjem boljševizma in zgodovinskih ugank od revolucije do samostojnosti. Z izrazom totalitarna poškodovanost je postavil diagnozo slovenski tranzicijski regresiji. Z največjo skrbjo je celil ranjen jezik in branil resnico, odkrival ozadja. V svojih delih je že zdavnaj opozarjal na nestrpnost in sovražni govor, ki vse prevečkrat zaznamujeta današnji čas." Ob izgubi častnega občana, ki ga je globoko cenil in spoštoval, je župan Janko Prebil dejal: "Prof. Justin Stanovnik, naš rojak, ki je bil rojen na Lesnem Brdu, je bil velik človek, ki je pisal zgodovino ob koncu 2. svetovne vojne in skrbel, da stvari ne gredo v pozabo, in borec za resnico. Za njegov prispevek narodu smo mu hvaležni in tudi zato smo mu v lanskem letu podelili naziv častnega občana občine Horjul. Profesor Justin Stanovnik je s svojim delom dal neizbrisen pečat slovenskemu ter srednjeevropskemu prostoru in si do konca prizadeval za zgodovinsko resnico ter za zdravo demokracijo na trdnih temeljih, ki omogoča bolj šo prihodnost." Besedilo in fotografiji: Peter Kavčič Korena ima novo vodstvo in defibrilator Zahvala Na tem mestu v vašem časopisu bi se rada zahvalila vašemu občanu g. Tonetu Zdešarju iz Horjula za nesebično pomoč pri organizaciji prireditve. 4. decembra lani je vrtec Vrhovci organiziral prireditev za svoj sklad. Ideja, da organiziramo prireditev na drugačen način, se je porodila v krogu vzgojiteljic. Želele smo si, da nas dedek Mraz obišče s konjsko vprego, tako kot je bilo nekdaj, nekoč. Ko smo iskali nekoga, ki konjsko vprego ima, smo prečesali veliko konjerejcev. Na koncu smo navezali stik z omenjenim gospodom. Ta je bil takoj pripravljen sodelovati. Seveda je konje, vprego in prisotnost na prireditvi potrdil prostovoljno. Pozitivnega odziva smo bili v vrtcu zelo veseli, saj brez njegove pripravljenosti prireditev ne bi potekala, kot je. Veseli smo takih ljudi, ki še obstajajo. Zato, g. Tone, še veliko zdravja in osebne sreče vam želimo na vaših poteh in iskrena hvala za vašo pripravljenost sodelovati in vaš prosti čas. Lep pozdrav, Vzgojiteljice in otroci iz vrtca Vrhovci Na zadnji dan januarja je na Koreni nad Horjulom potekal občni zbor, ki se ga je udeležilo skoraj 20 vaščanov, kar pomeni odlično udeležbo. Po izvolitvi novega vaškega ter vodovodnega odbora so sledila poročila ključarjev, predstavnika gasilske enote Koreno ter svetnika, ki je predstavil načrte Občine Horjul, podrobneje pa aktivnosti, ki se bodo izvajale na Koreni v letu 2019. Imenovan je bil tudi odbor za postavitev gasilske garaže na Koreni. V drugem delu občnega zbora se nam je pridružil župan g. Janko Prebil in predstavil načrte Občine Horjul za leto 2019. Poudaril je, da bo potrebno sodelovanje, saj želi v prihodnjih letih več pozornosti nameniti tudi višje ležečim krajem v naši občini. Da to drži, se je že izkazalo, saj smo v vasi Koreno v tednu pred občnim zborom prejeli defibrilator, napravo, ki nam lahko reši življenje. Glede na to, da potrebujemo za pot do Horjula vsaj 5 minut, bi z defi-brilatorjem iz Horjula imeli le malo možnosti za preživetje. Defibrilator je kupila Gasilska zveza Horjul z namenskimi sredstvi Občine Horjul, ki je pokrila naložbo v celoti. Domačina Simon in Boštjan Marolt sta namestila omarico, v uporabo pa je g. župan predal defibrilator ravno na večer občnega zbora. Uradni del se je zaključil s povabilom svetnika Bogdana Marolta na pogostitev in druženjem pozno v noč. Svetnik vasi Koreno Bogdan Marolt N aŠ Občina Horjul N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Otroci na plavalnem tečaju Kuharske delavnice v OŠ Horjul V medgeneracijski gospodinjski učilnici je dišalo V zadnjem tednu januarja smo naš vsakodnevni program obogatili z vodnimi aktivnostmi. V dveh skupinah smo se vsak dan odpeljali v IC Zapolje v Logatec, kjer je Plavalna šola Ščuka. Tudi letos se je tečaja udeležilo okoli 40 otrok iz skupin Murni, Čebele in Metulji. Otroci so se v dneh tečaja s po- močjo plavalnih vaditeljev postopoma navajali na plovnost s pomočjo različnih plavalnih pripomočkov, spodbujali so jih k prvim ali večkratnim zamahom na gladini vode. Spretnej-ši so predznanje nadgrajevali z vajami plovnosti, potapljanjem glave v vodo, lebdenjem in drsenjem na vodni gladini, ob koncu so nekateri že samostojno preplavali nekaj metrov. Veseli nas, da so otroci v vodnem svetu doživljali veselje ter na igriv način premagovali strah pred vodo in razvijali plavalno predznanje. Tjaša Janša Znanje je tisto, kar nam vedno ostane, in že star pregovor pravi, da veljaš toliko, kolikor znaš. S to mislijo so se raznolikih kuharskih delavnic lotile tudi gospodinje, ki delujejo v aktivu kmečkih žena Dobrova - Polhov Gradec - Horjul, ki so sodelovale pri projektu, ki ga je pripravila lokalna akcijska skupina Barje z zaledjem v so- Udeležba na aktivnostih v domu za starejše občane v Horjulu "Z veseljem sem sprejela povabilo za udeležbo na aktivnostih, ki skrbijo za fizično in psihično čilost oskrbovancev v domu in zunanjih povabljencev v okviru čezmejnega projekta Interreg - Crosscare. Program, ki je zanimivo in dinamično sestavljen, obiskujemo vsak teden ob sredah. Osebje, ki izvaja program, je strokovno usposobljeno. Za nas imajo veliko dobre volje, pozornosti in potrpežljivosti. Na ta način spoznavamo življenje starejših občanov v domu. Aktivnosti se z veseljem udeležujemo, ker so med nami prijazni odnosi. Tako se spoznavamo in vzajemno sodelujemo varovanci, mi zunanji udeleženci in strokovni delavci. Skrbno pripravljen program nas uči, kako urimo možgane ter ohranjamo čilost telesa in duha. Tako kot drugi udeleženci sem vesela, da imamo možnost obiskovanja teh zanimivih in koristnih aktivnosti." Tončka Klobučar "Društvo upokojencev Horjul je dobilo povabilo, da se vključi v čezmejni projekt Interreg - Crosscare. V prvih medsebojnih kontaktih z direktorico doma Centra starejših, družbe DEOS v Horjulu, gospo Slavi Kosec, se mi je zdelo, da me seznanja o tem projektu, kot predsednika DU Horjul in ne tudi, kot možnega udeleženca v testni fazi projekta. Čeprav sva z gospo Kosec pred tem že dobro sodelovala, se mi je ponudba zdela vendarle namenjena nekomu drugemu potrebnemu takega sodelovanja oziroma znanja. Bil sem tudi malo presenečen, češ ali je res že prišel čas razmišljanja tudi o taki prihodnosti? Da, kar nekako presenečen in celo prizadet sem v trenutku odločanja razmišljal o so- delovanju s stanovalci horjul-skega centra starejših. Saj sem že imel nekaj izkušenj z obiski znancev in tudi naših članov društva v domu, to drži. Tudi kakšno tolažilno besedo znam spregovoriti, pa tudi sočustvovanje mi ni tuje, sem razmišljal. Toda prihajati tedensko v center, se tu zadržati dobro polovico dneva, družiti se s stanovalci doma, z njimi deliti njihovo usodo, lepe pa tudi bridke trenutke, je bilo zame v prvem trenutku razmišljanja vendarle, posebno glede na moj razpoložljivi čas, skoraj nepredstavljivo. Kljub začetnim pomislekom, sem postal del mešane ekipe testne faze evropskega projekta, stanovalcev doma in skupine sestavljene iz domačih članov DU Horjul, ki redno, vsako sredo prihajamo na pomenek, rekreacijo, fizio in delovno terapijo. Prijazno osebje: referenčne ambulante, fizioterapije, delovne terapije in socialne službe redno skrbi, za naše zdravstveno stanje, za naše počutje, za obolele sklepe ali prehitro utripanje srca, za bistrenje uma. Domski stanovalci so postali naši znanci, prijetni družabniki. Naši animatorji spretno izvabljajo iz vseh nas tisto človeško toplino, ki je v staranju postala upanje na prijazno ali vsaj znosno starost, ki slehernega srečneža, ki je dočakal dokaj visoko starost hrabri, ga vodi skozi življenje. Da, po treh mesecih postajamo družina. Poznamo se po imenih, delimo notranja in vsakršnja druga občutja s trenutki, ki nas povezujejo. Postajamo krhki ob spominih na mladost, močni, ko se vsak po svoje pod strogim mentorstvom lotimo koristnih fizičnih ali umskih opravil. Zahvaljujoč vodstvu Centra starejših v Horjulu ter celotnemu strokovnemu osebju doma, skupno gradimo most spoštovanja, razumevanja, most solidarnosti in upanja.'' Matko Zdešar, predsednik DUHorjul delovanju z OŠ Horjul in kulinarično akademijo Jezeršek. Obiskali smo jih med kuharsko delavnico, kjer so imele glavno vlogo ribe. V šali dostikrat rečemo, da je najboljša ribica svinjska ribica, a šalo na stran. Tokratna delavnica je imela namen, da morsko hrano približa tudi gospodinjam v naših krajih. Rok Jezeršek, ki je vodil delavnico, je povedal: "Na meniju je bila najprej predjed, sardele v šavorju (marina-di), nato smo se učili filiranja ribe in pripravili karpačo iz brancina. Naredili smo žepke z brancinom in zelenjavo, pa tudi namaz iz dimljene postrvi. Lotili smo se tudi kuhanja črne rižote in testenin s kožicami. Prav s posebnim zanimanjem pa so kuharice opazovale pripravo restanega krompirja, kjer so namesto ocvirkov uporabili, ne boste verjeli - hobotnico." Po predstavitvi kuharskega šefa, ki je zbranim zaupal tudi nekaj drobnih skrivnosti velikih kuharskih mojstrov, so nato tudi gospe same pripravile ribje specialitete. Bistvo delavnice je, da se prikaže, kako lahko ribe kuhamo na bolj kakovosten način, da bolj poudarimo morske okuse. "Zato smo zalivali testenine z ribjo juho, za rižoto smo uporabili vodo in črnilo, kjer smo kuhali sipo, in s tem dobimo res tiste prave okuse," je povedal Rok Jezeršek. Ob tem je tudi pohvalil voljo do učenja in zanimanje gospodinj. Med udeleženkami so bile tudi takšne, ki ne jedo rib, ampak med delavnico so tudi te ovire padle in gospe so odlično opravile naloge ter uživale v morskih okusih. Kot so dejale po končanem izobraževanju, bo sedaj treba prepričati, da okusijo morske jedi tudi domači, kar pa zaradi dobrih receptov ne bi smelo predstavljati večjih težav. Mirica Založnik Simončič, v. d. ravnateljice v OŠ Horjul je tudi pojasnila, kako je prišlo do tega sodelovanja: "S sredstvi, ki smo jih prejeli, smo obnovili šolsko kuhinjo v učilnici gospodinjstva, ki je namenjena temu, da povezuje več generacij od na primer aktiva kmečkih žena do naših učencev. Na kuharskih delavnicah so sodelovale naše kuharice in članice aktiva kmečkih žena, vse pa prihajajo iz tega okolja. Poleg treh delavnic v februarju nas čaka še ena v marcu. Na šoli pozdravljamo tovrstne aktivnosti, saj se zavedamo pomena medgeneracijskega sodelovanja." Besedilo in Joto: Peter Kavčič Vabimo vas na predavanje in pregled dojk, ki bosta 4. in 11. marca od 16. do 18. ure v OŠ Horjul (Šolska ulica 44, Horjul). McOSOpiS Občina Horjul_e,e^ronskinas,oV:nascaso:5@feb:Ul20:: ® PREJELI SMO ............................................................... Divje sence nad Horjulom Vsak norec, ki vztraja pri svoji norosti, postane moder. Jaz sem trenutno šele nekje na prvi polovici poti... Večkrat kot večina si vzamem čas, da mirno in tiho hodim po naših zakotjih. Od tam vam prinašam opise videnj. Ste se kaj sprehajali ob kakšnem našem potoku ali glavni rečici, Šujici, Velki vudi, Horjulščici? Ste opazili dogajanje oziroma novo stanje naših voda? V njih ni več rib. Le še sem pa tja morda kakšna. Pa vendar se spomnimo časa, ko so bile naše vode polne, prepolne švigajočega življenja. Začuda se tako nenavadno dogajanje v našem okolju zlahka spregleda. Navadimo se na nove prizore prazne vode in se ne sprašujemo, če je s tem kaj narobe. Pa seveda je, zelo narobe - in hkrati je nekaj zelo narobe z nami, da se tega ne sprašujemo. Edini razlog, ki ga klišejsko ponavljamo, čisto na pamet, je ta, da so čaplje pojedle vse ribe. Oprostite, prosim, kaj? Kaj je narobe z našimi vodami, da je teh nekaj čapelj sposobnih izprazniti ves ribji živelj? To preprosto ni res. Osnovna zakonitost narave je, da plenilec ne more iztrebiti svojega plena. Zato prenehaj-mo obtoževati čaplje, da so naši potoki prazni. Kot da imamo pravico divje živali soditi, ker poskušajo preživeti s tem, kar jim mi še puščamo. Ne vidimo v nebo vpijočega dejstva, da smo kot samooklicani vladarji oze-mljapograbili zase vso naravo, vse okolje, vode, studence, ravnine, bregove? Pa ne le to! To počnemo s popolnim pomanjkanjem spoštovanja in hvaležnosti do čudežne boginje, ki je po zemlji razprostrla to nepopisno lepo preprogo Življenja. Današnji ljudje, govorim o nas tukaj in zdaj, smo srhljivo oslepeli, kar se tiče prepoznavanja dihanja, ritma, potreb divjega sveta okrog nas. Izgubljamo zadnji pristni stik. Trdim, da to ni v naši notranji naravi, ta oto- pelost in izgubljenost. Vsiljena nam je od zunaj. Na dnu slovenske in slovanske duše je divje polje modrosti, povezanosti, sožitja. Vse to v nas še životari, a izgublja vsakodnevno bitko z demoni potrošništva in zakoni izprijenega kapitalizma. Vrnimo se k čapljam, vodi, ribam. Tukaj in zdaj zapisujem to dejstvo praznih vod. Praznih zaradi nas. Čistilne naprave so zdaj sicer postavljene, a vprašanje, če to zadostuje... Kam se pa izliva vsa kemija, ki se poleg fekalij steka iz naših stanovanj? Vsa mikro-plastika? Pesticidi? Olja? Drugih sto strupov? Ah ne, čaplje so krive ... Ali drugače. Stopi nad Horjul in poglej. Pa si skušaj predstavljati, kolikšen sod nafte je bil pokurjen samo na tem prostoru, odkar smo začeli živeti z njo. Za vse prevožene kilometre nas vseh, vse traktorje, kosilnice, gradnje, plastiko . Z malo predstave si boš lahko izrisal, koliko. In to samo za en majhen Horjul in njegove ljudi. Kje so šele velemesta?! To je resničnost duha časa, v katerem živimo. Za to ne krivimo čapelj. Za svoje in preživetje svojih mladičev se trudijo na tej sicer zeleni ravnini, a če jo pogledaš z divjimi očmi, opustošeni pokrajini. Predlagam vam, zdaj, v teh zimskih dneh, da vzamete v roke knjigo Iz nevidne strani neba Pavla Medvešč-ka, ki je zbral zadnja živa pričevanja kulture slovenskih starovercev, katerih skupnost se je kot kulturna entiteta čudežno ohranila do konca 20. stoletja v Posočju in okoliških hribovjih. Naj tam išče navdih, kako pristopati k naravi, naj tam, če si upa, začuti korenine svojega davnega plemena. Naš rod se ne začne šele z rimskim križem. Morda prihaja nov čas, ko bo poklicano, da spet močneje vstane zavedanje, kdo smo v resnici, in nam pomaga preživeti. Nam in vodam in pticam. Beseda divji je povezan z devjim, s prvinsko čistim, kot so deve, device ali, če govorim o moškem, z deosom, z besedo bog. Divji pomeni božji, v stiku z božjim in v podobi izvirni. To je divjina. Od nje se umikamo in na njenih ranah gradimo lasten svet, civilizacijo. Tudi to leto naj kdo spregleda in stopi nazaj v spoštovanje in ljubezen. V istem hipu se bo kot darilo koraka vžgala še modrost. In bolečina. Pa vseeno, nekoč se bo treba soočiti z resnico. Koliko je v Horjulu še davne moči, ki se spominja biti eno z vsem živim? Tisti bomo varovali, kar bomo mogli. Divjo rožo, staro drevo, skalo, studenec. Košček divjine, z vsemi spomini vred. Ni še umrlo ono staro - in dokler bo živa modrost, ne sme in ne bo. Pozdrav, vse stare duše! Ostanite mladi! Primož Bizjan Tradicionalni koncert slovenskih popevk Ob državnem kulturnem prazniku je bila rdeča nit tokratnega koncerta slovenskih popevk v Prosvetnem domu v Horjulu naš največji pesnik France Prešeren. V soboto, 9. februarja, so ga umetniki na izviren način počastili in spomnili, kako pomembna je kultura za naš narod. Tudi zato je bil uvodni del posvečen Prešernu. Najprej se je občinstvu predstavila skupina, ki je zapela Prešernovo delo Kam. Zapeli so jo pevci: Martina Čepon, Irena Hozjan in Marijan Novak ob spremljavi in petju Ljudmile Frelih na klavirju, Mete Rus z violino in Anžeta Kenka s kitaro. Sledil je recital Prešernove Zdravljice v izvedbi Matka Zdešarja. Nato so nas s svojim ubranim in melodičnim petjem članice seksteta Šelestet popeljale na Solnograško, ko so zapele venček pesmi iz filma Moje pesmi, moje sanje. Slišali smo pesmi V planine zbežim, Beli cvet in Najljubše stvari. Spremljal jih je kitarist Simon Brand. Barbara Mlinar je zapela Življenje, spremljala jo je Ljudmila Frelih na klavirju. Za dobro mero hudomušnosti in smeh v dvorani je s ščepcem prave horjulščine poskrbel Nejc Lončar, ki je raztegnil frajtonarico in zaigral ter zapel Var se, čeča kantavtorja Iztoka Mlakarja. Ob spremljavi kitare Matjaža Krnca je Irena Hozjan zapela pesem Objem. Da se dobro znajde tako pred mikrofonom kot za klaviaturo je dokazal Marijan Novak z odlično izvedeno pesmijo skupine Victory Zelena dežela, ki se doslej še ni znašla na popevkarskih festivalih. Ljudmila Frelih in Uroš Lemut s kitaro sta zapela hudomušno Sva super par. Sledil je sestrski nastop Teje in Petre Nagode s pesmijo Prisluhni mi. Tina Oblak in Jošt Prosen sta ob spremljavi Petre Nagode na klavirju zapela pesem Mimogrede, ki jo v originalu izvajata Nina Pušler in Matjaž Robavs. Takoj zatem smo poleteli s pesmijo Letim v izvedbi terceta, ki ga sestavljajo Liza Pucihar, Anja Koren in Barbaro Mlinar, ob spremljavi Jake Puciharja na klavirju. Sledil je nastop Janje Sedlaček s pesmijo Rada bi znova poletela, spremljal jo je Peter Vdovč na klavirju. V nekoliko bolj rokerske vode nas je z akustično kitaro in pesmijo Siddharte Ledena pope- ljal Anže Kenk. Tudi naslednja pesem Raje mi priznaj, ki jo v originalu poje Alenke Godec, je dvorano napolnila z energijo. Nina Lončar jo je odlično odpela ob spremljavi Zale Rus na saksofonu, Marka Rusa na bas kitari, Davida Rusa na kahonu, Mateja Černeta na kitari in Ota Gvardjančiča na klavirju. Vsi nastopajoči so koncert zaključili s skupinskim nastopom. Ko so se vsi skupaj zbrali na odru Prosvetnega doma Horjul, so zapeli zimzeleno popevko Šuštarski most ob spremljavi klavirja, na katerega je igrala Ljudmila Frelih, Davida Rusa na kahonu in Anžeta Kenka s kitaro. Ob tej priložnosti je prav, da se spomnimo tudi samih začetkov koncerta slovenskih popevk v Horjulu, ki postaja že pravi mali popevkarski festival. Vse skupaj se je začelo, ker so pobudnice koncerta v Horjulu pogrešale žanrsko raznolikost, kar se tiče glasbe. V večji meri je šlo vedno bolj ali manj za koncerte narodno-zabavne ali zborovske glasbe. Irena Hozjan, ena od pobudnic, je dejala: "Nekaj let smo govorile o tem, kako bi bilo fino imeti kakšen takšen koncert z bolj pop ali džez glasbo, potem pa nam je bilo dovolj pritoževanja in smo šle same v akcijo. Na začetku smo izhajale iz slovenske popevke in k sodelovanju povabile ljudi iz okolice in znance, za katere smo vedele, da se ukvarjajo z glasbo (pojejo ali kaj igrajo). Pri prijavah so vsako leto imeli prednost lokalni glasbeniki, za dodatne točke, da jih je ravno prav, pa povabimo še druge znance iz okoliških in daljnih krajev. Bolj kot to, da bi povabile profesionalce, nam je bila sprva blizu ideja, da povabimo predvsem ljubiteljske pevce in instrumentaliste; da nastane simpatičen lokalni glasbeni večer." To je pobudnicam vsekakor uspelo, saj se je marsikdo opogumil in prav na tem odru naredil prve korake na odru pred občinstvom. Če se v vas skriva glasbeni talent in imate dovolj petja pod tušem in pred svojimi domačimi, se ni težko prijaviti. Merilo pri prijavi pesmi vsako leto ostaja enako. Torej, da mora » N05 Občina Horjul N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 » skladba imeti slovensko besedilo in da je blizu pop ali džez zvrsti. Od začetkov, ko so izvajalci za pester program zapeli po dve pesmi, je sedaj sodelujočih že toliko, da so organizatorji morali omejiti nastopajoče na izvedbo le ene pesmi. Irena Hozjan se spominja teh začetkov: "Začetna ideja je bila, da bi vse skupaj potekalo kot v džez baru: nizek oder, ne tako izpostavljen, v dvorani smo postavile mize in stole, nanj namestile okrasitev, pijačo in hrano. Ker pa je bilo obiska vsako leto več, tega koncepta nismo več mogle ohraniti, ker je postalo pretesno, zato vsi nastopajoči sedaj nastopajo na odru." Ob tem seveda ni nenavadno, da je z izvedbo koncerta vedno več dela. Priprave na koncert se začnejo z organizacijskim delom približno 3 mesece pred koncertom, 2 meseca prej zberejo prijave. Pevci nato prijavijo točke in ekipe, torej izberejo pesmi in si sami poiščejo glasbeno spremljavo. Pred koncertom izvedejo eno ali dve skupni vaji, za skupne pesmi in zato, da takrat tudi drug drugemu predstavijo svoje točke. Na dan koncerta popoldne je tudi tonska vaja za vse. Organizatorke kljub temu, da je koncert postal kar velik organizacijski zalogaj, poskrbijo še za ostale malenkosti, da vse skupaj nemoteno poteka. Tudi to terja kar nekaj časa, a to rade počnejo. Izvajalcem tudi pošljejo posnetke koncerta, ki si jih nato lahko ogledate tudi na kanalu You-tube. Irena Hozjan vidi v koncertu izjemno priložnost za druženje in povezovanje: "Osebno mi koncert pomeni eno krasno priložnost sodelovanja z drugimi glasbeniki, nabiranje idej, učimo se drug od drugega, spodbudo, da stopiš ven iz cone udobja, in spodbudo za glasbeno rast. Všeč mi je, ker je obiskovalcem koncert vsako leto bolj všeč, saj pohvalijo raznolikost pesmi in se sprašujejo, kje vse najdemo te glasbenike. Zelo mi je všeč, da vsako leto uspemo privabiti še kakega novega glasbenika. Letos mi je bil na primer zelo všeč nastop Nej-ca Lončarja. V veselje mi je, da se med glasbeniki najdejo tudi vrhunski pevci in instru-mentalisti. Med drugim je eno od pevk letos na klavirju spremljal Jaka Pucihar, sicer izredni profesor na akademiji za glasbo. Med nami so tudi dijaki konservatorija za glasbo: Oto Gvardjančič na klavirju, Zala Rus, saksofon, pevca Ljudmila Frelih in Marijan Novak. Petra Nagode je študentka akademije za glasbo, plus še kakšen instrumentalist, ki sem ga najbrž pozabila. Povsem raznoliko. Vesela sem, da publika ne zahteva vrhunskih nastopov, pač pa pride predvsem na en poseben glasbeni večer, uživa v glasbi in se navdušuje nad pogumom nastopajočih, saj je najtežje nastopati pred domačo publiko." Besedilo in foto: Peter Kavčič Razstava Krištof Zupet 2019 v OŠ Horjul Slika zaživi, če je prava. Slikar Krištof Zupet razstavlja v Horjulu že šestdeset let. Šteje častitljivih 80 let in še vedno ustvarja. Devet novih portretov je krasilo letošnjo tradicionalno razstavo, ki je potekala ravno v dneh, ko smo se še posebej spominjali našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Razstava je bila v avli osnovne šole Horjul med 8. in 10. februarjem. Častno mesto je seveda zasedla prav umetnikova slika Franceta Prešerna, narejena na podlagi portreta iz leta 1837 slikarja Franza Kurza Goldensteina, ki je naslikal tudi najbolj znani portret pesnika, a šele po njegovi smrti, ta slika pa je nastala na podlagi risbe, ki jo je umetnik narisal, ko je Prešeren še živel. Med skupnim ogledovanjem slike je Krištof Zupet pojasnil svoj pogled: "Držim se stvarnosti, stvarnosti tudi nisem kos, no, do neke mere pa. Val modernizma je uničil na-scentne možnosti človeka. Ljudje ne naročajo več slik, za lanske slike sem našel modele po zvezah, ki jih imam. Če nimaš modela, nimaš kaj delati, sam pa sem na portret zelo vezan." Za portret Krištof Zupet porabi teden dni. Vsak dan dela na njem, ključna pri vsem pa je priprava. S človekom, ki ga portretira, se najprej usede in pogovori, da ga spozna v globino in nato na platno prenese živo sliko. Včasih pa gre tudi hitreje, odvisno od navdiha in občutka. Umetnik pri risanju najprej pripravi skico, s katero določi proporce, da je slika skladna, nato pa pridejo na vrsto ostali koraki: "Sem v fazi življenja, ko obračunavam sam s sabo, bilo je veliko vsega. Dobrega in tudi slabega. Veliko likovnih del mi je uspelo ustvariti, to so sado- vi mojega dela, ki jih je že več kot 1800." Med pogovorom sva opazovala tudi otroke, ki so si z zanimanjem ogledovali slike: "Človek je počaščen, če vidi, da je njegovo delo zanimivo, umetniku je to največja nagrada. Na odprtju je bilo več kot 130 ljudi, ki so prišli od vsepovsod. Domačinov pa na žalost ni bilo veliko, s čimer se je potrdil tisti svetopisemski rek, ki pravi, prerok ni brez časti, razen v domačem kraju'.' Slikar še nadaljuje: "Umetnost ni od uka, od znanja, čeprav je znanje potrebno, ampak od vzgoje srca. Ker ti ljudje, ki hodijo na akademijo, ki je popolnoma zanič in je kriminal, dobesedno 'divja jama', ti ljudje nimajo v sebi nič, so prazni. Torej nimajo tistega, kar je osnova za vsako umetnost. Oni lahko navidezno dobro rišejo, imajo dobro tehniko, ampak je vse skupaj, kar narišejo, mrtvo. Poglejte na primer sliko na tej razstavi, ki je na pol narejena in v bistvu pomeni samo obrobje, shemo proporcev, ampak je popolnoma živa slika. Ni pa vsako leto enako plodno, pride obdobje, ko gre bolje in ko gre slabše." Slikar se je ob tej priložnosti zahvalil prijateljem za vso pomoč pri pripravi razstave, saj brez njih ne bi bila mogoča. Besedilo in foto: Peter Kavčič Vzponi na Koreno za dober namen Kolesarski vzponi na Koreno so tradicionalna akcija, ki spodbuja k rekreaciji vse generacije v času kolesarske sezone. V društvu Zapravljivček so se lansko jesen domislili še ene dobre ideje in organizirali zbiranje vzponov pohodnikov na Koreno. Zbrana denarna sredstva bodo šla za finančno podporo gasilcem. Zaključek akcije bo 28. februarja v gasilskem domu v Horjulu, vsak vzpon pa šteje minimalno en evro. Pobuda, ki je nastala takoj po končani akciji kolesarskih vzponov, je padla na plodna tla in vse skupaj je presenetil odličen odziv pohodnikov. Od oktobra pa do začetka februarja so v knjigi, kamor se pohodniki vpisujejo, tudi že posamezniki, ki so zabeležili več kot 120 posameznih vzponov. Temu je vsekakor botrovalo tudi ugodno vreme, ki nam je prizaneslo s snežnimi pošiljkami in nadpovprečno visokimi temperaturami za ta letni čas. Zagotovo pa nekaj pomeni tudi čudovit razgled na horjulsko in polholgrajsko dolino z vrha Korene, ki nagradi vsakega pohodnika. Primož Jereb, novi predsednik kluba: "Po kolesarski tekmi smo zaključili s kolesarskimi vzponi čez poletje in nadaljevali s peš vzponi na Koreno, ki so trajali od prvega oktobra 2018 in trajajo do 28. februarja. Pohodniki so se skozi to obdobje vpisovali v posebno knjigo na Koreni. Namen teh vzponov je, da občane spodbudimo k rekreaciji in druženju ne samo na kolesu, ampak tudi peš." Zaključna prireditev bo v soboto, 9. marca, in bo imela tudi dobrodelno noto, saj bodo zbrana finančna sredstva namenjena gasilcem, ki so prvi, ko je treba nekomu priskočiti na pomoč. Zato vse, ki so pripravljeni prehoditi pot iz Horjula na Koreno, vabijo na 8-urno hojo z imenom Šiht na Koreno. Vsak udeleženec bo seveda hodil v sebi primernem tempu, saj se posamezni čas ne bo meril, ker ta zaključna akcija ni tekmovalne narave. V soboto bodo s pohodi na Koreno začeli ob 7. uri zjutraj in končali ob tretji uri popoldne. Zaključna prireditev bo brez prijavnine, vsak udeleženec pa bo s svojim vzponom prispeval k dobrodelnosti. Torej vsak vzpon bo denarno ovrednoten v višini enega evra, kdor pa želi, lah ko prispeva tudi več. Zbrana finančna sredstva bodo namenjena za novo gasilsko vozilo PGD Horjul. Vsak vzpon boste zabeležili na dan šihta na Koreno v knjigi na Koreni in v gasilskem domu v Horjulu, kjer bodo tudi prejemali dobrodelne prispevke za vzpone. Kot se za klub Zapravljivček spodobi, bo vse skupaj potekalo z veliko dobre volje in zabave. Ob 16. uri bo zaključek v dvorani Gasilskega doma Horjul, kjer bo podelitev nagrad in priznanj za najštevilčnejše skupne večmesečne in dnevne vzpone. Vabljeni, da naredite nekaj za svoje telo in naše gasilce. Za konec lahko razkrijemo še to, da bo borba za zmago tesna, saj sta vodilna na lestvici vzponov povsem izenačena. Prihajata pa iz Vrzdenca in Horjula. Besedilo: Peter Kavčič Foto: arhiv KK Zapravljivček in Peter Kavčič N05 Občina Horjul N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Večer z očeti v skupini Kresnice »Pa ne pozabite danes popoldne pripeljati v vrtec svojih očetov,« so bile zadnje besede, ko se je končala skupna dejavnost na črti. Otroci so se uredili in pripravili za kosilo. V igralnici so med počitkom potekale še zadnje priprave. Urediti in pregledati je bilo treba še nekaj materialov, ki so bili na polici, in dodati nekaj novih. Ura na steni je odštevala minute in vsi skupaj smo nestrpno pričakovali večer. Kazalci na uri so se približali 17. uri in skozi vrata so stopili prvi otroci v spremstvu svojih očetov. V garderobi so se preobuli, slekli bunde ter se odpravili v igralnico. Po začetni zadržanosti so se otroci sprostili in svojim spremljevalcem razkazali materiale, ki so bili pripravljeni na policah omar. Najpogosteje izbrano delo je bila sestavljanka, ki nam jo je za darilo prinesel dedek Mraz. Poleg dela z materiali pa so imeli na voljo še glasbeno delavnico, v kateri so si lahko izdelali tolkalo v podobi sneženega moža, ki je bil prilepljen na kuhalnico. Njegove roke so bile iz vrvice, ki je imela na koncu navezane lesene kroglice. S hitrim sukanjem ročaja kuhalnice v levo in desno je instrument zaigral. Po slabi uri raziskovanja in dela z materiali ter izdelovanja glasbil je sledila skupna dejavnost. Vsi skupaj smo se razgibali ob petju in plesu bansov ter se na koncu še posladkali s suhim sadjem in se odžejali s sokom in vodo. Večer z očeti se je približal koncu. Polni vtisov so otroci skupaj z očeti počasi odšli domov. Z odhodom zadnjega otroka iz igralnice je s stene odpadel list z napisom torek, 22. januar. Dan se je zaključil, jutri pa nas je pričakal poln vtisov z večera z očeti. B.Č. Tečaj smučanja v Šentjoštu Zadnjih nekaj let se otroci našega vrtca udeležujejo smučarskih tečajev na smučišču v Šentjoštu. Letos je bil izveden v času od 14. do 17. januarja. K sreči so temperature omogočale za-sneževanje smučišča z umetnim snegom, saj naravnega ni bilo. Prvi dan so otroci pokazali spretnosti na smučeh, v naslednjih dneh pa so nadgrajevali znanje pod vodstvom učiteljev smučanja. Zadnji dan nam je nekoliko pona-gajalo vreme, saj je deževalo, vendar so se vsi otroci udeležili zaključne tekme, na kateri so pokazali svoje znanje in pogum. K sreči je še nekaj časa do konca zime, tako da bodo otroci lahko še smučali in utrjevali pridobljeno znanje. M. B. Na podlagi Pravilnika o pitni vodi uporabnike pitne vode v Občini Horjul obveščamo o ogroženosti le-te na naslednje načine: ČLEN PRAVIL.1 9. ČLEN 21.CLEN 22.ČLEN VZROK ZA OBVEŠČANJE Obveščanje v primeru, ko: - je vzrok neskladnosti pitne vode hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Obveščanje v primeru : - omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode (npr. prekuhavanje v prehrambene namene). Pitna voda je mikrobiološko ali fizikalno kemijsko onesnažena in jo je potrebno v prehrambene namene naprimer prekuhavati. Obveščanje v primeru: kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti. ČAS OBVEŠČANJA Od začetka veljavnosti ukrepa, a najkasneje v sedmih dneh od ugotovitve. Čimprej od začetka veljavnosti ukrepa, a najkasneje v dveh urah (obvešča naj se vsak dan do preklica). Uporabnika se obvesti tudi po : -prenehanju omejitev ali prepovedi uporabe vode, izvajanju ukrepov oziroma dovoljenem odstopanju. Na začetku in ob preklicu veljavnosti ukrepa, a najkasneje v 24 urah od začetka oziroma preklica ukrepa. Od začetka veljavnosti ukrepa, a najkasneje v enem dnevu. Uporabnike se obvesti tudi po prenehanju; - omejitev ali prepovedi uporabe vode, - izvajanju ukrepov, - oziroma dovoljenem odstopanju._ NAČIN OBVEŠČANJA 1. Osebno (kratek dopis)2. 2. Obvestilo se izroči uporabniku neposredno v nabiralnik. 3. Oglasne table hišnih svetov. 1. Obveščanje preko vodovodnih odborov z nameščanjem obvestil na stalna plakatna mesta. 2. Internetna stran www. obcina-horjul.si. 3. Regijski center za obveščanje ( tel.112) Za hitro obveščanje v primeru večje ogroženosti, zastrupitve vode ali drugačne neoporečnosti lahko uporabimo za obveščanje interni sistem obveščanja gasilskih enot. Preko GZ Horjul in ReCO se lahko trenutno hitro obvesti preko 100 gasilcev operativcev v celotni Občini Horjul s sporočilom na pozivnike in mobilne telefonske aparate. Ti obvestijo občane po hišah osebno (kratek dopis)2. 4. Aplikacija http://www. npv.si/ (obveščanje NIJZ, ZIRS, NLOZH). 1. Obveščanje preko vodovodnih odborov z nameščanjem obvestil na stalna plakatna mesta. 2. Internetna stran www. obcina-horjul.si. 3. Osebno (kratek dopis)2. 31.ČLEN Obveščanje v primeru odstopanja. 34.ČLEN Na dan pridobitve dovoljenja, a najkasneje v sedmih dneh. Upravljavec mora o dovoljenem odstopanju mejnih vrednosti parametrov obvestiti uporabnike. Posebne skupine uporabnikov, za katere bi odstopanje lahko predstavljalo posebno nevarnost za zdravje, mora posebej seznaniti z morebitnimi tveganji ter s priporočili za varovanje zdravja ljudi, ki jih pripravi komisija._ Letno poročilo o skladnosti pitne vode. Najmanj enkrat letno (najkasneje do 31. Marca). 1. Osebno (kratek dopis)2. (DSO Horjul, Vrtec Marjetica Horjul, OŠ Horjul se obvesti po telefonu ). 2. Obveščanje preko vodovodnih odborov z nameščanjem obvestil na stalna plakatna mesta. 3. Internetna stran www. obcina-horjul.si. 1.Občinsko glasilo Naš časopis. 2.Internetna stran www.obcina-horjul.si. 3.Aplikacija http://www.npv. si (obveščanje NIJZ, ZIRS, NLZOH). _ 1Clen Pravilnika o pitni vodi (Ur.l.RS št. 19/04, 35/04, 26/06,92/06,25/09,74/15, in 51/17) 2Osebno - kratek dopis, ki se izroči uporabniku hkrati s položnico ali neposredno v nabiralnik. V primeru enostanovanj-skih objektov zadostuje samo osebni način obveščanja Nameščanje OBVESTIL je dovoljeno samo na STALNIH PLAKATNIH MESTIH, ki so določena z Odlokom o plakatiranju, in sicer: Vodovodni sistem HORJUL - LJUBGOJNA Horjul: - oglasna deska v obliki kozolčka v Lipalci na križišču Vrhniške ceste s Cesto pod gozdom - kovinska oglasna deska med cerkvijo in občinsko stavbo (pri Muh) - oglasna deska pritrjena na objektu Slovenska cesta 7 - kovinska oglasna deska na avtobusni postaji v Horjulu, Ljubljanska cesta - kovinska oglasna deska na križišču med Ljubljansko cesto in Staro cesto (pri Metrelu) Ljubgojna: - oglasna deska v obliki kozolčka pri hiši Ljubgoj-na št. 2 Vodovodni sistem KORENO - SAMOTORICA Koreno: - oglasna deska v obliki kozolčka pri hiši Koreno št. 1 Samotorica: - oglasna deska v obliki kozolčka na križišču: cerkev- Seč -Tomin Vodovodni sistem ZAKLANEC - PODOLNICA -LESNO BRDO Zaklanec: - oglasna deska v obliki kozolčka pri avtobusni postaji iz smeri Ljubljana Podolnica: - oglasna tabla pri avtobusni postaji smer Horjul - Ljubljana - oglasna tabla pri znamenju v središču vasi Lesno Brdo: - oglasna deska v obliki kozolčka pri mostu (pri Mostarju) Vodovodni sistem VRZDENEC - ŽAŽAR Vrzdenec: - oglasna deska na stavbi trgovine M- Orel, - oglasna tabla v obliki kozolčka pri kapelici oziroma avtobusni postaji Žažar: - oglasna tabla na gospodarskem objektu Zažar št. 3 Občina Horjul N aŠ Občina Horjul N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Poročilo o spremljanju skladnosti pitne vode na sistemih za oskrbo s pitno vodo v Občini Horjul v letu 2018 Upravljavec sistema oskrbe s pitno vodo mora skladno s 34. členom Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09 in 74/15) pripraviti letno poročilo o kakovosti pitne vode. V poročilu so navedene informacije o kakovosti pitne vode na posameznem vodovodnem sistemu v letu 2018. Osnovna naloga upravljavca vodovodnih sistemov je zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo, kamor prištevamo zagotavljanje nemotene oskrbe s pitno vodo in njene zdravstvene ustreznosti pri uporabnikih. Nadzor nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode smo izvajali na podlagi utečenega notranjega nadzora po postopku sistema HACCP, ki omogoča pravočasno prepoznavanje mikrobioloških , kemičnih in fizikalnih tveganj, ki lahko pomenijo potencialno nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih ( KKT - kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. Voda je vsakodnevno živilo, zato ne sme vsebovati mikroorganizmov, za-jedavcev ali njihovih razvojnih oblik, ki pomenijo nevarnost za zdravje ljudi in uporabnikov. Strokovna podlaga za izvajanje notranjega nadzora nad skladnostjo pitne vode je Pravilnik o pitni vodi. Notranji nadzor na letni ravni je izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor. Poleg notranjega nadzora je zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, ki nadzira delo upravljavcev vodovodnih sistemov na javnih vodovodnih sistemih, izvajal tudi državni monitoring in zunanji nadzor. Poročilo o odvzetih vzorcih notranjega nadzora iz javnih vodovodnih sistemov V letu 2018 smo v okviru notranjega nadzora tako spremljali stanje kakovosti pitne vode na štirih ločenih sistemih za oskrbo s pitno vodo na območju Občine Horjul, in sicer: - Vodovodni sistem Horjul - Lju-bgojna - Vodovodni sistem Vrzdenec - Ža-žar - Vodovodni sistem Zaklanec - Po-dolnica - Lesno Brdo - Vodovodni sistem Koreno - Samo-torica Na terenu je bilo odvzetih 34 vzorcev za mikrobiološka preskušanja in 7 vzorcev za fizikalno-kemijska. Mikrobiološka preskušanja so pokazala, da sta bila dva vzorca na vodovodnem sistemu Vrzdenec - Žažar neustrezna zaradi prisotnosti koliformnih bakterij in Escerichie coli. Pri enem vzorcu na vodovodnem sistemu Lesno Brdo pa je bil vzorec neustrezen zaradi prisotnosti koliformnih bakterij. Opravljeno je bilo ponovno vzorčenje s kontrolnim vzorcem. Laboratorijska kontrolna preskušanja so pokazala ustreznost vseh ponovno vzetih vzorcev pitne vode. Vsi drugi vzorci so bili glede na opravljen obseg preskušanj ustrezni. Rezultati skladnosti pitne vode po Preglednica: Rezultati skladnosti pitne vode po vodovodnih sistemih (notranji nadzor 2018): Vodovod Število odvzetih vzorcev Mikrobiološki preskusi SKLADEN NESKLADEN E.coli Enterokoki Koliformne bakterije Clostridium perfringens s sporami MB FK Horjul 4 1 4 0 0 0 0 0 Ljubgojna 3 0 3 0 0 0 0 0 Vrzdenec 6 2 5 1 1 0 1 0 Zažar 4 1 3 1 1 0 1 0 Zaklanec 4 1 4 0 0 0 0 0 Podolnica 3 0 3 0 0 0 0 0 Lesno Brdo 4 1 3 1 0 0 1 0 Koreno 3 0 3 0 0 0 0 0 Samotorica 3 1 3 0 0 0 0 0 SKUPAJ 34 7 31 3 2 0 3 0 vodovodnih sistemih s strani notranjega nadzora so prikazani v preglednici. Priprava vode je stalno potekala na vodovodnem sistemu Vrzdenec - Ža-žar in Koreno - Samotorica s pomočjo UV-dezinfekcije. Na vodovodnem sistemu Horjul - Ljubgojna, Koreno -Samotorica ter Lesnem Brdu pa se za pripravo vode uporablja dezinfekcij-sko sredstvo natrijevega - hipoklorita, ki se avtomatsko dozira s pomočjo do-zirnih črpalk. Vsebnost prostega klora v pitni vodi se tedensko spremlja po načrtu HACCP. Ob koncu leta 2018 je bila naprava za kloriranje z natrijevim hipokloritom na vodovodnem sistemu Lesno Brdo poskusno ustavljena. Ob ugotovitvah mikrobiološke neskladnosti pitne vode smo zaradi tve- ganja za zdravje ljudi razglasili začasni ukrep prekuhavanja pitne vode v pre-hrambne namene, opravljeno je bilo čiščenje objektov, dezinfekcija pitne vode in ustrezni ukrepi za odpravo neskladnosti. Primerjava mikrobioloških rezultatov laboratorijskega preskušanja vzorcev pitne vode notranjega nadzora, za katerega je zadolžena občina kot upravljavec, in državnim monitoringom pitne vode, ki ga izvaja Ministrstvo za zdravje, kaže, da ni bistvenih razlik med rezultati, ki izkazujejo kakovost pitne vode na pipah pri uporabnikih. Laboratorijska preskušanja v letu 2018 so pokazala, da je bila pitna voda v vseh vodovodnih sistemih v Občini Horjul zdravstveno ustrezna in ni ogrožala zdravja ljudi. Ustrezen nadzor nad kakovostjo pitne vode iz rednih in izrednih vodnih virov kot tudi iz omrežja vodovodnega sistema bomo zagotavljali tudi v prihodnje in se trudili, da boste uporabniki še naprej uporabljali kakovostno pitno vodo. Vodni viri niso neomejeni, zato z njimi ravnamo skrbno, celovito in trajnostno. Le tako bomo lahko tudi v prihodnje pili zdravo in svežo pitno vodo - vodo iz pipe. Na spletni stani Občine Horjul so objavljena vsa poročila o spremljanju skladnosti pitne vode. Pripravil: Marko Keršmanec OBČINA HORJUL, ŽUPAN JANKO PREBIL Objestnost z motorji na cestah in v naravi Kros motorji ne sodijo na cesto ampak na motokros poligon ali območja namenjena terenski vožnji, tudi divje vožnje po naravi kjer se uničuje kmetijske površine in podrast v gozdovih ni dovoljena. To področje jasno opredeljuje uredba o vožnji z motornimi vozili v naravne okolju. Žal smo bili v zadnjem obdobju priča grobim kršitvam na področju Ljubgojne, Samo-torice in Korene. Svoje postopke je že sprožila policija, da se storilce identificira in kaznuje. Storilci so bili zaznani preko družabnih omrežij kjer so objavljali svoje nelegalne podvige, predvsem pa pokazali, da jim je popolnoma vseeno za cestno prometne predpise in naravo. S pristojne policijske uprave so podali prijavo proti storilcem več kaznivih dejanj, ki so grbo kršili zakon in cestno prometne predpise ter etična načela. Zakon je pri tovrstnih vožnjah jasen. Z motorji za motokros, ki niso registrirani se na cesto ne sme. To je še huje, ko če bi Slika je simbolna in prikazuje urejeno vožnjo po poligonu kar je edino pravilno za vožnjo s kros motorji se vozili z neregistriranim avtomobilom, saj v sami osnovi ti motorji niso namenjeni vožnji v cestnem prometu ampak samo na motokros stezah in na poligonih. Žalostno je da v državi, ki se lahko pohvali s tako velikim šampionom kot je dvakratni svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser, ki je odličen ambasador tega športa in zgled številnim mladim fantom s svojim športnim vedenjem in človeško toplino potem posamezniki, ki so popolno nasprotje tega divjajo po površinah, ki niso temu namenjene. V Sloveniji je dovolj možnosti za treninge na motokros progah ali tekmovanjih in prav tu, na tekmovanjih se pokaže koliko res vsak voznik velja. Objestno navijanje motorja po travnikih, cestah in gozdovih, ko se divja mimo ljudi, sprehajalcev in celo otrok enostavno ne more biti tolerirano! Na agenciji za okolje in prostor so večkrat jasno povedali, da vožnje s terenskimi motorji sodijo na prostor, ki je temu namenjen. Poleg poligonov so sprejemljiva degradirana območja, kjer z vožnjami ne uni- čuje okolja. Pred časom so pri specializiranem mediju www. moto-magazin.si objavili tudi bonton enduro vožnje po terenu. Z enduro motocikli, ki so registrirani je vožnja dovoljena na kategoriziranih cestah. Če na kratko povzamemo pa govori o teh ključnih dejstvih v desetih pravilih enduro bontona: 1. Motokros motorji ne spadajo v naravo! Predvsem zato, ker so preklemansko glasni in močno presegajo dovoljeno raven hrupa. Pa tudi manj uporabni so na terenu, saj sta menjalnik in vzmetenje namenjena dir- kaški uporabi na motokros stezah, in ne v naravi. 2. Pustite izpušni sistem tak, kakršnega so izdelali v tovarni. Izpušni lonec zahteva vzdrževanje približno vsaki dve leti, saj dušil-ni material (steklena volna) v notranjosti sčasoma zgori oz. se izrabi. Medtem ko se visokofrekvenčni zvok dvotaktni-ka kmalu porazgubi, pa so še posebej glasni športni štiritak-tni enovaljniki. Ne pustite, da se vas sliši kilometre daleč! 3. Uporabljajte enduro gume, ki imajo po evropski homologaci-ji 13 milimetrov visoke »štofelj-ce« in tako bolj plitvo zarežejo v zemljo ter povzročijo manj škode kot gume za motokros z 18 milimetrov in več globokim profilom. 4. Vožnje v skupinah ne sodi v naravno okolje zaradi večje obremenitve podlage in hrupa. 5. Če se vam sončna nedelja zdi kot nalašč za skok v naravo, se zavedajte, da niste edini. Izogibajte se področjem, kjer je veliko pohodnikov in sprehajalcev, če pa koga srečate, se peljite mimo s hitrostjo, malce večjo od peščeve. Če bodo ljudje videli, da ste obzirni do njih, vas ne bodo gledali kot največjega sovražnika na tem planetu. 6. Ne vozite se po travnikih, poljih in brezpotjih. Če je že treba narediti kakšen prehod, pazite na podrast in mlada drevesa ter nežno dodajajte plin, tako da za vami ne bo sledi vrteče se gume. Najdite prostor, kjer ne boste nikogar motili - morda v opuščenem kamnolomu, na neporaščenem terenu pod viadukti ali ob avtocestah, kjer promet preglasi hrup motocikla. 7. Če srečate gozdarja, kmeta ali lovca, ugasnite motocikel, mimoidočega lepo pozdravite in vprašajte, kam vodi pot in ali morda koga motite. S pravim pristopom vas ne bo obravnaval kot kriminalca, čeprav se najdejo tudi jezni in nasilni strici. 8. Lastnike in oskrbovalce gozdnih poti najbolj razjezi, če jim kdo z grobo gumo uniči kanale za vodo, saj jih je potem treba ročno popravljati. Čez kanale, ki ob nalivih usmerjajo vodo s poti, se peljite s konstantno hitrostjo, torej ne pospešujte. 9. Lovska druščina ni ravno zadovoljna, če jim skupinski lov zmoti ropotanje motorja, zato se pozanimajte (skoraj gotovo imate v sorodstvu ali v bližini kakšnega lovca), kdaj imajo t. i. brakade. Navadno se lovci dobivajo vsako nedeljo dopoldne od 1. oktobra pa do konca leta. 10. Planincem znanega pravila Smeti odnesi v dolino bi se morali držati vsi. Plastenka ledenega čaja in folija, v katero je bil zavit sendvič, naj romata v nahrbtnik in v domače smeti. Besedilo in Joto: Peter Kavčič NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dogodki in novosti v marcu Župan sprejel predstavnike gasilcev in društev Na povabilo župana so se v torek in sredo, 22. in 23. januarja, v občinski sejni sobi zbrali predstavniki prostovoljnih gasilskih društev in vodstvo gasilske zveze oziroma predstavniki društev, ki delujejo na območju občine. Letošnje srečanje z gasilci in tudi društvi je bilo zaradi decembrskih lokalnih volitev s strani župana sklicano januarja, ko so bili rezultati znani in se je o skupnem sodelovanju tudi v prihodnje že lahko razpravljalo. Župan Franc Setnikar je sprva tako gasilcem kot ustvarjalcem kulturnega in zabavnega življenja v občini izrekel zahvalo za dobro sodelovanje v preteklem obdobju. Obljubil je, da se bodo na občini še naprej trudili, da bodo gasilci ustrezno opremljeni, društva pa bodo imela dovolj finančne spodbude za izvajanje svojih dejavnosti. Na torkovem srečanju sta zbrane pozdravila tudi predsednik in poveljnik Gasilske zveze Dolomiti. Slednji je podal operativno poročilo, med drugim je omenil tudi pomembnost usposabljanja pri gasilcih, ki poleg ustrezne opreme pripomore, da so intervencije čimbolj uspešne. Predsednik je pohvalil sodelovanje gasilcev z občino, ki ima posluh. Napovedal je nekaj sprememb, ki se bodo na ravni Gasilske zveze Slovenije v prihodnje zgodile. V razpravi so sodelovali še predstavniki društev, ki so se dotikali lastnih izkušenj iz različnih intervencij v preteklem letu ter poudarili, da so h klicu na pomoč vselej pristopili v najkrajšem možnem času ter v prepričanju, da bodo delo opravili po svojih najboljših močeh. Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo za zagotavljanje varstva pred požari v občini gasilska društva še naprej izvajala redne letne preglede delovanja vseh hidrantov in preverjali njihovo tehnično ustreznost ter o tem poročala občini. Glede na to, da se v občini kljub ozaveščanju občanov še vedno dogajajo nedovoljeni odvzemi vode posameznih občanov iz hidrantov za njihove lastne potrebe, kot je polnjenje bazenov, zalivanje vrtov, čiščenje kmetijske mehanizacije ipd., bo občina namestila na hidrante posebne indikatorje, ki bodo pokazali nedovoljen poseg na hidrantih. V sredo pa so imeli možnost spregovoriti vsi, VPIS OTROK V JAVNE VRTCE Vpis v javne vrtce za šolsko leto 2019/20 bo potekal v vrtcih vsak delovni dan od 14. do 29. marca 2019 v času uradnih ur. Podatki za vpis v posamezni vrtec so objavljeni na spletnih straneh javnih vrtcev: • OŠ Dobrova - enota VRTEC DOBROVA, Cesta 7. maja 20, 1356 Dobrova, 01 360 12 20, www.vrtecd-obrova.si, • OŠ Dobrova - enota VRTEC BREZJE, Cesta 7. maja 20, 1356 Dobrova, 01 360 12 20, www.vrtecdobrova.si, • enota VRTEC pri OŠ POLHOV GRADEC, Polhov Gradec 95, 1355 Polhov Gradec, 059 082 658, www.ospg.si, • enota VRTEC pri POŠ ŠENTJOŠT, Polhov Gradec 95, 1355 Polhov Gradec, 059 082 658, www.ospg.si, • enota VRTEC pri POŠ ČRNI VRH, Polhov Gradec 95, 1355 Polhov Gradec, 059 082 658, www.ospg.si. Vlogo oddajo: • starši, ki otroka prvič vpisujejo v vrtec, • starši otroka, ki je na centralnem čakalnem seznamu v šol. letu 2018/19, • starši, ki so vlogo oddali po 31. 3. 2018 in otrok ni sprejet v vrtec, • starši otrok, ki že obiskujejo vrtec, a jih želijo vključiti v drug javni vrtec na območju občine. Dodatne informacije Vlogo s potrebnimi dokazili pošljite po pošti ali jo oddatje na sedežu uprave vrtca, ki je - za enoto vrtca Dobrova in enoto vrtca Brezje na naslovu Cesta 7. maja 20, Dobrova, ter - za enoto vrtca pri OŠ Polhov Gradec, enoto vrtca pri POŠ Šentjošt in enoto vrtca pri POŠ Črni Vrh na naslovu Polhov Gradec 95, Polhov Gradec. Vloge, ki bodo prispele po 31. 3. 2019, bodo za šolsko leto 2019/20 upoštevane le, če bo prostih mest več kot oddanih vlog. STARŠE OBVEŠČAMO, DA JE OBRAZEC VLOGE ZA VPIS Z NAVODILI O POTEKU VPISA OTROKA V VRTEC DOSEGLJIV NA SPLETNIH STRANEH VRTCEV IN OBČINE DOBROVA - POLHOV GRADEC. ki v občini skrbijo za kulturo, turizem, športne aktivnosti in vse druge vsebine, ki povezujejo in družijo občane. Ti so na kratko opisali njihovo delovanje v preteklem letu, našteli projekte, medsebojna sodelovanja znotraj in tudi izven občinskih in državnih meja ter predstavili program dela v prihodnjem letu. Tudi letos je bilo nekaj več besed namenjenih kulturnim dvoranam oz. prostorom, kjer se društvene aktivnosti odvijajo, med drugim so govorili tudi o prostoru pri Polhograjskem domu, ki se zaradi ureditve spreminja. Mnogi navzoči predstavniki so se županu zahvalili za posluh in podporo ter finančna sredstva za društvene projekte in delo, pohvalili so tudi vključevanje društev v občinske dogodke in prireditve ter zaželeli, da se res poskuša vključevati čim več društev. Župan je ob koncu razprave misel sklenil v želji, da s takšnim delom in sodelovanjem tudi v prihodnjem letu nadaljujejo. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič Gre zgolj za menjavo stebrov, napetost ostaja enaka V preteklih mesecih so prebivalci na območju občin Dobrova -Polhov Gradec in Horjul lahko opazili delavce, ki so začeli odstranjevati in podirati ter na novo postavljati jamborske železne stebre. Pred tem pa so opravili druga pripravljalna dela, kot so ureditev dostopnih cest ter tabel, ki označujejo daljnovod. Mnogi so se zbali, da ne gre le za zamenjavo stebrov, pač pa za uresničitev zgodbe, ki je veliko prahu dvignila pred leti. Takrat je Eles po Sloveniji predstavljal zgodbo o postavitvi daljnovoda, kjer bi šlo za prehod z 220-kilovoltnega omrežja na takega z močjo 400 kilovoltov. Vprašanje smo naslovili na Elektro Ljubljana, kjer nam je služba za komuniciranje postregla z naslednjim odgovorom: "Na celotni dolžini trase, ki potekata od Kleč preko Vrhnike do Logatca, eden se nadaljuje do Cerknice, je postavljenih 271 daljnovodnih stebrov, ki so in bodo obratovali na 110 kV napetostnem nivoju. Izvajamo izključno zamenjavo 11 starih stebrov za nove. Gre za redna investicijska opravila z namenom zagotavljanja zanesljivega obratovanja. Investicija bo zaključena Nadja Prosen Verbič Staro ime za mesec marec je sušec in pomeni čas, ko zemlja pije snežnico, se začne sušiti in se pripravljati na pomladno rast. Čas, ko počasi vstopamo v pomlad in mesec marec nam obeta veliko lepih trenutkov in dogodkov: dan žena, gregorjevo, materinski dan ter seveda prvi spomladanski dan. Naj vas ti lepi dnevi in vonj po pomladi povabijo tudi v našo družbo. Spremljajte nas in obiščite dogodke, ki jih pripravljamo za vas. Polhov doživljajski park Vabljeni v Polhov doživljajski park, kjer boste polhu pomagali najti novi dom in se naučili veliko zanimivih reči o njegovih prijateljih. Vsak dan med 10. in 16. uro. Vstopnice lahko kupite v graščini. V primeru slabega vremena imamo zaprto. Odpiralne čase preverite na: spletni strani http://www.grad-polhovgra-dec. si/polhov-dozivljaj ski-park ali http://visitpolhovgradec.si/priredi-tve, na FB strani Polhograjska graščina ter na Instagram profilu Polho-grajska graščina. Voden ogled dvorske cerkve V nedeljo, 3. marca od 14. do 16. ure vabljeni na brezplačno vodenje po dvorski cerkvi sv. Petra, ki velja za eno najlepših cerkva pozne gotike pri nas. V notranjosti si lahko ogledate lesen strop, ki z okrasom posnema gotsko obokanje, renesančno oblikovana kamnita baldahina ter reliefno okrašene empore, na katerih je ob obredih sedela gosposka. Vodil bo vodnik Marjan Malovrh. Spuščanje gregorčkov v Božno V soboto, 9. marca ob 17. uri vljudno vabljeni na prireditveni prostor pri gostilni Pograjski dom, kjer bo Društvo za kakovost življenja Lep je dan organiziralo skupno spuščanje gregorčkov v Božno. Za več informacij pišite na drustvo-lepjedan@gmail.com, ali obiščite njihovo spletno stran www.srce-me--povezuje.si/lepjedan. Mozartovi dnevi V nedeljo, 31. marca ob 17. uri vljudno vabljeni na že 200. Mozartove družinske dneve - Festival ljubiteljev klasične glasbe, ki ga organizira KUD Serafin. Za več informacij pokličite na 031 262 545 (Teuta R. Brumec), ali pišite na kudserafin@ yahoo.com. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane Se želita poročiti v grajskem parku, ki ga obdajajo okoliški hribi, v zelenem okolju, stran od mestnega vrveža in gneče? Vabimo vaju, da svojo ljubezen potrdita v objemu Polho-grajske graščine. Možen je dogovor za cerkveni obred v župnijski cerkvi Marijinega rojstva ali v znameniti gotski cerkvi sv. Petra v Dvoru. Termini porok se usklajujejo glede na prvo prijavo para za posamezno soboto. Pokličita nas, veseli bomo vajinega obiska. Uradne ure za poroke so ob sredah, od 12. do 18. ure (obvezna je predhodna najava). Čaj z grofom Blagajem Čajanke izvajamo ob petkih popoldan. Obvezna je predhodna najava. GRAJSKA knjižnica Polhov Gradec Vrata grajske knjižnice so odprta vsak četrtek od 17. do 19. ure in v soboto od 10. do 12. ure. Vabljeni, da si v knjižnici izberete knjigo za krajšanje dolgih zimskih večerov. V knjižnici velja članarina Mestne knjižnice Ljubljana, zato vabljeni tudi vsi člani MKL, ki obiskujete ostale enote. V knjižnici je na voljo veliko literature, ki je priporočena za domača branja (za osnovne in srednje šole) in bralne značke, zato vabljeni tudi šolarji in dijaki. Članarine za mlade do 18. leta ni. URE PRAVLJIC - Vabljeni na ure pravljic v znamenju spominov na Polhov Gradec Vida Kokalj, pisateljica, tudi pravljičarka, po poklicu pa pravnica, je del otroških let preživela v Polhovem Gradcu, kjer je bil njen oče Rajko Kokalj od 1950. do 1957. leta veterinarski tehnik. Potem se je preselila v Ljubljano. Na povabilo knjižnice Polhov Gradec bo z nami v četrtek 28. februarja. Med pravljicami, ki jih bo prebrala, je tudi ena z naslovom Polhograjska roža. Vida Kokalj jo je napisala prav ob spominih na Polhov Gradec. Prisrčno vabljeni v polhograjsko knjižnico v četrtek 28. februarja ob 16.30. Na tokratno uro pravljic lepo vabljeni prav vsi ljubitelji pravljic, ne glede na starost. V marcu nadaljujemo z urami pravljic v četrtek 28. 3. 2019, ob 16.30. Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si www.grad-polhovgradec.si www.visitpol-hovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB in Instagram profilu Polhograjska graščina Pripravile: Julija Buh, Ana Oblak, Nina Slana NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obiskovalci sejma povabljeni v Blagajevo deželo Občina Dobrova - Polhov Gradec je tudi letos sodelovala na sejmu Natour Alpe-Adria, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču od 30. januarja do 2. februarja. Z blagovno znamko Blaga-jeva dežela ter Polhovim doživljajskim parkom je nagovarjala in vabila obiskovalce sejma. Osrednji slovenski turistični sejem Alpe-Adria je konec januarja že v 30. izvedbi odprl svoja vrata. Na njem so številni turistični ponudniki iz več držav s sloganom, Skočite v naravo!, nagovarjali vse popotnike, športnike, planince, pohodnike, aktivne rekreativ-ce, tekače, kolesarje, ljubitelje adrenalinskih športov v naravi in druge ljubitelje zelenega, aktivnega turizma. Občina Dobrova - Polhov Gradec se je z blagovno znamko Blagajeva dežela ter nadvse zanimivim doživetjem predvsem za družine z otroki - Polhovim doživljajskim parkom predstavila na stojnici Turizem Ljubljana in to v sklopu osre-dnjeslovenske regije. Z neposrednim stikom so predstavniki vabili mimoidoče, slovenske in tuje obiskovalce, da obiščejo in doživijo, kar jim ponuja de- žela, ki je oddaljena le korak od glavnega mesta Ljubljane. Izkušnja razstavljavcev je bila prijetna in koristna tudi zato, ker je bila to odlična priložnost ne le za promocijo na enem najbolje obiskanih turističnih sejmov, pač pa je to tudi mesto za mreženje, izmenjavo dobrih praks in morda celo iskanje skupnih produktov in poti med različnimi ponudniki. Vsebina je bila tudi letos usmerjena v promocijo zelenega, aktivnega turizma, ki zasleduje sprejeto zasnovo Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma v obdobju 2017-2021. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič Sprejem bronaste skakalke Urše Bogataj Zelo sem si želela medalje, dobila sem jo in upam, da jo bom še kdaj' Odlično slovensko skakalko Uršo Bogataj je v nedeljo, 10. 2. 2019, v njenem rojstnem kraju na Brišah pri Polhovem Gradcu pričakalo preko dvesto sovaščanov, prijateljev in navijačev ter ji čestitalo za najžlahtenjše odličje v njeni skakalni karieri. Na dan, ko je vsepovsod po Sloveniji na čast kulturnemu prazniku odmevala slovenska himna, se je na Ljubnem z dvigom slovenske zastave začel odvijati Svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. Poseben praznik je ta dan z dvema odličnima skokoma in končnim tretjim mestom pripravila Urša Bogataj, naslednji dan pa ga s preostalimi slovenskimi orlicami, ki so na ekipni tekmi osvojile drugo mesto, še dodatno obogatila. "Vedela sem, da sem sposobna, ampak tega nisem pričakovala," je na sprejemu v svoji rodni vasi povedala zbranim, ki so ob njenem prihodu zavihrali zastave ter jo bučno pozdravili. Vztrajna 23-letnica, ki je svojo dobro pripravljenost in skakalni talent pokazala že mnogokrat, vendar so se ji stopničke zaradi ponesrečenega enega skoka pogosto izmuznile, se je tokrat svoje prve kolajne na tekmi svetovnega pokala veselila pred domačim občinstvom. "Na tekmo sem šla odločno in ko sem preskočila zeleno črto, je športnici čestital ter ji zaželel mnogih uspehov in dolgih skokov še naprej. V programu, ki ga je na izviren način povezoval Marjan Malovrh, ki je za Uršo zložil priredbo Prešernovega Povodnega moža, so se ji na odru pridružile in ji zapele še Briške cvetke ter muzikan-ti. Ti so poskrbeli, da je bilo, kljub mrazu in dežju, veselo, celo plesalo se je. Da pa zbrana množica Uršinih podpornikov ni prehitro odšla, so poskrbeli vaščani, ki so pripravili pijačo, ki je pogrela ter prigrizke, ki so okrepčali. Urša se je ob koncu vsem zahvalila za podporo ter obljubila, da se bo še naprej trudila, da jih bo še kdaj tako raz- ki je sicer zelo nadležna, se mi je odvalil kamen od srca," je veselo povedala. Njenega uspeha smo bili veseli vsi, ne le navijači na prizorišču, tudi pred televizijskimi sprejemniki smo stiskali pesti zanjo in za preostale slovenske šampionke. Posebno zadovoljstvo sta za svojo hčer občutila njena starša Matjaž in Irena, ki sta Uršo, kot nemalokrat, spremljala na tekmi, zvečer pa sta se ji pridružila tudi na odru. Povedala sta, da sta vesela, ker so se Urši uresničile sanje, sicer pa je njene vrnitve iz tekem vselej vesela vsa družina, ki ji stoji ob strani, ko je lepo in tudi, ko ji ne gre. Da smo na svojo občanko izredno ponosni, je prišel povedat tudi župan Franc Setnikar, ki veselila, nato pa se je poveselila skupaj z njimi, razdelila razglednice z avtogrami ter z navijači naredila nekaj selfijev. Besedilo in fotografije: Nadja Prosen Verbič N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Pol stoletja šentjoške smučarije Mineva 50 let od prve vlečnice v Šentjoštu, ki je bila postavljena na hribu nad današnjo šolo - na Brinovcu. Postavili so jo domači športni zanesenjaki, ki so kopirali tovrstno napravo na Ulovki. Danes smučišče doživlja razcvet, kot ga še ni nikoli: na sončno januarsko nedeljo je smučišče obiskalo toliko smučarjev, da so začasno prekinili prodajo kart. 16. decembra lani se je prvič v tej smučarski sezoni zavrtelo kolo otroške vlečnice na malem družinskem smučišču v Šentjoštu. Pomanjkanje snežnih padavin in razmeroma visoke temperature so botrovale dejstvu, da je velika vlečnica mirovala do 12. januarja, ko je zemljo prekrila prva višja snežna odeja v letošnjem letu. Če bi se radi nasmučali, pridite med tednom Kot pravi vodja smučišča Robert Oblak (ŠD Šentjošt), se najbolj izplača priti popoldne med tednom, kajti med vikendom je smučišče še enkrat ali dvakrat številčnejše obiskano. »Med tednom smuča okoli 50 smučarjev vseh starosti. Že zdavnaj niso to več samo domačini, pač pa prihajajo iz širše okolice, celo s Krasa, iz Trsta, Idrije, Škofje Loke ... Imeli smo celo nekaj tujcev, ki so prišli k nam preko ljubljanskega TIC--a.« V soboto in nedeljo obisk naraste tudi do okoli 200 smučarjev, poleg njih pa pridejo še naključni sprehajalci in radovedneži, tako da je na smučišču pravi vrvež. Zelo dobro obiskani smučarski tečaji »Mala smučišča v Sloveniji opravimo okoli 70 % vseh začetnih tečajev, torej skrbimo za smučarsko opismenjevanje najmlajših in naše smučišče ni nobena izjema. Imamo tim približno 12 učiteljev, ki vsak teden naučijo po okoli 60 otrok smučanja: dopoldne so to otroci iz vrtca, popoldne pa še ostali otroci. Trenutno, to je v prvi polovici februarja, poteka že 9. skupinski tečaj, hkrati pa vsak dan potekajo tudi individualni tečaji. K nam zelo radi prihajajo, ker na štiri ali pet otrok pride po en učitelj, kar zagotavlja končni uspeh in bolj oseben pristop,« pravi Oblak in dodaja, da se številni vračajo tudi na nadaljevalne tečaje. »V letošnji sezoni smo domačinom, šen-tjoškim faranom, omogočili brezplačno smuko skozi celotno sezono, s tem pa smo dobili tudi več prostovoljcev, ki so prepotrebni za nemoteno obratovanje smučišča.« Zelo prav pa smučišču pride tudi snežni top, ki so ga kupili pred dvema letoma, saj bi sicer zaradi zelenih zim smučarske naprave bolj ali manj mirovale. Za obratovanje smučišča skrbi mala armada prostovoljcev Med tednom, ko ni toliko obiska, skrbi za normalno obratovanje smučišča okoli sedem prostovoljcev - z opravljenimi tečaji, ob vikendih pa Društvo za kakovost življenja VABI 9.3.2019 ob i7h pri Pograjskem domu na SKUPNO SPUŠČANJE GREGORČKOV V BOŽNO Lepo vabljeni! še najmanj enkrat toliko. Kot pravi sogovornik, je odrekanja prostemu času veliko, a bilo bi narobe, če bi sedaj, ko smučišče privablja ljudi, vse izpustili iz rok. A ne glede na dober obisk in razcvet smučišča, se nad malimi smučišči v Sloveniji zbirajo temni oblaki. Oblak pravi, da je v pripravi zakonodaja, ki bo to področje urejala na novo, a ta je v osnutkih zelo rigorozna do malih smučišč oziroma jih enači z nacionalnimi smučišči: »Če bi obveljala, je to začetek našega konca. Na srečo smo sedaj na pristojnem ministrstvu našli sogovornike, s katerimi bomo poskušali najti neki kompromis, ki bo v dobro nas kot države.« Kot primer navaja že sedaj dolgotrajna izobraževanja, ki si jih lahko glede na zahtevani čas privoščijo samo javni zavodi ali podjetja, ki se poklicno ukvarjajo s turizmom, medtem ko jih prostovoljci težko kombinirajo s službo. Načrtovani zakon naj bi vnesel tudi novosti na področju zdravniške oskrbe, a na način, ki si ga lahko privoščijo samo večja smučišča. Načrtujejo nov objekt Iztek smučišča je pred nekdanjo mežnarijo, kot ji pravijo v vasi. Del njenih prostorov v pritličju zaseda športno društvo, nekaj še župnija, preostali del pa je prazen. Kot pravi Oblak, imajo v načrtu, da bi objekt podrli in na tem mestu zgradili novega. »Razmišljamo o nečem takem, kar bi sodilo v naše podeželsko okolje in hkrati pristo-ji smučarski dejavnosti. Menim, da bi bil les osrednja zgodba, ampak pustimo to arhitektom. Del objekta bi bil tudi zidan, v njem pa bi svoje prostore še vedno imela župnija.« Kdaj bi se to zgodilo, si Oblak ne drzne napovedati, a upa, da čimprej. 50 let od prve vlečnice v Šentjoštu Smučišče danes obratuje na pobočju Kugeljča, hriba, ki se na robu vasi dominantno dvi- ga nad njeno veduto. A vedno ni bilo tako. Domačin Matija Kavčič zna povedati, da so prvo vlečnico v Šentjoštu neuradno zagnali v petek, 13. februarja 1969, ob natanko pol enajstih dopoldne. Prvi, ki se je spustil po progi, je bil Janez Droftina. »Zamisel za vlečnico sem videl v Kranjski Gori, kamor sem odšel kot tekmovalec Iskre Elektronika. Po povratku sem domačinom v Šentjoštu povedal, da bi lahko nekaj podobnega imeli tudi pri nas. Nato smo kot ekipa odšli na Ulovko, kjer smo si ogledali vlečnico, jaz pa sem na hitro naredil skico konstrukcije.« Fantje so kmalu po vrnitvi zavihali rokave: v delavnici pri Poldetu Oblaku je potekala gradnja kovinske konstrukcije, pri Snopku pa izdelovanje lesenih delov - ročk: »Vsekakor moram tu omeniti Glavtarjevega Ivana in Smre-karjevega Franceta, ki sta zelo veliko delala, hkrati pa sta celo kupila »zajlo« za vlečnico. Zanimivo: onadva niti nista bila smučarja, pa sta bila tako s srcem pri tem projektu.« Iz ljubljanskega Nebotičnika na šentjoške strmine Zanimiv je tisti del zgodbe, ki govori, kako so se fantje dokopali do nujno potrebnega mehanizma s polžem. V tistem času so namreč ravno obnavljali dvigala v ljubljanskem Nebotičniku in so njihovi mehanizmi končali na odpadu. Priliko so pograbili šentjoški fantje in enega od njih vgradili v novo vlečnico. Matija Kavčič: »Vlečnica je bila dolga okoli 100 metrov in je potekala po zelo veliki strmini. Ko smo jo 16. februarja slovesno odpirali, pa je tako snežilo, da se ni pognal po strmini noben smučar. Samo zagnali smo jo, da so ljudje videli, kaj smo izdelali, in se nato razšli. Moram pa tu omeniti tedanjega šentjoške-ga učitelja Jožeta Praprotnika, ki nam je šel zelo na roko, da smo lahko elektriko priklopili na šolsko električno omrežje.« Matija dodaja, da ni prepričan, kako dolgo je bila vlečnica na Brinovcu. »Tako, po spominu bi dejal, da okoli pet let. Zaradi nesoglasij glede lastništva parcele, po kateri je potekala vlečnica, smo jo nato preselili h Brnku in je potekala proti Gladkemu Griču, na koncu pa smo jo preselili na Kugeljč, kjer je še danes. Vlečnica s polžem iz Nebotičnika je bila kasneje prodana nekam na rovtarski konec.« Kasneje so domačini postavili še vlečnico pod Ku-geljčem - v Smrekarjevo dolino, nekaj let je obratovala celo vlečnica v Kurji vasi in pa na hribu nad Poldetom Oblakom (kjer so danes Orešnikovi hlevi, bila pa je to ta ista vlečnica, ki še danes obratuje na smučišču kot »otroška vlečnica«). Kot vidimo, so bili začetki šentjoške smučarije zelo skromni, a ljubezen do športa, bele zime in dobra organizacija so ponesli sloves šentjoškega smučišča daleč naokoli. Resda so kasneje podobna smučišča odprli v vseh večjih vaseh, a ko je pred desetletjem država s svojo strogostjo udarila po malih smučiščih, jih je večina ugasnila. Šentjoško smučišče je redka izjema, ki temu ni podlegla, ravno zaradi vztrajnosti in domačnosti pa danes žanje pretekle sadove. Gašper Tominc Predsednik Športnega društva Šentjošt Robert Grda-dolnik: »Naše smučišče domačinom že vseh 50 let pomeni veliko. Mladi smo ponosni, da je pred 50 leti ideja o vlečnici postala resničnost. Ta želja po obratovanju in ponos ženeta nas, aktivne prostovoljce, k vsakoletni oživitvi smučišča in vzdušju, kot je na velikih smučiščih. Vsako leto predsednik in člani upravnega odbora ŠD Šentjošt oblikujemo vizijo smučišča v koraku s časom. Menim, da so domačnost, a hkrati profesionalnost, veselo vzdušje, ambicioznost in pozitivna energija prostovoljcev ter umestitev v sodobnost bili in so še vedno ključ do porasta priljubljenosti smučišča v zadnjih letih. Prav tako ni zanemarljivo dejstvo, da se zadnja leta smučišče intenzivneje promovira v virtualnem svetu in tako privablja tudi obiskovalce od drugod. Za smučarske družine iz okoliških krajev je smuka na našem smučišču zelo priljubljen izlet. Moja primarna stroka dela je v informacijski tehnologiji in tako sem v delovanje smučišča vnesel kar nekaj tehnoloških novosti, ki omogočajo promocijo smučišča (ažurna spletna stran z možnostjo pogleda na smučišče preko kamere, virtualni sprehod po smučišču), obveščanje obiskovalcev o aktualnih dogodkih preko elektronske pošte in lažje delo prostovoljcev (enostavnejši proces vodenja smučarskih tečajev in tekem ter posledično rast kvalitete in kvantitete, podrobnejša analiza vremenskih razmer za zasneževanje). Skratka, veliko je dejavnikov in malenkosti, ki približajo naše smučišče obiskovalcem in z veseljem širijo dober glas o njem. Ponosen sem prav na vse člane upravnega odbora in tudi na druge prostovoljce, ki vestno pomagajo pri delu na smučišču. Kljub vedno ostrejši zakonodaji se s srcem trudimo, da bo smučišče aktivno obratovalo še vrsto let.« Iz župnijske kronike, župnik Janko Oblak: »Na pobudo Matije Kavčiča (Snopkovega) so se leta 1969 štirje možje podali v Zaplano in nato še v Medvode, da so si ogledali tamkajšnje naprave za vlečnico za smučanje. Sklenili so namreč, da bodo tudi v Šentjoštu na Smodinovem griču postavili vlečnico. Ker niso imeli denarja za nakup, so se odločili, da bodo nabavili samo material, ostalo pa bodo izdelali sami. V Ljubljani so kupili jekleno vrv in dvoje velikih koles za obratovanje vlečnice, motor pa je posodil Ivan Droftina (Glavtar). Del potrebne 'mašinerije' so deloma naredili sami, v delavnici kovača Leopolda Oblaka (Poldka), deloma pa jo kupili po nizkih cenah. Montaža vlečnice je bila opravljena v četrtek, 13. februarja 1969. Zvečer istega dne so se prvi domači smučarji že vozili z vlečnico. Otvoritev vlečnice pa je bila v nedeljo, 16. februarja 1969.« NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Neizrečenke Katarine Tominec 8. februar - V kulturnem domu v Šentjoštu so na kulturni praznik povabili v goste Polhograjčanko Katarino Tominec, ki je predstavila svoj pesniški prvenec Neizrečenke. 2 littfttri večer KATAPjm jomNC a mzfgcEMi Zbornik Občine Dobrova - Polhov Gradec Izšla je četrta številka Domačih krajev. Avtorica je sicer akademska glasbenica pianistka, ki pa se že od osnovnošolskih let spogleduje tudi z rimani-mi besedami. Njena literarna dela so bila predvajana v oddaji Literarni nokturno na Radiu Slovenija, poleg avtorskih branj na Mladih rimah in v KUD France Prešeren je objavljala v revijah Idiot in Zvon. Bila je polfinalistka Pesniškega turnirja za najboljšo neobjavljeno pesem 2016. A v predalu je imela še več kot le eno neobjavljeno pesem, s katerimi je v lanskem letu sodelovala na razpisu Hiše poezije in kot izbrana prejela za nagrado izid prijavljene pesniške zbirke. Kot je dejala avtorica v pogovoru z Luci- jo Trobec, je v Neizrečenkah poskušala povedati tisto, česar z navadnimi besedami ne zna in ostaja v nekem bistvu zamolčano v samemu sebi. S kratkimi verzi pripoveduje o čustvenih bolečinah, svojevrsten pečat pa jim dajejo izrazi iz sveta glasbe, kar po svoje niti čudno, saj vemo, da je avtorica tudi pianistka. Dobro uro dolg pogovor, ki ga je z Katarino Tominec pripravila skupina Theatro Sentjost, je sicer minil v sproščenem vzdušju: odstiranju »skrivnosti« Neizrečenk, njihovem prebiranju in poslušanju glasbe v izvedbi Jakoba Kobala, Mojce Kavčič in Urbana Klančarja. Gašper Tominc, foto: gt Nekaj dni pred letošnjim kulturnim praznikom, 8. februarjem, je izšla četrta številka Domačih krajev, zbornika občine Dobrova -Polhov Gradec in okoliških krajev s temami, izhajajočimi iz preteklosti in sodobnosti lokalnega območja. V prvem delu so objavljeni splošni kulturnozgodovinski sestavki, drugi del pa zapolnjujejo članki, posvečeni znanim osebnostim, ki so kakorkoli povezane z našimi kraji. Alojz Demšar in Petra Leben Se-ljak pomembno prispevata k poznavanju preteklosti naših krajev. Raziskala sta kmetije na Selu in Setnici, njihove gospo- darje, priimke, zemljepisna imena, in popis prebivalstva iz leta 1754. Vsaka kmetija je poimenovana s svojim imenom in sedanji prebivalci hiš bodo lahko našli številne nazorne podatke o svojih prednikih. Glede na to, da imamo v Polhovem Gradcu Muzej pošte in telekomunikacij, je smiselno, da je tukajšnja zgodovina pošte strokovno raziskana. To delo je opravila Ajda Koz-jek. Članek Barbare Ivančič Kutin je eden najbolj pretresljivih, kar jih je bilo objavljenih v dosedanjih številkah. Pisma vojaka Franca Jesenovca iz Dolenje vasi, ki jih je pisal domačim v času prve svetovne vojne, dokler ga ni doletela smrt, pokažejo vso tragiko ločenosti očetov od svojih družin. Odlomek iz kronike, ki jo je pisal Jakob Cankar s Planine nad Horjulom, o zvonovih pa dokazuje, kaj je v preteklosti ljudem pomenil glas zvonov in kako so doživljali njihov odvzem med prvo svetovno vojno. Kako težko in nevarno je bilo živeti med drugo svetovno vojno ob okupacijski meji, je opisano v članku Maruše Nar-tnik in Lee Knez ter dr. Petra Mikše. V ta težki čas posegajo tudi spomini Milana Koširja, zapisani ob osemdesetletnici šolske zgradbe v Črnem Vrhu. Objava o policijski uri in vseh možnih posledicah živo predoči tisti čas. Velike težave pa so morali premagovati Šentjoščani, da so dosegli svoj cilj - ohranitev in gradnjo nove šole. Oporo so našli zunaj domačega kraja. Vid Klančar je ob lanski petdesetletnici šole opisal to dogajanje. Manjka še polhograjski del, pa bo tematika šol v naši občini celovito obdelana. Mimogrede: letos mineva 50 let od izgradnje šole v Polhovem Gradcu. Drugi del se začenja s člankom dr. Nade Praprotnik o kustosu Kranjskega deželnega muzeja Henriku Freyerju, ki je odločilno prispeval k prepoznavnosti Blagajevega volčina v Evropi. Lani je minilo 180 let od njegove uvrstitve v botanični sistem. Dobrova je rojstni kraj Emila Adamiča, velikega slovenskega skladatelja, mojstra zborovskega petja. Primerno je, da mu v njegovem rojstnem kraju zgradi- jo kulturno središče - imenujmo ga kar Adamičev dom. Po Novem Slovenskem biografskem leksikonu smo z dvema dovoljenjema povzeli članek o njem. Napisala ga je Darja Koter. Končno sta tudi brata Janez in Miro Gregorin iz Brezja v Horjulski dolini dobila strokovno obdelavo. Jure K. Čokel in dr. Peter Mikša ju opisujeta kot velika predstavnika slovenskih predvojnih alpinistov, poleg tega je bil Janez tudi znan planinski pisatelj, Miro pa uveljavljeni operni pevec. Lani pa je minilo deset let od slovesa Pavleta Kozjeka v Himalaji. Sestra Urša Kozjek opisuje njune otroške dni. Cirilu Velkovrhu, nedavno umrlemu organizatorju razstav o planinski kulturni dediščini, pa je z dovoljenjem urednika Planinskega vestnika v spomin objavljen članek o njegovih »polhograjskih« gorah. Kaj je uporabna umetnost in kako se lahko tudi v drobne vsakdanje stvari vpletejo domači motivi, kaže tokratna slikovna priloga, namenjena Rafaelu Smuku. Letos mineva petnajst let od njegove smrti. Glede na njegove prednike in tudi zaradi njegovih del mu je z vso pravico dodana oznaka nadaljevalec polhograjskih po-dobarjev. Kako je v preteklosti potekalo potovanje z ladjo v Ameriko in kaj so vse doživeli potniki, smo povzeli po Zgodnji danici, kamor je pisal Jakob Trobec, poznejši škof v državi Minnesota v ZDA. Zbornik se končuje s kroniko naše občine za leti 2016 in 2017. Iz člankov, ki jih je za Naš časopis pisala Nadja Prosen Verbič, jo je povzel zgodovinar Gašper Tominc. Zbornik je založila Občina Dobrova -Polhov Gradec. Predstavitev bo v soboto, 13. aprila, v okviru letnega koncerta folklorne skupine Grof Blagaj. Zbornik bo moč brezplačno dobiti na predstavitvi, po njej pa v Polhograjski graščini in na občini. Z zahvalo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je zbornik zagledal beli dan, lepo vabljeni v Kulturni dom Jakoba Trobca na omenjeni datum. Milka Bokal Premierna uprizoritev Emigranta V dvorani kulturnega doma na Dobrovi je 12. januarja potekala premierna uprizoritev, dva tedna kasneje pa ponovitev, igre Migranta, ki jo je na oder postavila domača gledališka skupina KUD Dolomiti Dobrova. Gre za grenko ironičen, a nadvse resničen portret dveh izseljencev, ki sta pristala v namišljeno bogati tujini, kjer služita denar in živita v majhni, zanemarjeni sobi. V popoldnevu skupne prisotnosti v sobi je gledalec priča dialogu med intelektualcem in manjvrednim delavcem, ki vsak na svoj način doživljata brezdomstvo in so- cialno bedo gastarbajterjev. Vlogo prvega odlično odigra Roman Černigoj, ki nadvse razločno in nazorno pripoveduje in citira dolge odstavke prebranih knjig ter z njimi seznanja svojega ci-mra. Ta pa živi v svojem svetu nečesa, kar mu je tujina obetala. Miha Prebil je v vlogi drugega nadvse prepričljiv, ko se spopada s čustvi, domo-tožjem in bedo tukajšnjega življenja. Igralca sta svoji vlogi pod roko režiserja Francija Končana mojstrsko odigrala . Gledalce je nagovorila tudi ogromna scena, zvoki ter povsem realistična dejanja, kot so kajenje, srebanje čaja ipd. Predstava, ki nagovarja in spodbuja bo gostovala 9. marca ob 19.30 v Prosvetni dom Horjul. Vabljeni! Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič Z delavnic Zdravje na vsakem koraku Januarja se je nadaljeval drugi sklop delavnic Zdravje na vsakem koraku v sezoni 2018/2019, ki jih za svoje občane organizira Občina Dobrova - Polhov Gradec. Gostje so postregli z mnogimi uporabnimi nasveti in napotki, na eni so udeleženci kuhali, na drugi pa spoznavali veščino izdelovanja trajnega cvetja. Na šesti delavnici, ki je potekala 10. januarja v plesni dvorani osnovne šole na Dobrovi, so udeleženci pod mentorstvom Anice Tomšič izdelovali raznobarvne žafrane iz krep papirja. Mojstrica te obrti je delila svoje dolgoletne izkušnje in nasvete, ki bodo udeležencem prišli prav tudi, ko bodo k delu pristopili sami in želeli nadgrajevati pridobljeno znanje ter si s trajnim cvetjem lepšati dom ali ga poklanjati. Sedma delavnica je bila povsem humanitarno obarvana. V avli polhograjske šole so 17. januarja Dora, Meta in Ida Rus, dr. med., ter mlada zdravnica Eva Rataj predstavile mesečno odpravo na Madagaskar, ob koncu pa sta se jim pridružila še Ana Fajmut, zdravnica iz Črne na Koroškem, ki je bila na tem rdečem otoku že štirikrat, ter misijonar Janez Krmelj, ki svoje poslanstvo na Madagaskarju opravlja že več deset let. Dekleta so predstavila malgaško kulturo, se dotaknila tudi dela misijonarjev, ki tam opravljajo izredno delo, večino časa pa namenile izkušnjam, ki so jih dobile. Meta je pripovedovala, kako se je trudila s hranjenjem dveh podhranjenih dojenčic. Ida je podelila izkušnjo o srečanju z bolnikom, ki je bruhal kri. Šla je zraven, ko so ga peljali v najbližje mesto, a je po naporni šesturni vožnji vseeno umrl. Evi pa se je najbolj vtisnila v spomin starejša gospa s hudimi ranami na stopalih, ki so nastale zaradi slabe higiene in podkožnih zajedavcev, ki jih je morala ona s skalpelom kopati ven. Spregovorile so o težkih razmerah, omejeni diagnostiki in možnih terapijah, ki so jih pogosto puščale povsem nemočne ter v njih porajale dvom o koristnosti njihovega dela. Ker pa so predavanje obogatile z mnogimi mislimi slovenskih misijonarjev, velja tudi tu uporabiti odgovor Pedra Opeke: „Bodimo dovolj ponižni, da sprejmemo reči, ki jih ne moremo spremeniti, in dovolj srčni, da spremenimo tisto, kar je v naši moči." » NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> Na kaj je treba paziti pri izbiri in nošnji šolske torbe je 24. januarja na Dobrovi razložila dr. Alenka Oven. Staršem, dedkom in babicam je podelila kup uporabnih nasvetov. Svetovala je, kako torbo, ki je praviloma lahko težka zgolj 10-15 % teže otroka, pravilno napolniti, da so težje knjige bližje hrbta, predvsem pa je svetovala, naj ima otrok v torbi le stvari, ki jih potrebuje za posamezen dan. Tudi o pravilnem nošenju torbe je tekla beseda: naj bodo ramenske naramnice prilagojene, tako da se torba tesno in dobro prilega otrokovemu hrbtu. Torba naj bo ustrezno velika glede na velikost otroka in naj ima dobro podložene naramnice. Predavateljica je spregovorila tudi o simptomih neustrezne nošnje torbe, ki so lahko boleč hrbet in ramena, mravljinčenje v rokah, šibke mišice, sklonjena drža. Da do tega ne bi prišlo, moramo pri otroku poskrbeti že zgodaj. Na deveti delavnici pa je dišalo po hrani. 31. januarja je v gospodinjski učilnici OŠ Polhov Gradec Robert Mrzel, vodja kuhinje in svetovalec za kulinariko na Brdu pri Kranju, za udeleženke pripravil odlične recepte, poleg teh pa dodal še praktične nasvete za pripravo jedi. Letos je poudarek namenil zelenjavnim jedem in bilo je okusno. Deseta delavnica je potekala v soorganizator-stvu Osnovne šole Dobrova, in to 11. februarja v avli osnovne šole. Navzoči so prisluhnili predavanju dr. Sanele Banovic. Ta je spregovorila o pomenu dobre komunikacije in psihofizičnem zdravju. Psihološko zdravje je umetnost in mistika ter pomemben del zdrave strukture osebnosti, je dejala. Ljudi je namreč že od nekdaj zanimalo, kako se povezujeta telesno in duševno zdravje, saj se vse znane tradicionalne medicine v svojem jedru ukvarjajo prav s tem vprašanjem. Podala je odgovor na vprašanje in predstavila povezavo. Poudarila je, da dober odnos do sebe in drugih vpliva na naše življenje, še posebej pa na zdravje. Dejala je, da so osebnostni in socialni potenciali potrebni za vzdrževanje psihološkega zdravja in uspešno reševanje problemov. Predvsem pa se je predavanje dotikalo praktičnih primerov iz človekovega vsakdanjega življenja, kar je bilo uporabno za vse prisotne. Kaj in koliko so si zapolnili, pa so lahko preverili že doma. Nadja Prosen Verbič Zimski večeri nekoč Za nami je že drugo druženje treh generacij z naslovom Zimski večeri nekoč, ki ga prireja Turistično društvo Črni Vrh nad Polhovim Gradcem. Lani so bile glavne teme česanje in predenje volne, izdelava košev, košar in peharjev, klekljanje, ličkanje koruze, luščenje fižola ... Letos so za glavno nit prireditve izbrali kulturno in zdravilno rastlino lan. Vse obiskovalce so najprej seznanili s pridelavo in uporabo lana nekoč in danes, predelavo lanenih vlaken in prikazali pravo izdelavo vrvi na 70 let stari napravi. Kako so se člani TD lotili dela, zbiranja starih predmetov, naprav, izdelkov? Le kdo od domačinov se še spominja pridelave in uporabe lana? Še težje pa je bilo najti kandidata, ki bi še znal prikazati, kako so izdelovali vrvi. Želežnkov Peter s svojo ženo, Kresleva Ančka, Logarjeva Mici, Marinčev Janez in Birtov Milan so prikazovali stara opravila in hkrati z obiskovalci obujali spomine. Kako so potekale priprave in izvedba, nam je v pogovoru zaupala članica TD Simona Košir. Kako ste izbrali temo za letošnjo prireditev? Pri nas doma že približno 10 let vsako leto zasejemo njivico z lanom. Stebla uporabimo za zastirko, sinovi so iz njih naredili slamnato hiško ob ribniku, jaz pa pri peki kruha testu vedno dodam nekaj pesti mletih lanenih semen. Vsako leto shranim šop lana s semeni, da ostane kot okrasni šopek do naslednjega leta. Pridelava in uporaba lana mi je tako kar dobro poznana. Kresleva Ančka je s predenjem sodelovala že na prvi prireditvi. Ko sva se lani jeseni vračali iz Logatca, kjer sva v OŠ prikazali striženje, česanje, predenje in polstenje volne, je omenila, da se še spomni, kako so v Želežjek izdelovali vrvi iz lanenih vlaken. Obljubila sem ji, da bom povprašala, ali je možno, da nam to pokažejo. Tako sta se začela raziskovanje in pripravljanje. Predsednica TD je z njimi stopila v stik in ugotovila, da imajo še shranjene stare naprave za izdelovanje vrvi in so pripravljeni postopek prikazati. Kako vam je uspelo prepričati Kreslevo Ančko in Logarjevo Mici, da sta zaupali svoje spomine, povezane z lanom? Z Ančko ni bilo večjih težav, saj je že nekajkrat na različnih krajih pokazala svoje znanje na kolovratu. Ob prvem povabilu je tarnala, da ji je nerodno, da ne bo znala ničesar zanimivega povedati in da volne ne zna lepo presti, ker je večinoma predla lan. Na Kreslevem imajo na podstrešju še ohranjene statve, na katerih so včasih tkali platno. Ančka je vedno dobre volje in pripravljena pripovedovati in pokazati vse, kar ve in zna. Tako še mene spravi v dobro voljo in njej se moram zahvaliti, da smo tudi doma popravili kolovrat, da sem se naučila presti. V Logu pri Mici sva bili z Renejo, da bi izvedeli še več podrobnosti o pridelavi in uporabi lana. Mici je prav hitro z navduše- njem in z vsemi podrobnostmi začela pripovedovati, tako sem ugotovila, da jo moram nekako prepričati, da nam to sama predstavi v dvorani. Ko sem ji obljubila, da ji ne bo treba na oder, se je odzvala na naše vabilo. Kje ste dobili star voz, lan, predi-vo, trlco, rifl, mikavnk, kolovrat, vreteno in pa napravo za izdelovanje vrvi? Voz je razstavljen in shranjen pri nas na kozolcu, šopek lanu in snopi brez semena pa na štali. Predivo so prinesli povabljeni gostje. Predivo je bilo staro že več kot 50 let in zato ni nič čudnega, da se je med izdelavo vrv strgala. Peter je hudomušno izjavil, da izgleda, da ima pretežko ženo. Ančka je prinesla svoj kolovrat. Ostalo orodje pa sta iz svojih zbirk prinesla Marin-čev Janez in Birtov Milan. Zato sta tudi prikazovala posamezna orodja in opravila. Napravo za izdelavo vrvi je priskrbel Želežnkov Peter. Kaj je povedal ob tem? Naprava je sestavljena je iz dveh delov, zato sta pri delu potrebna najprej dva, kasneje pa trije delavci. Štrene je treba posukati v pravo smer in ravno prav, da je vrv enakomerna, gladka in močna. Peter je povedal tudi, da so bili zobčeniki v napravi včasih leseni in so se zelo hitro obrabili oz. polomili. Ko je med 2. svetovno vojno na Brišah strmoglavil vojaški avion, je njegov oče prišel do razbitin in pobral zob-čenike, ki so uporabni še danes. Videli smo tudi najdaljšo in najdebelejšo vrv, ki jo je izdelal Peter. Vrv je bila dolga okrog 30 metrov, nameščena v zvoniku polhograjske cerkve. Dokler niso elektrificirali zvo-njenja v cerkvenem zvoniku, je služila mežnarju, da je lahko zvonil z velikim zvonom. Res je zelo debela, narejena iz dvajsetih stremen. Kaj ste še novega izvedeli o lanu? Tema me je tako pritegnila, da sem hotela nekatere stvari raziskati do podrobnosti. Na primer, kakšna je razlika med lanom in ozimcem ali ozimnim lanom. Prišla sem do žalostne ugotovitve, da ozimc, ki so ga sejali nekoč, že več kot 50 let ne obstaja več. Peter je povedal, da so laneno olje, ki so ga stiskali pr' Vrbanc, uporabljali za razsvetljavo (oljenke), Janez pa je pokazal kajfež (držalo), v katerega so zatikali v olje namočene trske, ki so prav tako služile za razsvetljavo. Kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz Micinega pripovedovanja? Zalostna usoda njihove sušilnice za lan. Pod isto streho je bila tudi pajštu (sušilnica za sadje). Stala je na bregu pod potjo in velika skala, ki se je priva-lila z brega, je pristala točno v kurišču, tako da popravilo stavbe ni bilo več mogoče. Kaj pa iz Aničinih pripovedovanj? Kako so terice moškim, ki so prišli mimo, nagajale in jim obešale repke in kako je bila narejena blazina, na kateri so spali. Skoraj vsak večer so rahljali koruzno ličkanje v lanenem žaklju, da je bilo ležišče bolj udobno. Medse ste povabili tudi ljudske pevke Trlce. Kako ste izvedeli zanje? Za to se moram zahvaliti Darji in njeni teti, ki je članica ljudskih pevk. To je bila idealna izbira glede na temo, njihov izbor pesmi in način nastopa. Še enkrat se jim zahvaljujem za res čudovito popestritev prireditve. Simona, vem, da imaš kot glavna organizatorica še veliko idej. Kakšni so vaši načrti za naprej? Po prvih Zimskih večerih so sledile delavnice pletarstva. TD bo tudi to zimo pripravilo delavnice, tokrat na temo uporabe volne in lana. Najprej se bomo skupaj z društvoma rejcev drobnice Notranjske lotili popravila kolovratov in gredeš, potem pa bomo česali, predli, polstili, štrikali in še kaj. Prva delavnica je že za nami. Popravili smo štiri kolovrate in dve gredeši, tako da jih zdaj lahko uporabljamo. Material je pripravljen in čaka na vaše pridne ustvarjalne roke. O delavnicah vas bomo sproti obveščali na občinski spletni strani. Katja Skopec N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pesem, igra, poezija - vse to je naša kulturna dimenzija Pesem, igra, poezija -vse to je naša kulturna dimenzija je bil glavni moto prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je KD Črni vrh pripravilo na sam večer 8. februarja. Prireditev se je začela s slovensko himno - Prešernovo Zdravljico, saj se za tak praznik to tudi spodobi. Vendar se letos nismo posvetili samo Francetu Prešernu, našemu največjemu slovenskemu pesniku, ampak smo se dotaknili tudi 200. obletnice smrti Valentina Vodnika, slovenskega duhovnika, pesnika, prevajalca in jezikoslovca, ter 100. obletnice smrti Ivana Cankarja, našega največjega slovenskega pisatelja, ki smo jo obeleževali lani. Kulturni program smo oblikovali v treh delih. V prvem delu so nastopili naši najmlajši - predšolski otroci s plesom, na klaviaturah oz. klavirju sta se predstavila Vid in Erik, Tinkara pa je zaigrala na flavto. S kitaro in petjem sta se trudili Katarinca in Nina, zapel pa je tudi otroški zborček z Marti- no. V drugem delu je s svojim božajočim glasom zapela Na-stja, ki se ji je pridružila Gabrijela. Nina in Tanja sta zopet zapeli ob strunah svojih kitar, na koncu pa smo bili deležni še prvega nastopa mladinskega zbora, ki ga vodi Gabrijela. V tretjem delu je dramska skupina pod mentorstvom Cirile čudovito, s polno domišljije uprizorila Prešernovo pesem LEPA VIDA. Slišali smo tudi glasove harmonik izpod spretnih prstov Bineta in Aleša ter čisto za konec še ubrane glasove ŽPZ pod vodstvom Mihaele. Ne smemo pozabiti, da sta Anja in Viktorija v vsakem delu z velikim občutkom brali dela naših velikih mož: pesmi Valentina Vodnika MOJ SPOMENIK in DRAMILO, pesem Franceta Prešerna V SPOMIN VALENTINA VODNIKA ter odlomek iz Cankarjevega besedila KURENT. Ker so se kazalci na uri pomikali že proti pol deveti zvečer, je bil čas, da počasi zaključimo. Sledila je le še zahvala vsem nastopajočim za trud, staršem otrok, ki so jih skrbno vozili na vsake vaje, predvsem pa obiskovalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Nastopati pred velikim občinstvom je nekaj čudovitega, dober občutek, ki nam daje še večjo motivacijo za naprej. Trudili se bomo, da bomo čim več prispevali h kulturi našega kraja in celotnega slovenskega naroda. Katja Zaključna delavnica programiranja v Polhovem Gradcu Digitalizacija našega življenja s svojo rastjo podira vse rekorde. Delovna mesta, kot so hotelski receptorji, prodajalci, bančni uslužbenci, taksisti, bodo kmalu postala zgodovina. Največji svetovni ponudnik prevozov Uber nima niti enega taksija. Ponudnik hotelskih storitev Booking nima niti enega hotela ali re-ceptorja. Te poklice bodo nadomestile digitalne storitve, za katere bodo poskrbeli informatiki in programerji. Veščine programiranja so ena ključnih kompetenc, ki je že danes zelo iskana in predstavlja dobro dolgoročno naložbo za vaše otroke. Uvodni odstavek je del nagovora, s katerim so v Ustvarjalnem središču Rihard Ursini - FabLab Polhov Gradec spodbudili starše k razmišljanju, kako hitro se spreminja svet in s tem tudi poklici, ki jih bodo nekoč opravljali njihovi otroci. Nagovor pa je bil hkrati tudi vabilo na serijo petih delavnic programiranja, ki sta jih z materialno podporo Metrela pripravila študenta fakultete za elektrotehniko iz Ljubljane. Te so potekale ob sobotah dopoldne v OŠ Polhov Gradec, redno pa jih je obiskovalo 26 otrok druge in tretje triade. Spoznali so cenovno dostopen, a hkrati zmogljiv računalnik Raspberry PI, ki ga ljubkovalno imenujemo kar »malinova pita«. Ta računalnik prihaja iz lokalnega okolja, je to tako za ene kot druge dodana vrednost. Predstavnik Glasbene šole Emil Adamič je spregovoril o izkušnji nastanka šole, ki se je rodila iz potrebe, danes pa je zastopana v 10 občinah in vključuje okoli 430 učencev. Nadalje so prisotni razpravljali o možnostih in priložnostih Fablaba Polhov Gradec, da bo preživel. Vključili so tudi župana ter ravnateljico, ki sta njihovo delovanje ter prizadevanja podprla. Pomoč pa jim lahko izkažeta zgolj v obliki nudenja prostora oziroma podpore. V razpravi se je porodilo kar nekaj predlogov in pobud, kot na primer, da se oblikuje blagovna znamka Znanje blagajeve dežele, se preko Fablaba pridobi evropska sredstva ipd. Ob koncu so se vsi strinjali in zavzeli mnenje, da se Fablab v prihodnosti mora profesi-onalizirati ter najti človeka, ki ga bo vodil in bdel nad delovanjem. Zadnji del je bil namenjen preizkusu znanja vključenih učencev. Vsi so se izkazali in dokazali, da so na delavnicah, na katerih so kot mentorji mlajšim kolegom s svojim znanjem priskočili na pomoč tudi dijaki in študenti računalništva, pridobili veliko znanja s področja računalništva in programiranja. Najboljši so prejeli knjižne nagrade in pohvale. Ob koncu je bilo čutiti ponos tako na strani organizatorjev, mentorjev kot učencev, saj so prav vsak na svoj način prejeli nekaj koristnega zase in za svoj osebni razvoj. Fotografija in besedilo: Nadja Prosen Verbič Pri nas v vrtcu Črni Vrh se sicer lahko uporablja za vsakdanja pisarniška opravila in brskanje po spletu, mladi naravoslovci pa so se z njim podali v svet programiranja. Po korakih so se naučili osnove Linuxa, vhodno--izhodnih enot in programiranja v Scratchu in Pythonu. Spajkali in sestavili so tiskano vezje s senzorji in zaslonom. Vezje je skupaj z »ma-linovo pito« predstavljalo domačo vremensko postajo, ki meri, preračunava in prikazuje temperaturo, vlago in jakost svetlobe. V soboto, 15. decembra, je v prostorih šole potekala zadnja delavnica. V sklopu dogodka so v prvem delu pripravili okroglo mizo o priložnostih Ustvarjalnega središča Rihard Ursini, prikazali potek delavnice tudi javnosti ter svoje znanje z delavnic preizkusili s kvizom. Sogovorniki na okrogli mizi (predstavniki lokalnega gospodarstva, družbenega življenja, osnovne šole, občine ter predstavniki ustvarjalnega središča) so spregovorili o načinu in vsebinah, s katerimi želijo otrokom odpreti poti do novih znanj, znanja osmisliti ter jih navdušiti nad poklici, ki jih potrebuje lokalno gospodarstvo, seveda ob predpostavki, da bodo ti v tem delu uživali. Tudi s strani podjetnikov, podjetja Metrel, je bilo izraženo navdušenje nad dejstvom, da se mlade spodbuja v tehnične poklice, hkrati pa je bilo čutiti pripravljenost pomagati, saj potrebujejo najboljši kader na svojem področju in če ta Nekaj mesecev je že, odkar deluje vrtec v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem v spodnjem nadstropju stavbe, ki se ji je ob odprtju vrtca in 50. obletnici šole reklo kar nebotičnik. Prvi naši koraki v vrtcu so bili previdni, plahi, kljub znanim obrazom in okolici, ki je vabila že sama po sebi. Z navdušenjem, da bodo imeli otroci vrtec tako blizu, smo se lotili opremljanja igralnice, ki je prostorna in svetla, krošnje bližnjih smrek pa kakor, da bi segale v prostor. Otroci, od najmlajših do najstarejših, večina s priimkom Kožuh, niso potrebovali veliko časa, da so se navadili na vrtec, saj se poznajo z domačega dvorišča. Bistvena naloga nas, vzgojiteljic pa je, da se vsak otrok počuti sprejetega in varnega in to nam je uspelo. Kaj hitro smo začeli zahajati na bližnji travnik in v gozd, odkrivati lepote narave in občudovati razgled nad dolino. Veliko stvari v naravi smo izkoristili za sprostitev, gibanje in učenje. Odkrili smo čudovit gozd, kjer bomo spomladi uredili gozdno igralnico. Otroci so simpatično pripovedovali, kje se kdo vozi s »kro-sovcom«, čigav je pes, ki gre z nami na sprehod, kakšne znamke so traktorji ... Spoznavali smo raznolika drevesa, nabirali gozdne plodove, stikali za gobami in kostanjem in predvsem dihali gorski zrak, ki nam ga lahko otroci mestnih vrtcev zavidajo. Decembra smo se veselili Miklavža, ki je celi skupini prinesel nemalo igrač, ki so se jih otroci razveselili in prav nič niso čakali še Božička, dedka Mraza in drugih daril. Za starše smo pripravili igrico Rokavička in otroci so dokazali, da kljub različni starosti »korajža« velja. Zdaj pa skupaj iščemo ideje, ustvarjamo in sodelujemo z učenci in učiteljicami šole, da bi bila čr-novrška šola in vrtec še naprej hiša veselih otrok s poudarkom na preprosti vzgoji in razumevanju otrok. Za naprej pa vljudno vabimo nove otroke v vrtec in šolo, kjer bomo po svojih najboljših močeh poskrbeli zanje, da bodo njihovi spomini na vrtec in šolo prijetni. Vabljeni! Dragica T. UaŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Smučarski tečaj v Šentjoštu Konec januarja je sneg ponovno pobelil našo lepo Slovenijo in starejši otroci iz vseh enot vrtca v Polhovem Gradcu so se udeležili tečaja smučanja na smučišču v Šentjoštu. Čelado na glavo, smuči in smučarske čevlje na noge in hop, štiridnevni tečaj se je lahko začel. Tečaj je potekal v posameznih skupinah, v katere so bili otroci razporejeni glede na smučarsko predznanje. Da je vse potekalo tako, kot je prav, so poskrbeli vaditelji smučanja. Učenje smučanja so prilagodili prav vsakemu otroku. Tako so otroci hitro napredovali. Zadnji dan tečaja pa so organizatorji otrokom pripravili pravo tekmo, na kateri so se otroci pogumno spustili po smučarski progi. Po tekmi so vsi otroci prejeli diplome za udeležbo in pogum. Tisti najhitrejši pa so poleg diplom prejeli še medalje. Po pripovedovanju in zadovoljnih obrazih otrok smo se odločili, da se bomo udeležili tečaja tudi v naslednjem šolskem letu, le narava nam mora biti naklonjena s snegom. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pomagali, da smo uspešno izvedli tečaj, posebno pa Irmi, Robertu, Andreju, Jerneji, Nataši, Ireni in Lei. Petra in Nataša Skrb za zdravje tudi ponoči P. T TBIFB i / ■ ■'i \ rii a mJi 4!r¿^fi Bri ri Fi /nim£8K < W w J JB A. m ¡^^Hl :& i , Pn 1 Vk f A i i- it li m 11 Bl Športno društvo Tek je lek iz Logatca ima kar nekaj članov in članic. Smo ljubitelji teka, hoje v hribe ter ostalih rekreativnih dejavnosti. Ko smo čisto po naključju izvedeli, da bo 12. januarja organiziran že 40. nočni pohod iz Črnega Vrha v Dražgoše, smo bili vsi ta- koj za stvar. Smo namreč športniki po duhu in v veliko veselje nam je skrb za zdravje in ohranjanje vitalnosti. Najprej smo zbrali informacije, kje in kako se pohod začne, koliko časa traja, kakšna mora biti naša oprema in če bomo pot sploh zmogli. »Ali smo dovolj pripravljeni?« je bilo naše naslednje vprašanje. Brez premisleka smo se odločili, da skupaj z ostalimi udeleženci pohoda krenemo na pot. Pri domu krajanov v Črnem Vrhu se nas je zbralo preko 300, ki smo ob polnoči z izkušenimi vodniki in gorskimi reševalci v strnjeni koloni z lučkami na glavah začeli s pohodom. Pot je bila kar zahtevna. Iz Črnega Vrha nas je peljala čez Prosenov grič, hrib sv. Petra in Zminec v Poljanski dolini v Breznico, kjer smo imeli počitek in čaj. Nadaljevali smo čez sv. Tomaža v Praprotno v Selški dolini, skozi Ševlje v Zabrekve, kjer smo si ponovno privoščili postanek s čajem. Po drugem postanku nas je pot vodila le še do Dražgoš. Pot smo prehodili približno v 10 urah in jo zaključili z zasluženo toplo malico, potrditvijo knjižic, razdelitvijo značk in priznanj udeležencem pohoda. Prispeli smo na cilj - vsi ponosni, da nam je uspelo, se z velikim veseljem odločamo, da je tak pohod naslednje leto za nas ponovni izziv. Vsa pohvala organizatorju - Planinskemu društva Škofja Loka, ki z budnim očesom spremlja, da se vsi udeleženci držijo planinskega reda in navodil vodstva, ter bifeju DOM v Črnem Vrhu, ki nas je sprejel v toplo zavetje pred našim odhodom na težko pot. Vsak, ki ima v sebi le malček planinskega duha, nabranih izkušenj in kondicije, naj zbere pogum in se z veseljem odloči, da se naslednje leto pridruži pohodnikom. Naša skupina vsekakor gre na pot! Za športno društvo Tina in Katja Ekstremni nočni pohod na Polhograjsko Grmado Že 28. nočni pohod na polhograjsko Grmado, 899 m, se je tokrat zgodil v petek, 18. januarja, na polno luno. Ni pa bila le luna polna, ampak tudi poti z obeh smeri; od Pratkarja, kjer so od 18. do 22. ure člani PD Blagajana vpisovali prijave, in zahodna smer vzpona mimo gostilne pr' Me-hačk, kjer so se zagrizli v goro predvsem neprijavljeni. V snegu in vetru pri -3 stopinjah Celzija gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor! Namen nočnega pohoda je obujanje spomina na 15. januar 1992, na dan priznanja samostojne Slovenije s strani večine sveta! Takrat je 12 po-hodnikov, članov PD Blagajana v soju polne lune ob polnoči na vrh Polhograjske Grmade prineslo slovensko zastavo in šampanjec, med potjo pa je v zanosu zmage padla odločitev za vsakoletno pot. Mimogrede, če koga moti višina 899 name- sto 898 m, kakor je zapisano na žigu in v večini starejših zemljevidov, dejanska višina je 898,68 m in po pravilniku PZS se višina tako zaokroži navzgor. Izgubljen pes in telefon Prvič peljem s seboj v sveže zapadel sneg, ki je bil ob 21. uri na obeh dostopnih poteh prava drsalna bob steza, osemletnega sina Davida, ki bi bolj sodil v otroško planinsko skupino. Psa nisem pripel na povodec, saj je vedno sledil brez težav ali pa, še pogosteje, vodil, a vse je enkrat prvič - pes se je izgubil, ušel naprej s svojim vrstnikom in to na poti od lovske koče do vrha Grmade. Skrbi so naraščale, saj je tudi David vse težje premagoval drsljivo belo podlago in mestoma bil več na vseh štirih kot na nogah in v joku. Prema- govala sta ga tudi utrujenost in mraz, ki se je stopnjeval zaradi severnega vetra. Odločitev, ali naj se obrneva nazaj ali vztrajava v ekstremnem pohodu brez derez, je padla zaradi psice Nere: »Daj, zdrži še malo David, veš da ne moreva pustiti Nere same, gotovo naju čaka na vrhu!« Oba sva stisnila zobe in naprej naju je gnala ta misel, vse do vrha, pod katerim so bili vzponi in drsalnice najhujši. Kratek počitek na vetru, vpis v knjigo in razočaranje, saj Nere ni nikjer. Edina sled je mnenje planinca, da je videl črnega psa letati gor in dol pod vrhom pred pol ure. Spustiva se desno, proti gostišču, misleč, da bo Nera šla navzdol po njej bolj znani poti. Sprašujem vse po vrsti o črnem labradorcu. No, vsaj moj mladič je pustil obup na vrhu in se začel po belih gladkih strminah dričati po riti. Dereze so za tako zahtevne pogoje res nujne! Prihod v gostišče je bil skok iz divjine v civilizacijo. In to kakšno: velik šotor, razpet med obema hišama, napolnjen do zadnjega kotička, vsaj 200 ljudi v njem trenira dvigovanje desnice, polna je tudi notranjost idilične hiše, kjer za dobro vzdušje skrbijo muzikantje. A najina drama se stopnjuje, otrok ima solzne oči zaradi izgubljene Nere ... Pose-dem ga pri znancih, ki so uspeli dobiti mizo v povsem natrpanem gostišču, ter mu obljubim, da se čez pol ure vrnem skupaj z Nero! Poženem se v tek navzgor proti lovski koči, kjer ob 22. uri srečam res malo planincev, pri koči so člani gorske reševalne službe, sprašujem o Neri, a odziva ni. Hitim dalje, a tik pred zadnjim vzponom mi gruča planincev vzame upanje, saj od vrha do tu niso videli psa. Obrnem, v sebi se sprijaznim, da se bo morala znajti sama. Ko tečem navzdol, zaslišim: "Ejga, a nisi ti spraševal za psom? Lej, tu ga mam, pridi hitro, ga držim!« Letim do hleva nad gostiščem in res, Nera na povodcu, Ula in Frenk iz Kranja sta me uslišala, vsa moja spraševanja ob poti navzdol in navzgor, si izposodila povodec v gostišču in psa držala pri sebi, dokler se nisem pojavil. Kapo dol, hvala, naslednji dan smo se srečali, ko smo se pripeljali do gostišča z avtom na sankanje - Ula in Frenk spet na Grmadi, in ja, častil sem, kaj pa drugega, hvala Gorenjci! Ni pa bila Nera edina izgubljena in najdena, v snegu se je našel tudi mobilni telefon Samsung in Stane ga je preko noči posušil in napolnil. V soboto ga je uspel vključiti, a kako najti lastnika, saj je bil zaklenjen in dostop do podatkov ni bil mogoč? Mlada pamet v družini se je znašla, zamenjala SIM kartico in ga odklenila s svojo kodo in našla stike, zapisane v spomin telefona. Nekaj klicev in lastnik je bil znan ter obveščen. Doma je bil z Drenovega Griča, seveda ni pozabil niti on na zahvalo v obliki dobrot! Drugih posebnosti na nočnem pohodu ni bilo, reševalci in zdravniki niso imeli dela, sta ga pa imela toliko več oba gostinca, Setnikar pr' Me-hačk in družina Čuden v dolini pri Pratkarju. Otroški pohod je potekal teden dni prej, 11. januarja, in to za 44 udeležencev, od tega 25 otrok. Najmlajša je štela le 5 let. Ta pohod je potekal v lepših, kopnih pogojih, bil je nadzorovan, saj je bila gruča otrok med dvema vodnikoma, starši pa so hodili zadaj. PD Blagajana se zahvaljuje Amaliji Vogrinčič in družini Čuden za namensko odprtje gostišča Pratkar, podjetju Schwarzmann, ki je odprlo svoje dvorišče za parkirišče, in članom GRS, ki so imeli nato v soboto na Grmadi tudi redno vajo. Sebastjan Vehar Has Občina Dobrova-Polhov Gradec N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Mladinski odsek PD Šentjošt Na tekmovanju Mladina in gore Mladinski odsek PD Šentjošt je letos prvič sodeloval na tekmovanju Mladina in gore, na katerem otroci in mladi kažejo poznavanje vsebin planinske šole. Tekmovanje je sestavljeno iz regijskega dela, ki poteka na treh koncih Slovenije, ekipe iz vseh treh regij, ki zberejo dovolj točk (pišejo se testi) pa se uvrstijo na državno tekmovanje, ki ga vedno gostijo zmagovalci prejšnjega leta. Državno tekmovanje je sestavljeno iz pisnega dela, najboljše ekipe pa se uvrstijo v finale, ki poteka v obliki kviza, sestavljenega iz vprašanj in praktičnih nalog. Vsa tekmovanja spremljajo kulturni program, spoznavanje kraja, ki gosti tekmovanje, natečaji, na državnem tekmovanju pa vse razveseli obisk skritega gosta, ki je ponavadi iz vrst alpinistov ali športnih plezalcev. Zadnjih nekaj let poleg državnega tekmovanja za osnov- nošolce poteka še tekmovanje za srednješolce. Naš mladinski odsek se je tekmovanja udeležili z eno osnovnošolsko ekipo, ki je štela štiri člane. Najprej smo se udeležili regijskega dela, ki je za notranjsko in primorsko regijo potekal 10. novembra 2018 v Idriji. Naša ekipa je pokazala kar nekaj znanja in se uvrstila na državno tekmovanje, ki je potekalo 26. januarja 2019 v Podnanosu. V finale se žal nismo uvrstili, a nas to ni preveč užalostilo, saj smo se naučili in doživeli veliko novega in se že veselimo ponovne udeležbe jeseni. Katja Maček, načelnica MO PD Šentjošt KS DOBROVA 2018 Vodovodni sistem (VS) sku štei vzo pno vilo rcev mikrobiološka preskušanja fizikalno kemijska preskušanja M K SKLADNO NESKLADNO E. Coli enterokoki KB CP SKLADNO NESKLADNO S % S % S % S % DOBROVA 27 4 27 100 0 0 0 0 0 0 4 100 0 0 BREZJE 13 2 12 92,3 1 7,7 0 0 1 0 2 100 0 0 HRUŠEVO 12 2 10 83,3 2 16,7 0 0 2 0 2 100 0 0 OSREDEK 8 2 8 100 0 0 0 0 0 0 2 100 0 0 SKUPAJ 60 10 57 95,0 3 5,0 0 0 3 0 10 100 0 0 Legenda: M - mikrobiologija, K - kemija, S - skupaj, E.coli.- Escherichia coli, enterokoki, KB - koliformne bakterije, CP - Clostridium perfringens KS ŠENTJOŠT 2018 Vodovodni sistem (VS) sku štei vzo pno vilo rcev mikrobiološka preskušanja fizikalno kemijska preskušanja M K SKLADNO NESKLADNO E. Coli enterokoki KB SK 22°C SKLADNO NESKLADNO S % S % S % S % ŠENTJOŠT 7 1 5 71,4 2 28,6 0 1 1 2 1 100 0 0 BUTAJNOVA 9 1 8 88,9 1 11,1 1 0 1 0 1 100 0 0 KURJA VAS 9 1 8 88,9 1 11,1 1 0 1 0 1 100 0 0 SKUPAJ 25 3 21 84,0 4 16,0 2 1 3 2 3 100 0 0 Legenda: M - mikrobiologija, K - kemija, S - skupaj, E.coli.- Escherichia coli, enterokoki, KB - koliformne bakterije, SK 22"C -število kolonij pri 22°C KS POLHOV GRADEC 2018 Vodovodni sistem (VS) sku štei vzo pno vilo rcev mikrobiološka preskušanja fizikalno kemijska preskušanja M K SKLADNO NESKLADNO E. Coli enterokoki KB SK 22°C SK 36°C SKLADNO NESKLADNO S % S % S % S % POLHOV GRADFC 40 2 26 65,0 14 35,0 0 4 14 1 1 2 100 0 0 DVOR-DOLENJA VAS 7 1 6 85,7 1 14,3 0 0 1 0 0 1 100 0 0 PODREBER 8 1 5 62,5 3 37,5 0 0 3 0 0 1 100 0 0 PRAPROČE 7 3 6 85,7 1 14,3 0 0 1 0 0 3 100 0 0 SKUPAJ 62 7 43 69,4 19 30,6 0 4 19 1 1 7 100 0 0 Legenda: M - mikrobiologija, K - kemija, S - skupaj, E.coli.- Escherichia coli, enterokoki, KB - koliformne bakterije, SK22"C - število kolonij pri 22°C, SK36C - število kolonij pri 36°C KS ČRNI VRH 2018 Vodovodni sistem (VS) sku štei vzo pno vilo rcev mikrobiološka preskušanja fizikalno kemijska preskušanja M K SKLADNO NESKLADNO E. Coli enterokoki KB CP SKLADNO NESKLADNO S % S % S % S % ČRNI VRH-SMOLNIK 6 3 6 100 0 0 0 0 0 0 3 100 0 0 SREDNJI VRH - ROVT 6 3 6 100 0 0 0 0 0 0 3 100 0 0 SKUPAJ 12 6 12 100 0 0 0 0 0 0 6 100 0 0 Legenda: M - mikrobiologija, K - kemija, S - skupaj, E.coli.- Escherichia coli, enterokoki, KB - koliformne bakterije, CP - Clostridium perfringens Povzetek letnega poročila o spremljanju kakovosti pitne vode za leto 2018 v Občini Dobrova -Polhov Gradec Režijski obrat občine Dobrova - Polhov Gradec, kot izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, obvešča svoje občane o kvaliteti pitne vode na javnih vodovodnih omrežjih občine. V letu 2018 je notranji nadzor in spremljanje stanja v oskrbi s pitno glede zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih Občine Dobrova - Polhov Gradec opravljal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NL-ZOH), Center za okolje in zdravje, enota vode in tla, Prvomajska 1, Maribor. Spremljanje stanja oskrbe s pitno vodo v Občini Dobrova - Polhov Gradec je NLZOH izvajal v okviru Pogodbe o izvajanju storitve nadzora pitne vode 430-0038/2012-14 in aneksom št. 5 k pogodbi ter Plana vzorčenja pitne vode v Občini Dobrova -Polhov Gradec za leto 2018. Notranji nadzor se je izvajal v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil. Strokovna podlaga za izvajanje notranjega nadzora je Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17). Zdravstvena ustreznost in skladnost pitne vode se je v okviru notranjega nadzora ocenjevala na podlagi opravljenih rezultatov mikrobioloških, fizikalno kemijskih preskušanj in terenskih meritev ter sanitarno tehničnega in higienskega stanja vodo-oskrbnih objektov, naprav, delovanja naprav oziroma postopkov priprave pitne vode pred njeno distribucijo v vodovodna omrežja posameznih vodovodnih sistemov. Povzetek rezultatov mikrobioloških in fizikalno kemijskih preskušanj v okviru notranjega nadzora na mestih vzorčenja pri uporabnikih (omrežje in VH) so za vodovodne sisteme prikazani v tabelah. Celoten dokument Poročila o pitni vodi za leto 2018 je objavljen na spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si v rubriki »oskrba s pitno vodo - obveščanje občanov«, prav tako pa je poročilo dostopno na vseh Krajevnih skupnostih in na sedežu občine. Režijski obrat občine Dobrova - Polhov Gradec NflJ Občina Log - Dragomer N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ho] Županova beseda Spoštovane občanke in spoštovani občani! Zagotovo je še prezgodaj napovedati, da se zima že poslavlja, je pa zagotovo res, da se dnevi daljšajo, kurenti že opravljajo svoje poslanstvo, mi pa se že spogledujemo s prvimi spomladanskimi opravili in nalogami, ki so pred nami. Lahko ugotavljamo, da nam zima prizanaša s snežnimi padavinami, kljub vsemu pa naše službe čakajo resne aktivnosti, povezane z vzdrževanjem in obnovo cest in okolice. Menim, da ni odveč, če omenim, da smo v skrbi za lepo in prijetno življenjsko okolje odgovorni prav vsi. Vsak po svojih močeh in seveda tudi predpisanih obveznostih. Verjamem v to, da zgledi vlečejo in da je optimizem nalezljiv, zato naj bo sosed sosedu motivacija in zgled za ureditev okolice. Tako lahko tudi z malenkostjo tekmovalnega duha dosežemo še višjo raven ureditve našega bivalnega okolja. Tudi mi v občinski upravi sledimo ciljem, ki smo si jih z vašim sodelovanjem zelo ambiciozno zastavili. Tudi mi pogledujemo čez meje občine in se skušamo tudi od sosedov česa naučiti in jih v njihovih dobro izvedenih projektih posnemati. Največji izziv za nas je seveda kakovostna priprava razpisa za izbiro izvajalca tako težko pričakovanega kanalizacijskega sistema s čistilno napravo. Vsi si želimo karseda hitro začeti z gradbenimi deli in posledično tudi črpanjem že zagotovljenih nepovratnih sredstev. Zadeva je zelo kompleksna in terja veliko strokovnega in operativnega znanja, saj se vsi zavedamo morebitnih tveganj že ob najmanjšem spodrsljaju na poti do zastavljenega cilja. Ob tej navedbi mi je roka za trenutek zastala, ko sem pomislil na zadnja dogajanja v našem občinskem svetu, ki pri posameznikih ne odražajo stanja odgovornosti in bi človek utegnil dobiti občutek, da se tveganj zaradi takega odnosa sploh ne zavedajo ... Da vam še bolj približamo naše izzive, ker se še posebej zadnji še kako dotika tudi vašega življenja v našem skupnem okolju, vas na spletni strani občine Log - Dragomer pod rubriko Projekti natančno seznanjamo z vsemi že znanimi in strokovno preverjenimi podrobnostmi posameznih projektov. Tudi z aktivnim sodelovanjem nekaterih novih konstruktivnih članov občinskega sveta bomo v prihodnje raven transparentnosti in, upam, tudi učinkovitosti dvignili še na višji nivo. Tako bo za površno in morebiti enostransko zavajajoče »dobrohotno« informiranje občanov ostalo manj možnosti. Vsakega občana, ki si bo želel katerega od projektov ogledati tudi v živo in poiskati podrobnosti, ki se morebiti tičejo le njega, bomo v občinski upravi z veseljem sprejeli in pojasnili nejasnosti. Ravno tako sem tudi osebno še vedno na voljo, da prisluhnem slehernemu vašemu izzivu, ki mu sami mogoče niste kos in skupno poiščemo izhod. Prav na koncu pa moram izkoristiti priložnost, da tudi po tej poti izrazim svoje spoštovanje in ponižno zahvalo vsem, ki ste nesebično pomagali pri projektu reševanja družine naše soobčanke Helene iz stiske, v kateri se je znašla. Ponovno smo dokazali, da človeška srčnost nima meja in da je človeški potencial naše največje bogastvo in moč za premagovanje na pogled nepremagljivih ovir. Želim vam vse dobro, Miran Stanovnik, župan KUD Kosec ob dnevu žena organizira gledališko predstavo. Več informacij v napovedniku. Brezplačni tečaj kaliografije Začnemo 19. marca. Prijave in informacije sprejemamo na 031 357 612 Vabljeni Razdelili bodo sredstva za šport Na občini pregledujejo vloge za sofinanciranje športnih vsebin za leto 2018. Občina Log - Dragomer je novembra lani objavila javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev letnega programa športa na območju občine Log - Dragomer v letu 2018. Kot so nam pojasnili, se je nanj prijavilo 11 izvajalcev športnih dejavnosti. »Trenutno potekata pregled in vrednotenje prejetih vlog, v nadaljevanju postopka bodo znani izvajalci športne dejavnosti v naši občini, ki so upravičeni do sredstev in njihova višina,« so še dodali. Sredstva bodo razdelili na podlagi odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Log - Dragomer, ki ga je občinski svet sprejel novembra 2017. Razdeljenih bo 45 tisočakov. Na vprašanje, zakaj bodo sredstva razdelili tako pozno, so nam na občini odgovorili: »Razpis je bil objavljen novembra 2018, saj je bila aprila 2018 podana prijava na inšpektorat za šolstvo in šport zaradi domnevno nezakonitega sprejema letnega programa športa v Občini Log - Dragomer.« Letni program športa za leto 2018 je svet sprejel na marčevski redni seji in ga razveljavil oktobra lani s sprejemom novega letnega programa športa. Na občini ob tem opozarjajo, da je šport dejavnost, ki bogati kakovost posameznikovega življenja, zaradi svojih učinkov pa pozitivno vpliva tudi na kakovost družbenega življenja. Šport ljudi združuje in jih motivira k boljšemu ali bolj aktivnemu delovanju ne Fotografija je simbolična glede na starost ali socialno pripadnost ali stopnjo trenutne aktivnosti: »Družbena vloga športa izhaja iz znanstveno dokazanega pomena športa za javno zdravje, tako telesnega pomena kot tudi duševnega in socialnega, socializacijo in hkrati tudi gospodarstvo. Športu se priznava zelo pomembna vloga pri spodbujanju k prostovoljnemu delu in k dejavni udeležbi v družbi, pri spodbujanju solidarnosti, strpnosti in odgovornosti, pri prispevanju k trajnostnemu razvoju ter k drugim pozitivnim družbenim vrednotam in narodni identifikaciji.« Zaradi vseh teh razlogov se šport sofinancira iz javnih sredstev, ki, kot dodaja uprava, pomagajo ustvariti ustrezne sistemske družbene pogoje za njegov razvoj. V. L. Občinski svet znova o pritožbi Občinski svet je na decembrski ustanovni seji na mize dobil pritožbo na volilno kampanjo Mirana Stanovnika, ki jo je vložil drugouvrščeni na volitvah Domen Cukjati. Svetniki so takrat pritožbo zavrnili in potrdili mandat starega novega župana. A zgodba se tu ni zaključila. Domen Cukjati se je, ker sklep, ki ga je nato spisala občinska uprava, ni bil enak sklepu, o katerem so decembra glasovali svetniki, pritožil na upravno sodišče. To je odločilo, da mora svet ponovno odločati o Cukjatijevi pritožbi. »Ta točka danes ni bila potrebna,« je na seji dejal Domen Cukjati, ki se je upravnemu sodišču pritožil, ker je bil sklep, ki ga je zapisala občinska uprava, po vsebini drugačen kot tisti, o katerem so svetniki glasovali na ustanovni seji. Zato je sodišče odločilo, da je občinski svet dolžen ponovno odločati o Cukjatijevi pritožbi na Sta-novnikovo volilno kampanjo. Svetniki so se ob tej točki zadržali skoraj tri ure, tudi na račun dveh odmorov, med katerima je tričlanska mandatna komisija odločala o pritožbi drugo-uvrščenega na volitvah, spisala poročilo in zelo obsežen sklep. V razpravi so se svetniki spraševali, kako je sploh lahko prišlo do take situacije in kako se je v zapisniku lahko znašel sklep, ki je bil drugačen od sprejetega. O vsebini pritožbe, razen Cu-kjatija, niso veliko razpravljali, večinoma so ponovili mnenja s prejšnje seje ter na koncu sprejeli dolg sklep. Svetniki so se seznanili s sodbo upravnega sodišča in odpravo sklepa prejšnje seje, strinjali so se, da se glede razlogov za pritožbo upošteva tudi razprava konstitutivne seje ter ponovno zavrnili Cukjatijevo pritožbo. Tokrat so sprejeli še obrazložitev, v kateri so pritožbene očitke zavrnili kot neutemeljene. Med drugim v utemeljitvi tudi piše, da četudi bi bili očitki utemeljeni, ti ne bi mogli vplivati na rezultat volitev. Nato so ponovili postopek s prejšnje seje ter znova potrdili štiriletni mandat župana Mirana Stanovnika. Svet o delovnih telesih Gladko pa ni šlo niti pri imenovanju članov stalnih delovnih teles. Zapletlo se je pri imenovanju odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ter nadzornem odboru. Prvega sploh niso sestavili, saj zaradi zaple- tov pri imenovanju župana za svetnico še ni bila potrjena Tina Rebernik Kovač, ki naj bi bila po potrditvi imenovana za predsednico prej omenjenega odbora. V nadzorni odbor so nato izmed šestih kandidatov imenovali Maj o Dremelj, Gregorja Pečka, Bojana Periča, Gašperja Kozjeka in Marka Winterlajtnerja. Odboru za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami bo še naprej predsedoval Domen Cukjati, sestavljajo pa ga še Marina Kokalj, Iztok Novak, Andrej Likar in Franci Kozjek. Predsednik statutarno-pravne komisije bo Blaž Rupnik, poleg njega bodo v njej še Alenka Kuzma, Maja Marijana Zorc Miglioranza, Jelka Pontelli in Viljem Kosednar. Za predsednico odbora za gospodarstvo, gospodarske javne službe in varstvo okolja je bila izglasovana Ivanka Urbanc, sestavljajo pa ga še Andrej Jerman Blažič, Gregor Stanišič, Marko Popit in Boštjan Rigler. Na svetniških mizah proračun Proračun za leto 2019 je težak 4,2 milijona evrov, približno toliko je tudi odhodkov. Na odhodkovni strani tekoči odhodki in tekoči transferji ostajajo na približno enaki ravni kot v preteklih letih, obču- tno več pa bo naložb. Odhodki na tej postavki so težki kar 2,2 milijona evrov, predvsem zato, ker sta letos med večjimi investicijami predvidena začetek gradnje kanalizacije ter zaključek del v Stari šoli. Predlog proračuna, predlog letnega načrta pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem za leto 2019, predlog sklepa, da letos ni predvidena prodaja finančnega premoženja, ter predlog izhodišč kadrovskega načrta za letošnje leto je občinski svet sprejel ter jih posredoval v javno razpravo do vključno 20. marca. Kot smo lahko slišali, bo javna razprava letos nekoliko daljša, saj eno izmed stalnih delovnih teles, ki mora obravnavati predlog proračuna, še ni bilo sestavljeno. Svetniki so razpravljali še o seznanitvi z vsebino javnega razpisa za izbiro izvajalca za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave ter sprejeli sklep, da bo občinska uprava pred objavo razpisa organizirala sestanek, na katerem bodo lahko zainteresirani svetniki in člani delovnih teles pogledali v razpisno dokumentacijo in nanjo podali komentarje. Sestanka se bo udeležil tudi strokovni delavec. Sicer pa so bili svetniki soglasni še pri sprejemu programa dela občinskega sveta za letošnje leto. V. L. NflJ Občina Log - Dragomer N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Intervju: dr. Igor Tasic Ambulanta splošne medicine Log - Dragomer že dobra dva meseca deluje s polnim delovnim časom vse dni v tednu. V ordinaciji v prvem nadstropju dializnega centra nas je sprejel dr. Igor Tasič, ki je ambulanto prevzel konec lanskega leta. V prijetnem, domačnem vzdušju nam je razkril, da na prvo mesto poleg celostne kakovostne obravnave pacientov postavlja preventivno delovanje. Med drugim smo izvedeli tudi, da so pacientove težave deloma tudi njegove težave, da se poskuša postaviti v njihovo kožo in jih tako še bolje razumeti. Opišite mi svojo poklicno pot? Medicinsko fakulteto sem končal v Nišu v Srbiji, kjer sem tudi doma. Nekaj časa sem nato delal v Srbiji, vmes sem spoznal svojo bodočo ženo, ki ima korenine v Sloveniji in takrat sva se skupaj odločila, da bi odšla na pot v Slovenijo. Ko sem prišel sem, ni bilo najlažje. To je bila trnova pot, od učenja jezika, preko nostrifikacije, do strokovnega izpita in nato specializacije. Po naključju sem dobil mentorstvo na Vrhniki, kjer je doma tudi moja gospa, takšna je bila usoda. Priložnost sem dobil pri doktorici Rožmanc Drašlerjevi, ki je bila ves čas moja mentorica. Hvaležen sem za vse njene dragocene napotke s področja družinske medicine in da me je zbližala z okoljem, v katerem sem delal. Ona je zelo pomembno vplivala na moje brušenje. Pred slabima dvema mesecema ste prevzeli ambulanto v občini Log - Dragomer. Kako se počutite na novem delovnem mestu? Tu se počutim zelo v redu, sem optimističen. Vzdušje je dobro, ljudje so zelo prijazni in tudi povratne informacije so pozitivne. Veliko mi pomeni, da gre stvar v pravo smer. Ljudje si vas lahko izberejo za osebnega zdravnika. Kakšen je postopek? Tisti, ki bi si me želeli izbrati za svojega zdravnika, naj se oglasijo v ambulanti. Pri prvem prihodu je postopek takšen, da podpišejo izjavo, s seboj pa morajo imeti tudi zdravstveno kartico. Tisti, ki so bili pacienti dr. Ane Švigelj, imajo kartoteke že v ambulanti. Vsi ostali, ki so imeli zdravnika v drugem zdravstvenem domu, pa morajo obvestiti svojega prejšnjega zdravnika o izbiri novega zdravnika in jim dati napotke, kam naj pošljejo njihovo kartoteko. Sprejemamo pa paciente, starejše od 14 let. Koliko opredeljenih pacientov imate trenutno? Trenutno imam 225 pacientov, kar je glede na količnik ena šestina polne ambulante. Koeficient se ne določa le na število pacientov, temveč tudi glede na starostne skupine. Ta količnik je trenutno okoli 400, polno zasedena ambulanta pa ima količnik 2400. Za en mesec opredeljevanja mislim, da je to kar uspeh. Tudi zato, ker se je 80 pacientov opredelilo popolnoma na novo oziroma do zdaj še niso obiskovali te ambulante, ostali pa so nekdanji pacienti dr. Švigljeve. Naš cilj je, da do polne zasedenosti pridemo v roku dveh let. Čemu dajete poudarek pri svojem delu? Poudarek dajem preventivi. Menim, da je bolje preprečiti, kot pa zdraviti. Preprečevanje bolezni se bolj obrestuje, kot pa kasnejše zdravljenje. Tudi zaradi tega bi si želel imeti referenčno ambulanto, ki jo ZZZS odobri glede na število pacientov. Če nas bo dovolj, bomo dobili še referenčno ambulanto oziroma diplomirano medicinsko sestro, ki bo imela dovolj časa za kakovostne preventivne preglede. Srčno si želim, da bi se to zgodilo čim hitreje, saj je diplomirana medicinska sestra desna roka vsakega zdravnika. Katera je za vas kot zdravnika in človeka najpomembnejša vrednota? Nedvomno poštenje, tako pošten odnos do dela kot pošteni in iskreni medsebojni odnosi. Kaj pa odnos z bolnikom? Zdravnik mora verjetno prepoznati ne le pacientove zdravstvene težave, ampak tudi njegove čustvene in ostale potrebe, se strinjate s to trditvijo? Ja, seveda. V družinski ambulanti pacienta celostno obravnavamo. Pacienta si ne želimo razu- Občina se predstavlja v Cankarjevi knjižnici Cankarjeva knjižnica na Vrhniki bo letošnje leto gostila serijo razstav, s katerimi se bo obiskovalcem predstavila Občina Log -Dragomer. Prvo so odprli na začetku februarja, pripravilo pa jo je Kulturno umetniško društvo Kosec. Razstavo sekcije ročnih spretnosti si lahko ogledate do konca marca. »Projekt je nastal v želji po poglobljenem sodelovanju z lokalnim okoljem, v katerem deluje naša knjižnica. V projektu smo spoznali marsikaterega umetnika, športnika, podjetnika, spoznali smo naravno in kulturno dediščino in še marsikaj. Zato smo s projektom nadaljevali,« je ob odprtju razstave povedala direktorica Cankarjeve knjižnice meti le kot bolnika, temveč kot človeka z vsemi njegovimi potrebami. Za marsikoga je obisk zdravnika stresen. Kako poskušate ta stres omiliti? Poskušam biti čim bolj prijazen, trudim se, da je vzdušje čim bolj domače. Da so tiste težave, ki mučijo pacienta, deloma tudi moje težave. Skušam se postaviti v njihovo kožo in čim bolj razumeti njihove težave. Mislim, da lahko s tem sočutjem pripomorem k temu, da so odnosi bolj sproščeni. Kako pa se izognete obremenjujoči čustveni vpletenosti v posamezne primere? Včasih je to zelo težko. Potrudim se, da vse to, kar poslušam, arhiviram, si zapišem in enostavno dam iz sebe na papir. Nekako tako kot pisatelj. Na ta način vse te težke zgodbe, ki jih družinski zdravniki mnogokrat slišimo, pospravim in tu čakajo, da jih, ko je potrebno, znova odprem. Kako si pridobite zaupanje novih pacientov? Jaz sem enak do vseh in vedno dam vse od sebe, da jim poskušam pomagati. Morda to moji pacienti prepoznajo in se zato vračajo nazaj v ambulanto. Tu sem že štiri leta. V sklopu specializacije sem veliko delal v zdravstvenem domu, samostojno v ambulanti doktorice Čegovnik, nekateri me prepoznajo iz te ambulante, drugi preko dela v dežurni službi, tretji pa me prepoznajo preko moje mentorske ambulante pri doktorici Rož-manc Drašler. Moje ime se tako gradi že nekaj let. Običajno je v polno zasedeni ambulan ti časa za pogovor zelo malo, povprečno sedem minut na pacienta. Kako je tu? Zaenkrat si jaz lahko privoščim daljšo obravnavo, ker je ambulanta na novo vzpostavljena in še ni dovolj opredeljenih pacientov. To je zagotovo prednost in za zdaj en velik plus, saj se pacientom lahko bolj posvetim in jih bolje spoznam. Ko prvič pridejo v ambulanto, si vzamem čas za bolj obsežen pogovor z njimi. Ko pa jih enkrat dovolj dobro poznam, so lahko vse nadaljnje obravnave krajše in še vedno kakovostne. Potem v ambulanti verjetno ni dolgotrajnega čakanja v čakalnici? Ne, načeloma ne. Paciente naročamo. Poskrbimo, da tudi nujni primeri dobijo svoj termin in se tako izognejo neugodnemu čakanju. Plus te ambulante je tudi bližina lekarne, kije le nekaj vrat stran. Ja, to vsi pozdravljajo. To je simbioza, ki daje dobre rezultate. Ima pa naša ambulanta kar nekaj prednosti. Ena je nedvomno bližina in dostopnost zdravnika. Naša ambulanta je odprta vse dni v tednu, občanom občine Log - Dragomer se k zdravniku ni več treba voziti na Vrhniko ali pa v Ljubljano. Ena izmed prednosti je tudi ta, da imamo dovolj parkirnih mest in da je uporaba parkirišč brezplačna. Brez politične volje občinskih veljakov in razumevanja zdravstvenega doma te ambulante tukaj ne bi bilo in verjamem, da bodo občani prepoznali vse prednosti, ki jih je prinesla v okolje. V tem zimskem času so verjetno ambulante najbolj obremenjene? Res je. Veliko je respiratornih okužb, tudi okužb prebavnega trakta. Pacientom veliko svetujemo po telefonu, tiste, ki potrebujejo pregled, pa naročimo. Žal v ambulanti nimamo laboratorija, zato morajo pacienti obiskati laboratorij v Zdravstvenem domu na Vrhniki. Upam, da ga bomo v prihodnje imeli tudi tukaj. To bi verjetno bistveno olajšalo delo? Ja, precej bi skrajšalo potek obravnave. Sama ambulanta bi bila še bolj prijazna pacientu, saj bi na enem mestu imeli vse. V. L. Ambulanta splošne medicine Hišni obiski: četrtek: 13.30-14.30 Log - Dragomer Ordinacijski čas je naveden z malico. MALICA: IGOR TASIČ, dr. med. spec. druž. med. Dopoldan: 10.30-11.00; Popoldan: 16.30-17.00 ERIKA IVIČ, tehnik zdravstvene nege PONEDELJEK: 7.00-14.30 Naročanje na pregled, receptov, napotnic po tele- TOREK: 13.00-20.00 fonu ambulante: 08 205 88 00 SREDA: 13.00-20.00 v dopoldanskem času: 7.15-10.00 ter 11.00-12.15, ČETRTEK: 17.00-14.30 v popoldanskem času: 13.15-16.00 ter 17.00-18.15. PETEK: 7.00-13.00 Naročanje po elektronski pošti: narocanje.tasic@zd-vrhnika.si. Vrhnika Sonja Žakelj. Na prvi razstavi občine Log - Dragomer se predstavlja KUD Kosec in njegova sekcija za ročna dela. Umetelne izdelke devetih ustvarjalcev, ki so nastali na delavnicah, si boste v prostorih knjižnice lahko ogledali do konca marca. Odprtje razstave so popestrili Mladi po srcu, obiskovalce pa je nagovorila tudi direktorica občinske uprave Marjeta Sternad Kuharič. V. L. Dela v Stari šoli v sklepni fazi Izvajalci imajo največ dela v notranjosti stavbe, kjer bo v nadaljevanju treba spustiti strope, poskrbeti za zaključne tlake, položiti keramiko ter med drugim pobeliti prostore. Glavnina del še naprej poteka za zaprtimi vrati, v notranjosti objekta: »Januarja je izvajalec po posameznih etažah izvedel predelne stene z izvedbo ter-moizolacije in strop z vgrajeno termoizolacijo v mansardi. V kletnih prostorih se je izvedel predelni strop z vso potrebno elektro in strojno instalacijo, zaključila pa so se dela talne hidroizolacije,« so nam povedali na občini. Dodajajo, da bo v naslednjih mesecih v etažah treba spustiti strope, poskrbeti za zaključne tlake, položiti keramiko v sanitarijah, vgraditi notranja vrata in okenske police ter prostore pobeliti. Zunaj bodo morali položiti razvode kanalizacije in vodovoda, nato pa urediti še površine za dostop do objekta ter položiti asfalt. V. L. NflS Občina Log - Dragomer N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prešerni tudi na Brezovici in Logu France Prešeren, največji slovenski pesnik, je bil imeniten mojster slovenske besede, ki je našo materinščino v večinoma nemškem kulturnem okolju postavil na neminljiv piedestal. . hin :■ viii. i ir.eŠrHr - ..... I? 1 I M-r I t «CV)]*»)*. j i ;"T ; tipu ......v.. v iH ..I. lirlkP- ■ Njegov verjetni daljni sorodnik Franc Prešeren, Škander z Brezovice, je bil imovit in podjeten gospodar, zaslužen med drugim tudi za osuševanje Ljubljanskega barja. 8. februar - Na današnji dan, ko se spominjamo smrti našega največjega pesnika in Slovenci v matici in drugje praznujemo kulturni praznik, je zanimiva vzporednica s Francem Prešernom (+1802, datum smrti ni znan), ki je bil posebno imeniten Brezovičan in si je kot eden prvih bogatašev v deželi pridobil zasluge za osuševanje Ljubljanskega barja ter postal ljubljanski meščan. Leta 1848 je posestvo na Brezovici prodal in se naposled preselil v avstrij ski Gradec. Leta 1861 je dobil naziv P. Vitez Heldenfeldski. Sam je poskrbel za svoje imetje 80 tisoč goldinarjev, njegovih 7 otrok pa je dedovalo po še veliko bolj bogatem očetovem stricu Juriju, ki si je kot trgovec v Trstu pridobil ogromno premoženje 300.000 goldinarjev. Pesnik France menda ni vedel za tega imo-vitega sopriimenjaka, so pa vedeli zanj njegovi prijatelji, npr. Matija Čop. Oče brezoviškega Franca Prešerna je bil Jurijev brat Janez, ki se je na Brezovici poročil z vdovo Marijo Pezdir, rojeno Legat, ki je bila gostilni-čarka pri Škandru. Janez in Jurij sta bila iz ene od dveh gorenjskih vej Prešernov, ki sta pokazali izreden gospodarski talent: njuna rodbina je po tradiciji izvirala iz okolice Brezij, o čemer pa dvomi Rafael Ogrin, ki je pisal o Prešernih na Vrhniki: pravi, da je bila ta rodbina bolj verjetno iz Za-breznice. Na Janezovo rodovino zdaj spominjata dve nagrobni plošči: ena na cerkvenem zidu levo od vhoda v župno cerkev sv. Antona Puščavnika na Brezovici, druga pa nasproti na zidu okoli cerkve (ta je žal trenutno v bolj slabem stanju). Na Prešerne na Brezovici pa še bolj spominja Poko-va domačija z inicialkama na portalu, obrnjenem proti cesti: danes v njej gospodari Robi Trobec, potomec Kumarjeve rodbine iz Radne, kjer so se včasih pisali Remškar in od koder predvsem po raziskavah Mary Urban (rojene Artač) iz ZDA izvirajo vsi Remškarji v brezoviški župniji. Pred Trobci, ki so izplačali vse dediče po prejšnjih lastnikih, je bila hiša last ljubljanskega trgovca Pocka, od tod tudi njeno sedanje ime Pri Poku. Pocku je hišo prodal Fran Štrukelj, obdržal pa velike gozdne posesti, ki jim brezoviški posestniki še danes pravijo V Štrukljevem: označujejo jih starodavni mejniki z inicialkama F. Š. Po Franu Štruklju je posesti dedovala njegova svakinja, po njej pa sin Josip Ciril Oblak, ki je imel nezakonskega sina z gospo Ilovar iz Mrzlega Polja pri Ivančni Gorici: to je prijazni gospod Jože Ilovar iz Črnuč. Pred časom se je ta pogodil s Planinsko zvezo Slovenije za delitev velike gozdne parcele blizu Mrzlih Studencev za Veliko Radno na pol; kot pravijo Brezovičani: to je bila starodavna obveza Josipa Cirila Oblaka do planinske zveze. Ilovar trdi, da bi morala planinska zveza pa zgraditi dom na Krimu. Trenutni dom na Krimu, kjer sta oskrbnika prijazni Marko Markič in njegova žena iz okolice Tržiča, je namreč kot bivša vojašnica last Slovenske vojske. Pokovina ima stavbo dvojčico na Logu, kjer se še danes reče pri Škandru, z identičnim napisom na portalu proti Tržaški cesti. Gromov ata Janez Rus, sin tržaškega najdenčka istega imena, ki se je h Gromu priženil od Pavlička v Brezju pri Dobrovi, je dal menda stavbo za doto svoji hčeri Mariji Rus. Ta se je poročila s Petrovim Francetom Remškarjem, ki je umrl v času 1. svetovne vojne leta 1916, ona pa je umrla konec septembra leta 1942. Po starih brezoviških gospodarjih se domačiji še danes reče pri Škandru, vendar tam ne bivajo več godci, kar to domače ime pomeni. Zena sina Franceta in Marije Ivana Remškarja, ki je bil v času po 1. svetovni vojni eden najmlajših jugoslovanskih županov, Marija, rojena Habe, je stavbo prodala ljubljanski nadškofiji. Kot zanimivost naj povem, da je nečak pokojne Marije Tomaž Habe, znan slovenski skladatelj in zborovodja, ki je bil v mladosti tu večkrat na počitnicah. Tako je prinesel nekaj glasbenega, »škantarske-ga« duha v to hišo, kjer zdaj vadi in poje pri bogoslužju ložanski cerkveni zbor pod vodstvom Henrike Gutnik. Henrika, rojena Zalar, ki izvira iz glasbeno nadarjene rodbine iz vidovske fare, je bila uspešna tekmovalka na violini v okviru bivše Jugoslavije, danes pa igra v simfoničnem orkestru Simfonika z Vrhnike. Obe lepi, starodavni stavbi na simbolen način povezujeta bre-zoviško župnijo, obenem pa pleteta tudi skrivnostno povezavo z našim bardom iz Vrbe, ki je bil daljni sorodnik brezoviških Prešernov. Anton Slodnjak se je v zvezku Slovenskega biografskega leksikona iz leta 1952 (Ivan Pregelj-Qualle) zares poglobil in bogato popisal poreklo in rodoslovne povezave med posameznimi imenitnimi rodbinami s tem priimkom, ki si ga je nadel njihov verjetni skupni prednik. Bil je očitno prešernega duha in takega smo lahko danes tudi mi vsi. V deželo že sili pomlad in toplejši dnevi: in prav je tako. Miha Rus Vir: 1. Slovenski biografski leksikon, osmi zvezek (Ivan Pregelj-Qualle). Ljubljana, 1952. 2. Rafael Ogrin: Prešerni na Vrhniki (v: Kronika Ljubljana, Časopis za slovensko krajevno zgodovino. Ljubljana, 1959). Otroke obiskal Škratek Prijateljček Poučna in zabavna predstava Škratek Prijateljček reši težave v izvedbi Gledališča prijatelji je navdušila več kot sto otrok. Iz vrtca Log - Dragomer, Kulturno umetniško društvo koncesijskega vrtca Zvezdica Kosec. in ostale predšolske otroke »V KUD Kosec želimo tudi iz občine. Gledališčnike je v najmlajšim prebivalcem naše dvorano centra TC povabilo občine približati kulturo. Zato vsako leto za otroke organiziramo igrico, na katero povabimo vse otroke iz naše občine, ne samo iz vrtca, temveč tudi tiste, ki so v varstvu doma,« nam je zaupala predsednica Kosca Anica Vengust. V. L. Tradicionalno peš romanje k Pavlu na Vrhniko 2019 Prijateljice in prijatelji Jakobove poti iz Župnije Brezovica in Ljubljane ter okolice se od leta 2008 dalje vsako leto zadnjo nedeljo v januarju ob 12. uri zberemo na Brezovici, v župnijski cerkvi svetega Antona Puščavnika, v kateri vsako leto vidimo kaj novega. Predlansko leto so bile nove orgle, lani smo si ogledali nov ambon in novo oltarno mizo z relikvijami blaženega Alojzija Grozdeta, letos pa je obnovljen oltar na levi strani, nova pa je tudi res posrečena točkovna osvetljava notranjosti cerkve, ki še posebej poudari bisere kulturne dediščine. Tudi zato je ta cerkev postala romarsko svetišče. Z domačim župnikom Jožefom Pojetom smo zmolili Angel gospodov, prejeli romarski blagoslov, potem pa smo se odpravili peš po Ašičevi poti k svetemu Pavlu na Vrhniko. Hodili smo tri ure, večinoma po trasi nekdanje vrhniške železniške proge, in se pogovarjali. Gospa iz Štepanje vasi nam je podarila zgibanko o domu iz Kančevcev. Med potjo smo zmolili tudi rožni venec. Na Vrhniki pri Osnovni šoli Antona Martina Slomška smo prebrali tudi lepo predstavljeno zgodovino o nekdanji železnici med Brezovico in Vrhniko. Pred cerkvijo na Vrhniki so nas pričakali domačinke in domačini z vročim čajem, kuhanim vinom, ocvirkovko in pecivom. Romarkam in romarjem iz Borovnice, Brezovice, Horjula, Iga, Logatca, Ljubljane, Preserij, Tomišlja, Zaplane, Zirov in drugih krajev so se pridružili še mnogi, ki so se pripeljali na Vrhniko s svojimi vozili, tako da po končanem srečanju ni ostal nihče brez prevoza nazaj. Nekateri pa so poromali peš tudi proti domu. Podobno kot se v kraju med seboj mnogi ne bi poznali, če se ne bi srečevali ob nedeljah, se zaradi tovrstnih romanj med seboj bolj poznamo tudi sosedje iz krajev Ljubljanskega barja s hribovitim zaledjem. Taka srečanja so še bolj dragocena tudi zato, ker so že prejšnja stoletja romali in občudovali lepote sosednjih župnij tudi naši predniki. Letos je Slovesno mašo daroval lanski novomašnik kapucin Luka Modic ob somaševanju duhovnika Mohorja Rihtariča in kaplana Borisa Rozmana iz domače župnije, začela se je ob 16. uri. Med mašo smo se zahvalili Bogu za lepo duhovno doživetje. Ob izhodu pa smo prejeli tudi spominske podobice. In, če ne prej, na veselo romarsko snidenje, ki bo spet na Vrhniki zadnjo nedeljo v januarju 2020! Drago Stanovnik NflS Občina Log - Dragomer N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Borovničani poskrbeli za smeh V gasilskem domu na Logu je v mesecu kulture gostovala gledališka skupina Šota iz Borovnice. Tokrat so uprizorili kmečko veseloigro Miciki je treba moža. »Vse čestitke skupini Šota iz KD Borovnica. Bili so res izjemni. V dvo- rani so pričarali veselo in sproščeno vzdušje in nasmejali obiskovalce,« je po koncu predstave povedala predsednica KUD Kosec Anica Vengust. Dodala je, da so si v društvu sicer želeli, da bi si veseloigro ogledalo več ljudi. Nastop Šote na loškem odru ni prvi, Borovničane so občani v zadnjih letih na Logu videli že večkrat. Tokrat so se predstavili s kmečko veseloigro Vinka Koržeta z naslovom Micki je treba moža v režiji Matjaža Ocepka. Na odru so nastopili Jani Bolarič, Polona Kržič, Breda Mušič, Klavdija Makuc, Jure Fur-lan, Domen Debevec, Nika Prista-vec, Klementina Lajh, Vojko Blago-jevič in Ciril Košir. V L. Foto: GS Šota Napovednik marec 2019 SRE. 6.3. ob 19:00 PET. 8.3. ob 19:00 SRE. 13.3. ob 18:00 PET. 15.3. ob 18:00 TOR. 26.3. ob 18:00 ČET. 28.3. ob 17:00 Opomba: UVODNO SREČANJE GLEDALIŠKE SKUPINE > Vodi Jože Čamernik Osnovna šola Log-Dragomer GLEDALIŠKA PREDSTAVA »NA KMETIJI JE LEPO« Igrata Jože Čamernik in Janez Cankar Gasilski dom na Logu OBČNI ZBOR ČLANOV KUD KOSEC Osnovna šola Log-Dragomer UVODNO SREČANJE FOTOGRAF.SKUPINE » Vodi Janez Tarman Osnovna šola Log-Dragomer MATERINSKI DAN Organizatorja: Osnovna šola + KUD Kosec Osnovna šola Log-Dragomer UVODNO SREČANJE GLASBENE SKUPINE * Mentor: Glasbena šola Liberta, Brezovica Osnovna šola Log-Dragomer PRI DOGODKIH OZNAČENIMI Z ZVEZDICO SO DOBRODOŠLI TUDI NOVI ČLANI! ob 15:00 ob 17:00 ob 18:00 Otroška folklorna skupina »Nageljček« Vodi: Nataša Kogovšek, OŠ Log-Dragomer * Klekljanje, vodi: Ivica Česnik, prostor DU Log Likovna delavnica, vodi: Draga E.Davitkova (samo vsak drugi torek), OŠ Log-Dragomer Pevska skupina »Mladi po srcu«, Vodi: Iztok Urbane Gasilski dom na Logu PREJELI SMO Sodišče ugotovilo bistveno kršitev s strani občinske uprave Občinska pravnica in sopodpisa-ni član občinskega sveta sta v zadevi Pritožba na nepravilnosti volilne kampanje kandidata Mirana Stanovni-ka izdala uradni sklep, ki je po vsebini odločilno drugačen, kot je bil dejansko sprejet na seji občinskega sveta. Na prvi seji občinskega sveta sem kot kandidat za župana vložil pritožbo v zvezi z nepravilnostmi v volilni kampanji drugega kandidata, to je takratnega župana Mirana Stanovnika. Svojo pritožbo, ki se je nanašala na uporabo občinskih sredstev in občinskih glasil za potrebe zasebne volilne kampanje, sem argumentiral in na seji se je odvila argumentirana razprava. Občinski svetniki smo imeli različna mnenja in občinski svet se je odločil, kot se je. Do tukaj je bil postopek pravilen. Po seji sta občinska pravnica in občinski svetnik, ki je vodil sejo, pripravila in podpisala uradni sklep. Sklep, kot sta ga zapisala, pa je bil po vsebini odločilno drugačen, kot je bil dejansko sprejet na sami seji. To je ugotovilo Upravno sodišče Republike Slovenije na podlagi poslušanja zvočnega posnetka seje občinskega sveta. Sodišče je poleg te ugotovitve zapisalo še, da je omenjeno potvarjanje sklepa »bi- stvena kršitev pravil postopka in zato razlog za odpravo sklepa«. Sklep, kot je bil uradno zapisan, je sodišče zato odpravilo (razveljavilo) in posledično je občinski svet moral o zadevi še enkrat razpravljati in odločati. Samo po sebi se postavlja vprašanje, kdo je odgovoren za kršitev, zaradi katere je sodišče razveljavilo uradni sklep občinskega sveta, kar se do sedaj v zgodovini občine še ni zgodilo. Najprej sta to gotovo oba podpisnika sklepa. Vendar pa je tudi župan zagotovo vedel za neresnično vsebino sklepa, saj se sklep neposredno nanaša na potrditev njegovega županskega mandata, sklep se je pisal v pisarni poleg njegove pisarne in tudi zato, ker je župan sklep kot stranka v postopku tudi sam uradno prejel na dom. Vprašamo se lahko, zakaj župan, ki je po zakonu odgovoren za zakonitost delovanja občine, ni odrea-giral in zagotovil zakonitosti. Domen Cukjati, občinski svetnik Odgovor Občine Log-Dragomer Domnu Cukjatiju Občinski svet Občine Log - Dragomer je dne 12. 12. 2018 na svoji 1. redni seji, ki se je pričela ob 18:00, po začetku seje občinskega sveta, in sicer v trenutku začetka obravnave 5. točke dnevnega reda (Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana...), prejel pritožbo Domna Cukjatija, kandidata za župana (v nadaljevanju: pritožnik), na volilno kampanjo takratnega župana in kandidata za župana Mirana Sta-novnika v volilni kampanji za lokalne volitve 2018. Zakon o lokalnih volitvah v 100. členu določa, da ima zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet. Pritožbo lahko vloži do začetka prve seje občinskega sveta. Pritožba je bila tako sicer vložena prepozno, kar pa na prejetem izvodu pritožbe tekom seje občinskega sveta ni bilo evidentirano in ni bil zabeležen trenutek njene vložitve, niti tega ni posebej ugotovil občinski svet. Mandatna komisija je pritožbo Do-mna Cukjatija pregledala, vendar se do nje ni znala opredeliti, zaradi česar je opredelitev do pritožbe in odločitev o njej v celoti prepustila občinskemu svetu. Občinski svet se je seznanil z vsebino pritožbe, vendar v razpravi ni bil zmožen argumentirane razprave o vsebini pritožbe, zato je bilo s strani svetnikov večkrat izpostavljeno, da se pritožba zavrne in naj o njeni vsebini odloča sodišče. Občinski svet je torej odločil, da se pritožbi ne ugodi (takšno odločitev izrecno predvideva tudi 101. člen ZLV), pri čemer pa se ni spuščal v pravno formulacijo, ali takšna odločitev pomeni zavrženje pritožbe zaradi tega, ker je prepozna, ali njeno zavrnitev, ker je vsebinsko in materialnoprav-no neutemeljena. Glede na to, da gre za pojme in presojo, ki je večini laične javnosti in tudi občinskim svetnikom nepoznana, se je s strani občinske uprave pripravil sklep z izrekom, ki se poda, kadar se pritožbi ne ugodi, če je bila ta prepozna, kot je bilo ocenjeno v tem primeru. Na podlagi posnetka seje občinskega sveta je možno sklepati, da je bila volja svetnikov, da se pritožbi Domna Cukjatija ne ugodi, o sami njeni vsebini, ustreznosti in pravočasnosti pa naj odloči sodišče. Nikakor ni možno glede na dejansko stanje sklepati, da besedna zveza »se zavrne« pomeni, da se pritožba vsebinsko zavrne, saj je bilo večkrat izpostavljeno, da se občinski svetniki do vsebine pritožbe niso zmožni argumentirano opredeliti, poleg tega pa se o formalno pravilni odločitvi (zavrnitev, zavrženje) niti ni razpravljalo, saj se pritožbi le ni ugodilo (kot to predvideva 101. čl. ZLV). Posledično je bila naloga strokovnih služb, da pripravi ustrezno pravno formulacijo odločitve, ki ustreza stanju zadeve, ki pa je bilo takrat takšno, da se je štelo, da pritožba ni bila vložena pravočasno. Na to kaže tudi sedanje pisanje g. Cukjatija, ki je izrecno napisal, da je pritožbo vložil na seji občinskega sveta, kar pa je prepozno. Ne glede na to, je sodišče ob obravnavi tožbe g. Cukjatija zavzelo stališče, da bi se moral odpravek sklepa glasiti točno tako, kot je bil sprejet na seji občinskega sveta in z obrazložitvijo, ki sledi razpravi in razlogom za sprejem takšnega sklepa, kot so bili izpostavljeni na občinskem svetu, zaradi česar je sodišče obravnavo pritožbe vrnilo nazaj občinskemu svetu. Pri tem pa je sodišče tudi zapisalo, da iz razpoložljivega gradiva ni mogoče ugotoviti, da bi bila pritožba vložena prepozno, saj je na žigu o prejemu pritožbe le datum, ne pa tudi ura prejema pritožbe, kar pa ne dokazuje, da ta ni bila vložena pred sejo občinskega sveta. Zaradi vsega navedenega je občinski svet pritožbo g. Cukjatija ponovno obravnaval in jo po ponovni obravnavi zavrnil. Občina Log-Dragomer NflJ Občina Log - Dragomer N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Društvo DVIG Februarja smo ... Februarja smo se drugič srečali člani študijskega krožka Vodni viri v občini Log - Dragomer. Že dobro leto se ukvarjamo z raziskovanjem vodnih virov v naši občini. Naše vabilo k sodelovanju so sprejeli občani, ki so tu doma že vse življenje in se dobro spominjajo, kakšna je bila oskrba z vodo pred 50 leti in več. Lukovica je imela več zajetij in člani ŠK Vodni viri v občini Log - Dragomer so na drugem srečanju predstavili zajetja oziroma studence, iz katerih so se nekoč in se deloma še danes oskrbujejo domačije na Lukovici, to pa so Lukčev, Božičev, Hlaibčev, Jurežev in Pe-tercov studenec. Vodo so zajemali za pitje, umivanje, pranje in napajanje živine. Izvedeli smo, kako so to izkoriščali, kje so bili in so tudi še ti studenci. Člani ŠK si jih bomo ogledali, ko bodo vremenske razmere ugodne. Na zemljevidu smo član ŠK označili tudi zajetja vodnih virov, iz katerih so se in se še oskrbujejo Dragomerčani in bi jih lahko tudi uporabili za oskrbo s pito vodo, to pa so zajetja Kavčnik, za gostilno Šipca, v Bezgovem grabnu in pod cerkvijo sv. Lovrenca. Vodo zajemajo v razpoklinskem vodono-sniku (permokarbinske in permske slabo vodoprepu-stne plasti) in je občasno oporečna, izdatnost pa v času dalj trajajoče suše močno upade. Največje zajetje ob Cesti na Polane pa smo vam predstavili v prejšnji številki Našega časopisa. Nika Gams Kulturni praznik malo drugače Ker se je v tem času že bližal slovenski kulturni praznik, smo našemu vabilu za pisanje z roko priložili sliko Prešernovega rokopisa. Veseli smo bili velikega odziva povabljenih, ki so nam napisali različno dolga sporočila ali pa samo stavek ali dva, da so nam pokazali svoj rokopis. Vse te zapise bomo objavili v knjižici. Sedaj pa vam prilagamo nekaj zapisov in pa del vabila, ki smo ga razdelili med člane društva. Pisanje z roko je več kot uporaba pisala, je izvirna spre- V Društvu DVIG smo se seznanili z akcijo društva prijateljev pisanja z roko, s katero so nas pozivali, da v času od 12. do 25. januarja napišemo sporočilo z roko. tnost. Spretnosti razvijamo z vajo. Nevrologi opozarjajo, da naši možgani bolj kompleksno delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z računalnikom. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu zadrži dlje časa. Pri pisanju z roko se nam utrne več idej, ohranjamo pa tudi dolgotrajnejšo pozornost. Vabimo vas, da se tudi vi s svojim zapisom udeležite te akcije. Vaše zapise bomo zbrali in jih objavili v brošuri. Za spodbudo si poglejte še rokopis našega pesnika Franceta Prešerna. To naj bo tudi naš prispevek h kulturnemu prazniku, 8. februarju. Vsem, ki ste se naše akcije udeležili, prisrčna hvala! Nika Gams Ovrednotenje izobraževalnih programov v DVIG-u Med osrednjimi nalogami naše univerze za tretje življenjsko obdobje je tudi spremljanje kakovosti izvedbe naših programov. Za to uporabljajo izobraževalne organizacije različne načine, ki jih lahko razdelimo v dve skupini, gre za zunanje in notranje vrednotenje oziroma ocenjevanje. Prvo opravijo zunanji strokovnjaki, drugo pa izvede organizacija sama. V našem društvu nimamo zunanjih strokovnjakov ali strokovnih organizacij, ki bi ocenjevali naše delo. Vsekakor pa štejemo med priznanja za kakovost našega dela vabila strokovnih organizacij ali ministrstev, da predstavimo na domačih ali mednarodnih konferencah naše projekte, pa tudi to, da uspemo dobiti na javnih razpisih za naše projekte tudi državna sredstva. Vendar je za nas bolj pomembno, kako naše programe ocenjujejo študentje naše univerze za tretje življenjsko obdobje. Zato redno spremljamo njihovo zadovoljstvo. Njihove pohvale in kritike nas vodijo tako pri izbiri tematik učenja kot pri izboljševanju kakovosti našega dela. V nadaljevanju vam predstavljamo rezultate vrednotenja dveh predavanj. Predavanje dr. Verene Vidrih Perko z naslovom Kulturna dediščina, vse, kar imamo, znamo, smo in bomo, smo organizirali ob zaključku evropskega leta kulturne dediščine 29. novembra 2018. Na pre- davanje je prišlo osemnajst znanja željnih ljudi: dvanajst iz Dragomera, štirje iz Loga in dva iz Lukovice. Med njimi je bilo nekaj več žensk kot moških, prevladovali so starejši od 65 let (osem ljudi). Po izobrazbeni strukturi so prevladovali taki z visokošolsko izobrazbo (6 oseb), sledili so poslušalci z višjo strokovno (2) in visokošolsko izobrazbo ali magisterijem (po 1). Svoje mnenje je z izpolnitvijo elevacijskega vprašalnika sporočilo deset priso- tnih. In zakaj so prišli na predavanje o kulturni dediščini? Dobra tretjina zato, ker meni, da premalo vedo o pomenu kulturne dediščine za naše vsakdanje vrednote, ki usmerjajo naša življenja, dobra tretjina zato, ker verjame, da je poznavanje dediščine ključ za razumevanje sedanjosti in naše ravnanje, in prav tako dobra tretjina zaradi zanimive vsebine. Predavanje je izpolnilo pričakovanja vseh, ocenili so ga kot dobro organizirano (36 %), zanimivo in koristno (po 30 %), a tudi prekratko (6 %). Na vprašanje, katere vsebine na predavanju so jim bile najbolj všeč, so poslušalci odgovorili: osvetlitev dediščine iz časa Barbare Celjske; poudarki o tem, kako pomembno je, da se zavedamo, da je biti Slovenec vrednota; o vrednotah naših prednikov, kako nas določajo in zakaj jih kapital načrtno uničuje, o panslavizmu. Ljudem so bile všeč tudi podrobnosti oz. interpretacije, ki so danes, zaradi razvoja znanosti, drugačne kot v preteklosti. Za vse je bilo predavanje zanimivo in poučno. Je pa odprlo tudi veliko vprašanj, časa za odgovore in izmenjavo mnenj pa je bilo premalo. Nekateri odgovori so pač takšne narave, da moramo o njih premisliti sami in si na vprašanja odgovoriti s kritično distanco do mnenj elit (političnih, ekonomskih) in brez strahu pred zasmehovanjem ali drugimi posledicami. Predavanje mag. Boruta Ju-vanca Voda in vodnjak - zibelka življenja in del naše dediščine smo izpeljali 16. januarja 2018 v okviru ŠK Vodni viri v občini Log - Dragomer. Na predavanje je prišlo trinajst članov študijskega krožka: šest iz Lukovice, pet iz Dragomerja in dva iz Loga; trije moški, pet žensk (brez odgovora 2). Deset jih je izpolnilo evalvacijski vprašalnik. Tokrat nam je uspelo privabiti nekoliko mlajšo generacijo: pet poslušalcev je bilo starih 46-64 let, trije pa starejši od 65. Tudi izobrazbena struktura je bila drugačna kot običajno: prevladovali so člani s srednješolsko izobrazbo (pet članov), dva sta navedla srednješolsko izobrazbo in dva višješolsko oz. magisterij. In zakaj so prišli na predavanje? Prevladala sta dva odgovora: ker so v družini uporabljali za oskrbo z vodo lokalne vodne vire in zaradi osebne želje po novem znanju (8 članov), dva pa sta prišla zaradi priporočila znanca in izmenjave izkušenj. Na vprašanje, ali so se njihova pričakovanja glede udeležbe na predavanju uresničila, je samo eden odgovoril, da so se uresničila le deloma, v celoti so se uresničila šestim članom, nad pričakovanji pa dvema. Med vsebinami predavanja enemu članu ni bil všeč del o ohranjanju vodnjakov. Kot posebno zanimive pa so člani izpostavili naslednje vsebine: predstavitev različnih vrst vodnjakov, slikovno gradivo; o vodi in vodooskrbi na otokih, nove informacije o izvirih vode. Kot najpomembnejše sporočilo predavanja pa je član študijskega krožka izpostavil predavateljevo mnenje o tem, kako pomembno je vodne vire evidentirati, označiti in skrbeti za njihovo ohranjanje. Olga Drofenik NflJ Občina Log - Dragomer N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Kulturni praznik pripravili že desetič Tradicionalno prireditev ob kulturnem prazniku je že desetič zapored pripravil KUD Kosec v sodelovanju z občino in osnovno šolo. Tudi tokrat je minila v znamenju plesa, petja in poezije. »Brez kulture bi bili Slovenci siromašen narod ali pa sploh ne bi več obstajali, če ne bi bilo dragocenih ustvarjalcev, na primer Prešerna, Vodnika, Cankarja in številnih drugih, bi nas kot narod najbrž že davno pohodili,« smo lahko slišali v uvodu v kulturni večer. Povezovalka večera Katarina Golob je ob tem opozorila, da kultura ni le umetnost, ampak je del nas. »Je to, kako pozdravimo, kako govorimo, in nenazadnje, kako sočutni smo do soljudi. In tukaj se je naša občina, spoštovani krajani, v zadnjih dneh zelo izkazala. Ko se nekdo znajde v stiski, da bo ostal brez strehe nad glavo, so krajani, ki izkažejo pomoč in sočutje, najbolj dragoceni. Kajti kultura smo konec koncev mi, ljudje in kulturen človek je v prvi vrsti dober človek.« Tudi tokrat so se obiskovalci lahko prepričali, kako bogata je kultura v kraju. Na odru smo tako lahko videli številne domače ustvarjalce. V svet petja nas je skupaj z gosti Mešanim pevskim zborom društva upokojencev Kozarje ponesla pevska skupina KUD Kosec Mladi po srcu, s pesmijo Miroslava Vilharja Po jezeru pa sta se predstavili Lara Mršnik Čemažar in Luna Mercina Wolf. Skupaj z otroki iz folklorne skupine Nageljček smo spoznavali pestrost šeg in navad naših prednikov. Tokrat so pokazali igro z laneno štreno ter ob tem zapeli in zaplesali. Prisluhnili pa smo lahko tudi glasbenim virtuozom: Pii Nahtigal na klavirju, učencem glasbenega centra Liberta z glavno temo iz animiranega filma Knjiga o džungli ter duetu Rok Škrlj in Julijan Erič, ki sta zaigrala povezani skladbi Agostino"a blues in Jam#3. Tudi tokratna prireditev ni minila brez deklamacije učencev Osnovne šole Log - Dragomer. V. L. V zimski idili s soncem obsijana planina Korošica Načrtovan je bil izlet na Vitranc, ki pa je zaradi snežnih razmer odpadel, zato smo v nedeljo, 16. decembra, izvedli plan B in se odpravili na planino Korošico. Pri zadnjem predoru pred Ljubeljem smo ob cestarski hišici Vranček (950 m) parkirali avtomobile. Pri vodenju je pomagal simpatični Jan, mlad vodnik pripravnik MO Rega. Zgodnje jutro je bilo hladno. Z zmernim tempom smo se vzpenjali po gozdni cesti proti planini Korošici. Prečkali smo pašno ograjo, kjer se začne snežna pot. Na temačno sivino je posijalo zgodnje jutranje sonce. Vrhovi gora so zažareli. Ko smo prišli na planino, se je začela prava zimska pravljica. Pod milim modrim nebom in žgočim soncem se je snežna odeja s kri-stalčki zableščala. Očarali so nas pogledi zasneženih vrhov Stola, od koder se je videla koča, vrh Begunjščice, Vr- tače in drugi vrhovi. Na drugi strani j e bil lepo viden greben Velikega vrha in prelepa Košutica. Z nekaj koraki smo prišli na s soncem obsijano planino Korošico (1554 m). Pri koči smo posedeli, pomalicali in se počutili odlično. Prišel je čas odhoda. Za kočo smo naredili manjšo krožno pot po pašni jasi, prekriti s puhastim snegom. Tako puhastim, da kepanje ni bilo mogoče. Nenadoma so se pojavile meglice. Nebesna sivina je zakrila sonce. Ugotovili smo, da smo ujeli pravi čas za uživanje na planini. Sestopili smo po poti vzpona. Lepo smo se imeli. Srečno. Lili NflJ Občina Log - Dragomer N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Hôj Novice iz Društva upokojencev Log Ob koncu leta 2018 in v začetku novega leta je bilo delovanje društva zelo živahno in pestro. Z dejavnostmi skrbimo za čim boljšo psihofizično kondi-cijo naših članov. Veliko dela, tudi prostovoljnega, smo opravili člani pri urejanju našega doma na Poti na Ferjanko 6 . Uredili smo trato in vrtno uto za prijaznejše druženje, večji parkirni prostor pa bo omogočal lažji dostop do dogajanja v domu. JUTRANJA TELOVADBA poteka vse dneve od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.00 v Športnem parku Log. Vodita jo naša člana Miha in Irena Lenaršič. Našim fizičnim sposobnostim se redna vadba že pozna. Zato vabimo nove člane, da se nam pridružijo in uživajo z nami jutranji zrak in prve sončne žarke. In prijetno družbo. HITRI POLŽKI, pohodni-ška skupina, se vsak četrtek ali zaradi vremenske napovedi kak drug dan v tednu odpravi v okoliške ali tudi bolj oddaljene in višje hribe. Naši cilji so bili: 8. nov. Otliško okno, 22. nov. Krim, 29.nov. Zasavska Sveta gora, 6. dec. Vilenica, 3. jan. Grmada, 11. jan. Lubnik, 16. jan. Polhograjska Gora ali Sv. Lovrenc, 24. jan. Sv. Jakob, 31. jan. Slivnica Lepo je biti pohodnik, uživati v hoji, vzponih in spustih, razgledih, pogovorih, malicah, druženju. S pohodniško skupino smo spoznali mnoge naše kraje in kotičke, ki jih v naših letih sami morda ne bi našli. Zato se ob začetku novega pohodniškega leta iskreno zahvaljujemo vodiču Zlatku Verbiču, ki že od leta 2008 vzorno skrbi za nas, nas vodi in spodbuja tudi k aktivnemu spremljanju poti s pametnim telefonom in z računalnikom. Same koristne dejavnosti za naša leta. IZLETI BLED 2019 : Tradicionalni izlet izvedemo vsako leto prve dni januarja. Letos je bilo to 9. januarja . Zjutraj naše Barje še pokriva megla, Gorenjska pa se že kopa v soncu. Glavni točki programa sta pohod okrog jezera, ki traja navadno okrog ene ure, in obisk kulturne znamenitosti. V trinajstih letih smo jih spoznali že precej. Letos smo bili spet v Vrbi, v Prešernovi hiši z zares imenitnim vodstvom. Pohod okrog jezera je zmogel tudi naš najstarejši član Stane Kogovšek. Čestitamo. Seveda se nismo odpovedali legendarni blejski ' kremšniti. Pridemo še. IZOLA 2019 : Tradicionalno tridnevno bivanje v Hotelu Delfin ,letos od 7. do 10. januarja, so prave male zimske počitnice: jutranja telovadba s Cirilom ali Mihom, nato sprehodi , daljši pohodi do Strunja-na, Portoroža, Pirana, nad obalo, za vsakogar nekaj, po željah in zmožnostih. Za vse hotelske goste pa smo prvi večer pripravili praznovanje Prešernovega dneva, našega kulturnega praznika. Po-mudili smo se ob slovenskem pesništvu, recitirali pesmi letošnjega slavljenca Valentina Vodnika, poezijo Franceta Prešerna in drugih pesnikov. Svoje pesmi sta brali tudi dve naši članici. Dragica Krašo-vec iz Dragomerja in Helena Kavčič. Slednja je napisala in režirala tudi zabavno igro z naslovom Pri zdravniku, ki smo se ji na koncu programa od srca nasmejali. Zaigrala jo je naša dramska skupina LOŠKI KOMAR. V programu je sodelovala tudi glasbena skupina Jesenovec iz Dragomerja. Čestitamo vsem. Na izolskem bivanju se nam je pridružilo, kot že večkrat prej, več upokojencev iz Dra-gomerja. Združili smo moči in se prav lepo dopolnjevali. ČAJANKE: 3. oktobra 2018 smo čajanko namenili temu, da bi bolje spoznali Ljubljansko Barje, kjer smo doma. Sodelavka Krajinskega parka Barje nam je v sliki in besedi predstavila njegove značilnosti in predvsem pomen, zaradi katerega ga moramo varovati in ohranjati. Njegova bogata naravna in kulturna dedišči- na nas k temu zavezujeta. Naš časopis namenja Barju veliko svojega prostora. 5. decembra 2018 smo miklavževali. Naša krajanka etnologinja Jasna Vidako-vič nas je vodila po glasbeni dediščini ob Miklavževem dnevu. Zapele smo tudi domače Spominčice in Julka je spekla velik pehar parkeljnov. Hvala. 6. februarja 2019 sta svojo 800 km doooolgo pot , ki se konča v Caminu na obali Atlantika, predstavili naša predsednica Branka Brecelj in večletna skrbnica naših čajank Sonja Kesič. V besedi in sliki smo ju spremljali po neznanih krajih in dogodivščinah in na koncu pokusili tudi lokalno hrano tistih krajev. Njune kuhe in peke, sveže, seveda. Čestitamo, dekleti ! Ob koncu ne smemo pozabiti tega, da nekaj naših stalnih članic obiskuje naše člane v Domu starejših na Vrhniki in jim polepša kako urico. Hvala ! Za društvo zapisala Katja Hvalica Ko spregovori ljubezen Včasih človeku vsakdanje okoliščine onemogočijo sproten in celovit prikaz dela skupine, ki jo druži velika ljubezen do branja knjig in lepe slovenske besede. Pa naj tokrat na kratko združim prednovoletno branje s tistim, ki smo ga opravili januarja letos. Pravzaprav obe deli, tako Dve mladosti, ena ljubezen izpod peresa Alojza Rebule in Zore Tavčar kot Zaznamovana, delo pisateljice Nedeljke Pirjevec, druži nekaj skupnega. V obeh delih se prepletata dve zgodbi in obe zaznamuje velika ljubezen zakoncev, ki so glavni akterji v obeh književnih delih. Zora Tavčar se je rodila v meščanski družini v Loki pri Zidanem Mostu. Poročila se je s pisateljem Alojzom Rebulo, se preselila v Opčine pri Trstu in si tam ustvarila družino. Z možem sta imela tri hčere, vse so znane in uveljavljene v svetu kulture. Knjiga, ki smo jo prebrali, je skupno delo zakoncev in vsebuje Rebulove spomine iz otroštva, ko je učenost nabiral kot pastir po kraških gozdovih. Zena Zora je dodala spomine iz štajerskega Zasavja. Dve povesti v eni knjigi pričata o nekem lepem, krščanskem zakonu in v pripovedih lahko spremljamo odraščanje generacij iz nekega drugega obdobja. Jezik je lep, tekoč in izboren in prepričana sem, da bo knjiga pritegnila marsikaterega bralca. Nedeljko Pirjevec morda poznate malo. To ni nenavadno, saj je izdala komaj dva romana. Po- leg Zaznamovane še Sago o kovčku, kar nekaj let kasneje, kot je izšla prva knjiga. Z delom je začela kot igralka, pozneje pa je zaradi mnogih zdravstvenih težav, ki so jo pestile, opravljala različna druga dela. Poleg pisanja proze je veliko tudi prevajala iz italijanščine in delala na radiu. V romanu Zaznamovana se prepletata dve zgodbi. Poleg njene lastne, kjer opisuje svojo pot od mladih let pa vse do ključnega srečanja v svojem življenju, bila je namreč zadnja žena legendarnega literarnega teoretika Dušana Pirjevca, v knjigi tudi podrobno opisuje muke umiranja profesorja Pirjevca, poti, na katerih se je našla z njim, v pripovedovanju pa se lahko prepozna tudi mnoge druge znane in pomembne Slovence tistega časa in dogodke, povezane z njimi. Poleg pretresljive pripovedi o Pirjevčevi preteklosti pa vzporedno nazorno opisuje svoje doživljanje tistega časa, svoje izkušnje, položaj, v katerem se je znašla ob grozi najbližjega. Mene se je posebej dotaknila odkrita pripoved o odraščanju in spolnosti, ki je za mnoge avtorice še danes tema, o kateri se piše malo ali precej sramežljivo. Vsekakor sta zgodbi zelo berljivi, nevsiljivi in razumljivi in bralcu na zanimiv način s pretehtano in lepo besedo predstavita Pirjevčevo ustvarjalno pot vse do njegove smrti. Vmes smo spoznali poezijo Ervina Fritza. Ob prazniku kulture in pesnika Franceta Prešerna smo se družno udeležili tudi literarnega večera v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki in uživali v poeziji slovenskih avtoric. Naša aktivnost le dokazuje, kako široke so možnosti za vstop v slovenski kulturni prostor in kako dobro jih znamo izkoristiti. Dragica Krašovec Wascasopis Skupne strani ^naslov: ^¡f^9 © KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUBLJANICA št 29 Novice »Jadranska drama je končana. Konec je tak, kakor ga ni pričakoval nobeden še tako črnogledi pesimist. Italija je prodrla s svojimi zahtevami na vsi črti in dosegla več, kakor ji je bilo obljubljeno v zloglasnem londonskem paktu. Upravičeno je nad tem uspehom vzhičeno vse italijansko časopisje, ki samozavestno poudarja, da pomeni dosežen sporazum z Jugoslavijo več kakor velika dobljena bitka. In nad vse tragično je, da je Italija v diplomatski bitki v Santi Margheriti potolkla tiste, ki so ji s svojim aktivnim sodelovanjem ob razsulu avstro-ogrske vojske edini omogočili, da si je izvojevala svoj Vittorio Veneto.« ... Slovenski narod. V Ljubljani, v soboto, 13. novembra 1920. RAPALSKA MEJA Rapalska meja med Kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila z Rapalsko pogodbo določena 12. novembra 1920. Italijanska stran se je v svojih ozemeljskih zahtevah že v času prve svetovne vojne sklicevala na historično pravo, predvsem z utemeljitvijo dolge tradicije rimske kulture na tem prostoru. V letih 1914-15 je za vstop v vojno vodila dvojna pogajanja z nasprotnima stranema antante in Avstro-Ogrske. 26. aprila 1915 je z antanto podpisala Londonski pakt, ki ji je dodeljeval: Tridentinsko, Južno Tirolsko do Bren-nerja, Trbiž, Goriško-Gradiščansko, Trst z okolico, Istro do Kvarnerskega zaliva, otoka Cres in Lošinj z manjšimi otoki, polovico Dalmacije s Šibenikom in otoki, albansko Vloro, upravljanje Dedokoneza in pravico do upravljanja zunanje politike Albanije, pravico do razdelitve turškega ozemlja ob morebitnem razpadu Otoman-skega imperija ter pravico do kompenzacije, v kolikor bi Francija in Velika Britanija povečali svoje afriške posesti na račun Nemčije. Meja na našem območju bi potekala po črti Trbiž -Predel - Mangart - Triglav - Podbrdo - Idrija - Snežnik - Kvarner. 23. maja 1915 je Italija prek svojega veleposlanika D'Avarna nekdanji zaveznici na Dunaju napovedala vojno. Že leta 1917 je ameriški predsednik Woodrow Wilson v priporočilu senatu podal zahtevo po ustanovitvi skupnosti narodov. V 9. in 10. točki priporočil je navedel popravek italijanske meje po jasno določenih narodnostnih črtah in avtonomijo za avstro-ogrske narode. V 14. točki podan predlog po ustanovitvi splošnega združenja narodov, ki bo poroštvo za politično neodvisnost in nedotakljivost velikih in malih držav, je odločilno pripomogel k ustanovitvi Društva narodov po koncu vojne. Oktobra 1918 je Avstro-Ogrska antanti v zameno za premirje ponudila avtonomijo za slovanske narode, kar je ameriški predsednik Wilson zavrnil. Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov je 21. oktobra 1918 na podlagi Wilsonove zavrnitve zahteval brezpogojno samoodločbo in 29. oktobra 1918, po porazu Avstro-Ogrske in centralnih sil, razglasil narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. No-vonastala država je obsegala slovensko etnično ozemlje, Istro, Kraljevino Hrvaško s Slavonijo, Dalmacijo ter Bosno in Hercegovino. 31. oktobra 1918 je Avstro-Ogrska zaprosila za premirje, ki je bilo podpisano tri dni kasneje v Villi Giusti pri Padovi. Antantne države so pooblastile Italijo, da zasede ozemlje zahodno od črte Peč - Predel - Mangart - Triglav -razvodje sotesk Podbrdo, Podlanišče in Idrija - Snežnik. Trinajst ur po sklenitvi premirja, še pred nastopom njegove veljavnosti, se je v Trstu in Zadru izkrcala italijanska vojska, ki je v naslednjih dneh nadaljevala pot do demar-kacijske črte in čez. 13. novembra 1918 je črto prekoračila pri Logatcu in prodrla do Vrhnike. Italijanska zasedba je gradila na t. i. pravici osvajalca, čeprav naj bi o usodi ozemlja zahodno od demarkacijske črte odločala mirovna konferenca. 1. decembra 1918 se je Država SHS združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, tudi v upanju, da si na tak način pridobi boljšo pozicijo na mirovni konferenci, ki naj bi odločala o bodoči italijansko-jugoslo-vanski meji. 18. januarja 1919 se je v Versajski palači začela Pariška mirovna konferenca, ki predstavlja diplomatsko-pravni epilog prve svetovne vojne. V času mirovne konference so bile italijanske nacionalistične težnje izražene tudi skozi zlorabo arheološke dediščine, saj je bil prav v tem obdobju izdan ukaz za izdelavo zemljevida, na katerem bi bile natančno vrisane ruševine rimskega zapornega sistema Claustra Alpium luliarum. Pri arheoloških raziskavah, ki so imele nedvomno politični namen povezovanja rimskega obrambnega sistema z novo, še nedoločeno mejo, saj so bile usmerjene zgolj v topografske meritve in ne znanstveno arheološko raziskavo, je sodelovala italijanska vojska. Zaradi nasprotujočih predlogov ameriškega predsednika Wilsona, ki je predlagal razmejitev na črnomorsko-jadranskem razvodju in Italije, ki je vztrajala pri razmejitvi po Londonskem paktu, je bila rešitev mejnega vprašanja po nalogu Pariške mirovne konference prepuščena neposrednim pogajanjem med državama. 13. julija 1920 fašisti požgejo Narodni dom v Trstu. Mejno vprašanje se je med 8. in 12. novembrom 1920 zaključilo v Rapallu. Kljub temu, da je jugoslovanska stran vztrajala na Wil-sonovi razmejitveni črti, je Italija pridobila še obsežnejše ozemlje, kot ji je bilo dodeljeno z Londonskim paktom. Razmejitev je potekala na črti: Mangart - Triglav - Krnice pri Novakih - Špehovče - Hotedršica - Planina - Snežnik - Reka. Ozemlja zahodno od črte so bila 5. januarja 1921 uradno priključena Italiji. Z ratificiranjem Rapalske pogodbe je tudi zanimanje za raziskovanje rimskega zapornega sistema v celoti presahnilo. Med 26. in 28. oktobrom 1922 fašisti s pohodom na Rim prevzamejo 20-letno oblast v Italiji. Januarja 1924 je Kraljevina SHS popustila Mus-soliniju in z Italijo podpisala Rimski sporazum, po katerem sta si razdelili svobodno državo Reko. S tem dejanjem je rapalska meja dobila končno obliko. Med letoma 1930 in 1942 Italija gradi utrdbeni sistem po celotni kopenski meji - Alpski zid (Vallo Alpino), vzdolž rapalske meje postavi dve obrambni črti: Zona di sicurezza: Fužine -Vršič - Lepena -- Bogatin - Lajnar - Porezen - Godovič - Hrušica - Planina - Javorniki - PROGRAM 8. 2. - 5. 5. 2019 *AA * ★ Ah ★ European Heritage Days Journées européens du patrimoine OBČASNA RAZSTAVA ALPSKI ZID - RUPNIKOVA LINIJA 9. 3. 2019 11:00 VODENJE PO STALNI RAZSTAVI MOJA LJUBLJANICA Spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Prijave na vodenje: info@mojaljubljanica.si. Snežnik - Gomance - Klana - Reka in Zona di resistenza: Peč - Mangart - dolina reke Idrijce - Črni vrh - Javorniki - Nanos - Pivka -Jelšane - obronki Čičarije - Opatija. Novembra 1935 izstopi iz Društva narodov in se odkrito priključi nacističnemu bloku. Kraljevina Jugoslavija med letoma 1935 in 1941 gradi svoj obrambni sistem ob rapalski meji, ki poteka ob črti Žirovnica - Ratitovec - Blegoš - Žirovski vrh - Ljubljanski vrh nad Vrhniko -Cerknica - Črni vrh - Plese. Ime dobi po generalu Leonu Rupniku - Rupnikova linija. Konec leta 1939 italijansko vojno ministrstvo izda okrožnico, po kateri Alpski zid preide iz obrambne v napadalno doktrino. Spomladi 1940 začne jugoslovanska stran na Rupnikovi liniji namesto velikih utrdb graditi številna gnezda ojačane fortifikacije. 6. aprila 1941 sile osi napadejo Jugoslavijo, jugoslovanska kraljeva vojska kapitulira 17. aprila 1941. Oba utrdbena sistema nista bila nikoli dokončana in v uporabi, podobno kot mogočne utrdbe širom Evrope, nista ustrezala novim tehnikam bojevanja. Poleg danes vidnih materialnih ostankov je rapalska meja zapustila neizbrisen pečat skrunitve slovenske kulture na zahodni strani meje. Avtorica: Irena Šinkovec Monumentalni ostanki zidov in vojaške infrastrukture so dragocena kulturna dediščina, ki si zasluži kakovostne raziskave, zaščito in prezentacijo. Za verodostojno predstavitev vojaške zgodovine ni enoznačne rešitve. Kako se spopadamo z nasiljem? Kako interpretiramo agresijo, predstavimo grozodejstva na sprejemljiv način in v kakšnem okolju? Kaj sporočamo obiskovalcem, ki so šli skozi vojno in jim je le-ta pustila trajne bolečine? Strokovna etika nas zavezuje k prepovedi poveličevanja vojn. Ker so v svetu vojaške zbirke, ponazoritve bitk in množične uprizoritve vojaških vsebin med najbolj obiskanimi, to še zdaleč ni zanemarljivo. Poenostavljene predstavitve, ki se bolj ukvarjajo z miti o vojni in estetskimi vprašanji kot z zgodovinskimi dejstvi, vodijo v idealizirano podobo preteklosti, s časovnim odmikom v obdobja onkraj obiskovalčevih življenjskih izkušenj in/ali spomina pa se tveganje za prekomerni estetizem in romantične predstave o preteklosti še povečajo. Korakajoča kostumirana rimska vojska, ki izobražuje (?) šolsko mladino, je v želji po t.i. turističnih atrakcijah ponovno osvojila nekoč najmogočnejši imperij. In če/ko se na ulicah spet pojavijo perjanice? Kateri cilji in sredstva so nam še sprejemljivi? Prezentacija vojaške zgodovine je pomemben del našega kulturnega okolja, zato oblikovalcem vsebin nalaga veliko moralno odgovornost. S fiÇFUËUïJSlovtUM SLUl0Ä VLADE OTUBLKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ m) $ grants www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 N OS Skupne strani N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [ Urška svetuje Zakaj na terapijo? Želite izboljšati kakovost svojega življenja ali partnerskega odnosa? Ne zmorete več sami obvladovati težav in stisk, s katerimi se soočate? Ne veste, kako naprej? Vsa ta vprašanja in še mnoga druga se porajajo, ko se sprašujemo, ali oditi na terapijo in ali je terapija za nas primerna. Kdo se lahko odloči za terapijo in za koga je primerna? Terapija je primerna za vsakogar, le če se odloči zanjo in je pripravljen »delati«. Kajti tudi terapevt vam lahko pomaga samo do mere, do katere si želite sami napredovati z vašo voljo, aktivnostmi, trudom, zvestobo, zavzetim delom na sebi in odnosih. Roko na srce, težko je priti na terapijo. Najprej moram sploh ugotoviti, da mi je terapija potrebna oziroma, da se želim še drugače spoznati, ozavestiti svoje vzorce in prepričanja, ki me vodijo, ali (v večini primerov), da sem se znašel/ znašla v dovolj veliki stiski, ki me presega in potrebujem še nekoga, ki bi bil pripravljen vsaj poslušati o tem mojem bremenu. S prihodom na terapijo je lahko povezanega veliko strahu in sramu. Strahu pred neznanim, pred spremembami, za katere slutimo, da bodo sledile in (neprijetnimi) resnicami, ki jih slutimo, a jih raje ne bi ubesedili. Veliko je strahu pred odzivom na drugi strani - bom razumljen, se bo moj problem terapevtu zdel smešen, neumen, (pre)težak? Pri tem je lahko veliko sramu, ki je povezan z našimi stiskami, občutkom lastne (ne)vrednosti in odsotnostjo ljubečega odnosa, ki dopušča napake in nanje ne kaže s prstom, ne obsoja, temveč samo sprejema. Kaj lahko pričakujete od terapije in kako poteka psihoterapija? Terapija poteka v obliki pogovorov med posameznikom, parom ali družino in terapevtom. S pogovori postopno odkrivamo vzroke vaših težav in iščemo poti iz njih. Terapevt vas lahko opremi z različnimi uporabnimi tehnikami za boljše odnose, vendar pa samo poznavanje tehnik ne zadošča. Če želite, da nastane sprememba, jih morate uporabljati, o njih razmišljati in jih vnašati v vsakdanje življenje. Prvenstvena vloga terapevta je, da te vidi, sprejme in sprejema kot človeka, z dostojanstvom. Terapevt je tisti, ki da izkušnjo, kako je biti slišan in sprejet točno takšen, kot si, hkrati pa nastavlja ogledalo in bolj ali manj prizanesljivo opozarja na neskladja. Terapevt ni zato, da deli nasvete in servisira psihično ranjene posameznike, ki se sami težko znajdejo. Če bi torej radi zgolj nasvet(e), s terapijo verjetno ne boste zadovoljni. Če pa ste pripravljeni odkrivati, kopati, preteh-tavati, vrednotiti in na novo osmišljati svojo življenjsko zgodbo ter sebe v njej, je terapija kar prava izbira. Če si želite spremembe v vašem življenju, je treba narediti korake, včasih tudi boleče, da bi to dosegli. Star pregovor pravi, da ne moreš speči omlete, če najprej ne razbiješ jajca. Tista prava terapija je »matranje«. Težaško delo, ki zahteva pogled vase, hkrati pa - kot je ugotovil že filozof Sartre -, nujno pomeni tudi pogled nazaj. Ta pogled, vemo, pogosto ni prijeten, a je potreben, saj pot do boljšega terja globok vpogled v najslabše. Tukaj je terapevt tisti, ki poskrbi za varnost, da je varno govoriti, deliti, biti ranljiv. In ranljivost je tista, ki da globino odnosu. Ranljivost v odnosu pripravi prostor za zdravljenje. Pred nedavnim sem brala čudovito knjigo ameriškega psihoterapevta Irvina D. Yaloma z naslovom Darilo terapije. Še posebno se mi je vtisnil v spomin naslednji stavek: »Terapija je generalka za življenje.« Tukaj je prostor za vajo, uspeh le-te pa je viden v vsakdanjem življenju, še posebno po zaključku terapevtskega procesa - koliko ranljivosti si dovolim ali zmorem privoščiti v odnosih z drugimi? Zato je pogosto tudi težko zaključiti s terapijo. Pojavi se žalost, ker se nekaj tako dragocenega zaključuje, strah, kako zdaj s terapijo pridobljene izkušnje preslikati v druge odnose, kako sploh plavati v tej reki življenja brez vsakotedenskih srečanj ... Svojim klientom pogosto povem, da odgovore na svoje stiske in vprašanja že nosijo v sebi. Samo pobrskati je treba za njimi. Včasih bolj, včasih manj globoko. A vedno pogumno. Pa vi, ste (se) pripravljeni odkrivati? Kako se vključiti v terapijo? Pokličite me na št. 031-544-095 ali mi pišite jesenovecurska@gmail.com! Odgovorila vam bom na morebitna vprašanja in dogovorili se bomo za termin prvega srečanja. Terapevtska srečanja potekajo izključno na osnovi predhodnega dogovora. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija NflS Skupne strani N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Poziv nosilcem kmetijskih gospodarstev k ureditvi GERK-ov in drugih podatkov v RKG Redni rok za oddajo zbirnih vlog za leto 2019 se bo iztekel 6. maja. Zbirno vlogo bo mogoče oddati še v 25-dnevnem zamudnem roku, t. j. do 31. maja 2019, vendar z znižanjem plačil za vsak delovni dan. Informacije o napakah in opozorila lahko vlagatelji najdejo na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na »javnem spletnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP-RKG'', in sicer z vpisom KMG-MID številke. Glede na nove orto-foto posnetke v letu 2018 prosimo vse nosilce, naj čim prej uredijo GERK-e. Za predhodno dogovorjeni termin lahko pokličete na telefonski številki 7507-876, 7507-854 oz. se zglasite na sedežu Upravne enote Vrhnika, Tržaška cesta 1, pritličje - soba 15, v času uradnih ur. Upravna enota Vrhnika Kognitivno-vedenjska terapija, 2. del Napake v razmišljanju Najbrž pogosto ne razmišljate o plusih in minusih svojega načina razmišljanja. Večina ljudi tega ne počne - pa bi, odkrito povedano, morala. Eno od sporočil KVT je, da imajo misli, odnos do sveta in stališča, ki jih zavzemate, velik učinek na to, kako si razlagate svet okoli sebe in kako se počutite. Če se torej počutite zelo slabo, pogosto tudi slabo razmišljate - ali vsaj na način, ki vam ne koristi. Seveda najbrž nimate namena tako razmišljati in brez dvoma se niti ne zavedate, da to počnete. Napake v razmišljanju so spodrsljaji v mišljenju in so kot virus na računalniku, ki mu prepreči, da bi učinkovito obdelal vse podatke. Tudi vam napake v razmišljanju preprečujejo točno oceniti svoje izkušnje. Vodijo vas, da narobe ocenite situacijo, prehitro sklepate in pričakujete najhujše. Miselne napake torej popačijo dejstva, vedno pa imate možnost stopiti korak nazaj in preveriti svoje razmišljanje ter ga popraviti. Najbrž ste se že kdaj mesece ali leta po kakšnem bolečem ali neprijetnem doživljanju dogodka spet spomnili in vas je osupnilo, kako drugače gledate nanj. Morda ste se ob misli nanj lahko celo nasmejali. Zakaj se niste smejali, ko se je zgodil? Ker ste takrat razmišljali drugače. Katastrofiziranje Katastrofiziranje pomeni, da si ob razmeroma manj pomembnem in negativnem dogodku predstavljate, kako bodo iz majhnega dogodka nastale različne tragedije. Primer: ste na zabavi in po nesreči se spotaknete in padete v cvetlični aranžma. Hitro odhitite domov ter zaključite, da so bili vsi na zabavi priča vašemu nerodnemu padcu in se vam smejali. Katastrofiziranje je krivo, da si pre-nekatera nesrečna duša zmotno razlaga družbeni spodrsljaj kot popoln polom. Zato zatrite katastrofično mišljenje že v kali, prepoznajte ga kot to, kar dejansko je - zgolj misel. Ko se zalotite pri premišljevanju o najslabšem mogočem scenariju, poskusite nekatere strategije. - Postavite svoje misli v perspektivo. Čeprav so bili vsi na zabavi priča vašemu nerodnemu spodrsljaju, ste prepričani, da nihče ni sočustvoval z vami. Prav gotovo niste edini človek na svetu, ki je izgubil ravnotežje v javnosti. Zelo verjetno je, da vaša nerodnost ljudi zanima manj, kot si mislite; - Pretehtajte dokaze. Imate dovolj informacij za sklep, da so se vam vsi smejali? - Osredotočite se na to, kar lahko storite, da se spoprimete s položajem in na ljudi ter druge vire, ki vam lahko pri tem pridejo prav. Če boste odšli še na nekaj družabnih srečanj, boste za seboj lažje pustili nedavni spodrsljaj. Če ste si v svoji glavi ustvarili še tako divjo travestijo, se svet ne bo kar končal, četudi se vaša drama uresniči. Zelo verjetno ste veliko bolj sposobni preživeti nerodne in boleče doživljaje, kot si pripisujete. Če potrebujete osebo, ki vam bo pomagala poiskati in zgraditi nove možnosti v medsebojnih odnosih, potrebujete spodbudno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko stopite v stik z mano. Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, ana@motivacijainsvetovanje.si, www.motivacijainsvetovanje.si Tel: 040 126 826. Nad sezonska obolenja in tegobe v • na naraven način Tokrat smo se pogovarjali s Špelo Bohte, ki je pred dobrima dvema letoma kot mlada mamica začela iskati naravne rešitve, s katerimi bi povečala odpornost svojih otrok, ki sta bila, kot je običajno za vrtčevske otroke, v sezoni med jesenjo in pomladjo precej bolna, sama pa posledično veliko odsotna z delovnega mesta. Pot jo je pripeljala do eteričnih olj. ... Na tak način lahko s primernimi olji odpremo dihalne poti, si izboljšamo razpoloženje, si pomagamo pri težavah s sinusi, glavoboli ... Drugi način uporabe je topičen, torej na koži. V tem primeru eterična olja vedno redčimo z baznim oljem, s čimer zagotovimo boljšo absorpcijo v kožo in preostala tkiva. Tak način uporabljamo pri različnih kožnih stanjih, lokalnih bolečinah v sklepih in mišicah, kot masažo. Tretji način je interna uporaba eteričnih olj, ki je, kot opažam, sicer še vedno nekoliko tabu tema, vendar po mojem mnenju brez tehtnega razloga; sama olja uporabljam tudi na ta način in sem nad učinki vedno znova presenečena in, jasno, zadovoljna. Velja pa pri uporabi eteričnih olj vedno načelo: manj je več. Pogovarjamo se o kapljicah. mete, čajevca, origana, timija-na. Imunski sistem podpremo z uporabo olj s protivnetnim in protimikrobnim delovanjem, kot so eterično olje klinčkov, cimeta, limonske trave, melise, pačulija, citrusov. Toplo pa vas vabim na eno od prihajajočih srečanj, kjer boste prejeli več informacij in podrobnejši vpogled v svet eteričnih olj. Prihajajoča srečanja: Vrhnika, sobota, 9. 3. 2019, ob 9.00 in torek, 12. 3. 2019, ob 17.00 (lokacijo izveste ob prijavi). Za SMS obveščanje o prihajajočih dogodkih se prijavite na 041 200 144, vsi aktualni termini pa so objavljeni tudi na FB strani Za vsako tegobo roz'ca raste. Navdušenka nad naravo, biologijo in kemijo še iz časov osnovne šole je zadnji dve leti svoje znanje intenzivno nadgrajevala, in sicer na področju aromaterapije, biokemije in tudi nutricionistike. Zdaj pravi, da si brez eteričnih olj ne predstavlja več svojega življenja. Svoje znanje in izkušnje deli na za zdaj še brezplačnih delavnicah, kjer lahko izveste več o varni in učinkoviti uporabi eteričnih olj ter rešitvah in protokolih za vaše aktualne tegobe. Povejte na kratko, kaj sploh so eterična olja, kako delujejo? So kemijske spojine, ki so ključne za odpornost oz. imunski sistem rastlin. Rastline ustvarjajo eterična olja, da se zaščitijo pred negativnimi vplivi okolja. Deli rastline z največjo vsebnostjo eteričnega olja so po navadi deli, ki so najbolj izpostavljeni takšnim vplivom; lubje, listje, vršički, semena in lupine sadežev. Ljudje si z eteričnimi olji pomagamo na osnovi te logike; pomagajo nam podpreti naravno obrambo telesa pred neugodnimi zunanjimi vplivi, kot so vplivi stresa, neugodni mikroorganizmi, onesnažen zrak . In so odlična podpora pri regeneraciji, ko do česa že pride; z naravi lastnimi kemijskimi spojinami torej lastnemu telesu pomagamo, da znova vzpostavi ravnotežje in okrepi lasten obrambni sistem. Eterična olja najdemo praktično že v vsaki trgovini, drogeriji. Kako vemo, katero olje je kakovostno? Kakovost je prvi in odločilni pogoj za učinkovito in varno uporabo eteričnih olj. Res je, da eterična olja najdemo že praktično na vsakem koraku. Kot uporabnik moramo zato znati prepoznati kakovostno eterično olje, ki ga bomo uporabljali za inhalacije, nanos na kožo in tudi interno uporabo, če se za to odločimo. Izbiramo le certi-ficirana čista terapevtska eterična olja. Vedeti moramo, da več kot 90 % eteričnih olj, ki so dosegljiva na trgu, temu meri- lu ne zadošča. Cenejša eterična olja so lahko razredčena s poceni rastlinskimi olji, lahko so jim dodane sintetične spojine. Skratka, v takšnem primeru ne moremo več govoriti o čistem olju, ki bi bilo povsem varno za uporabo. Kot uporabnik bodite odgovorni do sebe, ob nakupu zahtevajte certifikat eteričnega olja, pozanimajte se, od kje eterično olje prihaja, kako se pridobiva, kakšna je sledljivost do izvorne surovine. Zadnjič sem nekje prebrala podatek, da Indija izvozi 15-krat več eteričnega olja čajevca, kot ga proizvede. Relativno poceni je namreč izdelati sintetično različico eteričnega olja čajevca. Zgolj v razmislek. Kakšna je varna in učinkovita uporaba eteričnega olja? Ko smo prepričani, da imamo v rokah certificirano čisto terapevtsko eterično olje, lahko začnemo z njegovo varno uporabo. Eterična olja lahko uporabljamo aromatično, pomeni z vdihovanjem; lahko uporabimo difuzor, kanemo nekaj kapljic v dlan in globoko vdihnemo, lahko ga nakapamo na šal, ruto ali za t. i. aroma nakit In s katerimi olji si lahko pomagamo pri trenutno aktualnih tegobah; prehladi, kašelj? Posegamo po oljih, ki vsebujejo spojine, ki delujejo protivnetno in ki pomagajo pri odpiranju in čiščenju dihalnih poti. To so olja, ki vsebujejo monoterpene, kot so npr. olje evkalipta, zelene in poprove *Eterična olja niso nadomestek vašega zdravila, sama pa nisem zdravnik niti ne postavljam diagnoz ter ne predpisujem zdravljenja. Svetujem na osnovi lastnih izkušenj in izkušenj svojih bližnjih. Zaradi vaše uporabe eteričnih olj ne morem odgovarjati za morebitne težave ali posledice, ki bi se morebiti pojavile. Pred uporabo eteričnih olj v primeru jemanja predpisanih zdravil ali specifičnih bolezenskih stanj se obvezno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom. NOS Skupne strani N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 ZELENO VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE Zdravilni učinki konoplje in pasti črnega trga O zdravilnih in v odgovor na zdravstvene težave blagodejnih učinkih konoplje danes malodane čivkajo že ptički na vejah, toliko se o njej piše in govori. Industrija pridelave in predelave industrijske konoplje je doživela velik razcvet in danes je na voljo veliko izdelkov, ki obljubljajo najrazličnejše omilitve težav in celo ozdravitve. Pa si poglejmo, zakaj naj bi bila konoplja sploh 'zdravilna'. Če na hitro povzamemo, zakaj je konoplja zdravilna, je to zato, ker vsebuje široko paleto koristnih spojin. Med temi so najbolj znani in učinkoviti t.i. kanabinoidi, ki so podobni spojinam v človeku lastnem endokanabinoidnem sistemu. Uporaba izdelkov, s katerimi v telo vnesemo kanabinoide, tako pomaga telesu spodbuditi lastne mehanizme, ki lahko posledično pozitivno vplivajo na naše zdravje. Kanabinoidi in terpeni Največkrat omenjana kanabinoi-da sta THC in CBD, nista pa edina v konoplji. Teh je čez 100 vrst. Niti niso kanabinoidi prisotni le v konoplji, temveč tudi v drugih rastlinah, npr. v hmelju, kar lahko opazite tudi v podobnem vonju obeh rastlin. In njihova zdravilnost? Laboratorijske študije kažejo na precejšno kompleksnost ka-nabinoidov in njihovih učinkov, ki še zdaleč ni do konca raziskana. Študije Čeprav si konoplja in hmelj na videz nista podobna, pa so znanstveniki dokazali, da imata daleč nazaj skupnega prednika. Z analizo njunih sestavin že malo bolj odstremo sorodstvo in ugotovimo, da tudi hmelj vsebuje kanabinoide, skupnih pa imata tudi kar nekaj terpenov. na celičnih linijah in poskusnih živalih dajejo paleto različnih rezultatov, včasih tudi kontradiktornih, sploh pri proučevanju vpliva na rakave celice. Zato je posploševanje, da če je nekomu pomagalo, bo tudi drugemu, gotovo škodljivo in se je glede morebitne uporabe primerno posvetovati z nekom, ki ima ustrezno medicinsko podlago. Pomembna skupina snovi v konoplji pa so tudi terpeni. Ime se sliši zelo tuje, a gre za skupino spojin zastopanih v eteričnih oljih in ste jih zagotovo že kdaj zavohali. V zvezi z zdravilnostjo konoplje so manj omenjani, vendar pa zdaleč niso nepomembni. Tako kot je kanabinoidov več, so tudi terpeni družina različnih spojin. Nekateri imajo izrazit protivnetni učinek na telo, pri drugih so pokazali, da imajo lahko izreden protimikroben učinek. Terpe-ni dodatno pomagajo pri zdravilnih učinkih kanabinoidov, nekateri pa celo omilijo psihoaktivni učinek THC. Previdno pri izbiri V trgovinah je mogoče dobiti različne konopljine proizvode, med katerimi so najpogostejše kapljice in mazila. V vodi so kanabinoidi skoraj popolnoma netopni, zato si od konopljine-ga čaja ne obetajmo kaj dosti. Ker se Od daleč izgleda kot sol ali sladkor, vendar gre za v vodi skoraj popolnoma netopen čisti kristal CBD, iz konoplje pridobljen s pomočjo zapletenih laboratorijskih tehnik. V farmacevtskih produktih se najraje poslužujejo tako očiščenih substanc, saj ni dvoma glede primesi, a kot se je pri zdravilnih rastlinah že velikokrat izkazalo, je ključ v kombinaciji različnih zdravilnih učinkovin v rastlini. kanabinoidi topijo v maščobah, so izdelki običajno na bazi konopljinega ali oljčnega olja. Domačih proizvajalcev konopljine 'smole', kot ji radi rečejo, je veliko, a niso vsi kvalitetni. Lahko se zgodi, da se - v želji po večjem profitu -izdelujejo le s kemikalijami, ki puščajo škodljive ostanke. Navadno tudi niso sposobni postreči s točnim podatkom o vsebnosti kanabinoidov, kar pomeni, da je doziranje popolna neznanka, to pa je seveda tvegano početje, sploh pri hujših boleznih. Ker legalno preparatov na prostem trgu, ki bi vsebovali THC, ni mogoče dobiti, se je na črnem trgu razmahnila ponudba pripravkov, ki vsebujejo ekstrakt konoplje in vsebujejo kompleten spekter kanabinoidov. Tudi psihoaktivni THC. Ti izdelki so pripravljeni npr. z alkoholno ekstrakcijo - nekako tako kot pripravimo domače žganje z namočenimi zelišči, le da se tu uporabi večje količine rastline in znatno količino alkohola, ki izhlapi in pusti za seboj gosto pasto namenjeno uživanju. To je lahko za uporabnika sporno v primeru, če se pri pripravi uporablja poceni alkohole - npr. metanol, izopropanol ali pa denaturirani alkohol iz tehničnih trgovin, ki niso primerni za uživanje in niso primerne kakovosti za živilske proizvode. Nos nam žal v tem primeru ne pomaga pri identifikaciji kakovostnega proizvoda, ampak le laboratorijska analiza. Prav tako se v tej pasti lahko pojavijo ostanki FFS, če jih gojitelj uporablja in npr. težke kovine iz neustreznega topila. Tudi vsebnost kanabinoidov ni znana in zato je dozi-ranje lahko precej napačno in zaman. Opozorilo velja tudi za tiste, ki si proizvode pripravljate zase. In prav to so pasti črnega trga in vse večje konkurence izdelkov iz konoplje, ki jih lahko dobite pri raznih trgovcih. Velja torej pravilo »le iz pravih rok in v prave roke«. Takrat je in bo konoplja res koristna zdravilna rastlina, kakršen je njen potencial. Ana Mrzlikar (razširjen članek si preberite v aktualni številki Biobrazde) L I P .J,- ■ SEMENSKI KROMPIR NA ZALOGI Agria, Romano, Deziree \ rili liti lilhllr TRGOVINA-SEMENARNA BIOBRAZDA-DRAGOMER DELOVNI ČAS: PON-PET OD 8.DO 19. URE SOBOTA OD 8. DO 13. URE TEL: 01-75-65-196 N OS Skupne strani N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabimo na brezplačno izobraževanje odraslih Gozdno učilišče Hosta vabi na brezplačno izobraževanje odraslih v študijske krožke, ki jih moderira mentorica Andragoškega Centra Marjeta Šumrada v sodelovanju s strokovnjaki svojega področja. Razpisan je en krožek na izbrano temo za leto 2019. Število udeležencev je do 12, obvezna prijava na št. 031 481 014 ali hosta.delavnice@outlo-ok.com. Krožki se bodo začeli marca, aprila in maja in obsegajo sedem srečanj po tri ure. Za vprašanja pokličite, po prijavi prejmete podatke o začetku izbranega krožka in drugem. Organizirali bomo skupne prevoze, strošek tega je lasten. ZDRAVILNA IN ČARNA MOČ NARAVE (Žiri) Ob skupnih srečanjih, pretežno v naravi, bomo pridobili stara znanja in vedenja, ki so potrebna, da se v vrnemo k plodni naravi, da se vrnemo k resničnemu. Seznanili se bomo z osnovami tradicionalnega ze-liščarstva, na terenu spoznavali energijske, zdravilne in čarne moči narave, se naučili izdelave osnovnih zeliščnih pripravkov in si oskrbeli domačo lekarno ter kozmetiko. TRAJNOSTNA KULTURA BIVANJA (Hrvoji, Koper) V Trajnostnem parku Sončni grič bomo spoznali, kako zaživeti trajnostno kulturo bivanja v medosebnih odnosih in v odnosu do narave. Raziskali bomo možnosti trajnostne-ga bivanja v domačem okolju in kako lahko v okviru danih možnosti povečamo kakovost lastnega bivanja in pripomo-remo k dolgoročnemu razvoju lokalnega okolja. EKOLOGIJA DUHA (Zaplana) Spoznali bomo človeški mehanizem, ki ga poimenujemo telo, čustva, um in energijo. Delitev je narejena za lažje razumevanje nivojev čiščenja, ki ga bomo opravili in ponovno zagnali naraven pretok moči skozi nas. Nega obsega poste-nje na vseh nivojih ter vnašanje in oddajanje živih informacij. KROG POJOČIH SRC (Labor Koper in Ljubljana) S pomočjo glasbe in petja se bomo osvobajali mentalnih zavor in čustvenih blokad, da bi se ponovno uglasili s seboj in s svojim namenom. Namen je najti svoj glas, svoj pravi obraz in povečati zanos do življenja. 1 dep& \ staronoin NAKUPOVALNA VREČKA ROČNO DELO - HAHEJEItO IZ 7AUES i RDEČI KRIŽ VRHNIKA Vabilo KRVODAJALSKA AKCIJA V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri. Vabimo vas, da se nam pridružite na krvodajalski akciji, ki bo za občane Vrhnike, Borovnice in Loga -Dragomerja: - V PONEDELJEK, 18. 3. 2019, OD 7. DO 13. URE, - V TOREK, 19. 3. 2019, OD 7. DO 13. URE v Cankarjevem domu na Vrhniki. Pridite in pomagajte tistim, ki vas najbolj potrebujejo. Darujmo kri za življenje! Vljudno vabljeni! Merjenje krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov Kako? Redno si merimo krvni tlak, krvni sladkor in nadzorujemo holesterol in triglice-ride. Kje in kdaj? Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov, morate biti obvezno tešči! Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat mesečno, po potrebi tudi večkrat, nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, na telefonski številki 7502-447 ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net 0.80 € i.oo e 1 -80 € N OS Skupne strani N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NAŠE ZDRAVJE Aktualno iz Zdravstvenega doma Vrhnika Izgubljeni kilogrami in spremenjen življenjski slog z delavnico Zdravo hujšanje Program zdravega hujšanja v okviru Centra za krepitev zdravja poteka že četrto leto zapored, v zadnjem letu pa je bil program nadgrajen tudi z motivacijskim/spremljajočim modulom. V delavnico Zdravo hujšanje se lahko vključijo osebe, ki imajo indeks telesne mase nad 30 oziroma 27,5 ter srčno-žilno ogroženost nad 20 %. Za vključitev je potrebna napotitev s strani osebnega zdravnika ali referenčne medicinske sestre po opravljenem preventivnem pregledu, ki po 30 letu starosti pripada vsakemu posamezniku. Novost je tudi t.i. terapevtska skupina, v ka- tero so vključeni udeleženci z nekoliko hujšimi zdravstvenimi težavami oziroma gibalnimi omejitvami. Vadba je prilagojena vsakemu posamezniku glede na njegovo telesno pripravljenost in zdravstveno stanje ter deluje na osebnem pristopu. Delavnica obsega 16 skupinskih srečanj pod strokovnim vodstvom diplomirane medicinske sestre, diplomirane fizioterapevtke in psihologinje. Na srečanjih udeleženci dobijo vse potrebno znanje, informacije in podporo pri spreminjanju življenjskega sloga na področju uravnotežene prehrane, gibanja in psihološke podpore, vključena pa je tudi telovadba. Poleg skupinskih srečanj udeleženci opravijo tudi testiranja telesne pripravljenosti, analize telesne sestave, individualne posvete pri diplomirani medicinski sestri, diplomirani fizioterapevtki in psihologinji. Po koncu delavnice so udeleženci vključeni v motivacijski modul spremljanja in osebne obravnave, ki traja eno leto po končani delavnici oz. po dogovoru glede na posameznikove potrebe. V jesenskem roku, ki je potekal od septembra do decembra 2018, je delavnico končalo 37 oseb. Skupina, ki je delavnico končala decembra 2018, je skupno izgubila 206 kg oziroma povprečno 9-12 kg na osebo. Skupno so izgubili 234 cm obsega pasu oz. približno 10 cm/osebo. Najmanjša izguba telesne teže je znašala -1,8 kg, največja pa 21,4 kg. Poleg izgubljene telesne teže in obsega pasu se je bistveno izboljšalo zdravstveno stanje nekaterih posameznikov. Pet oseb je poročalo o znižanju oziroma urejenem krvnem sladkorju, šest oseb je znižalo oz. uredilo nivo krvnega tlaka, poročali so o boljšem počutju, večji gibljivosti, večji energije, manjših bolečinah (predvsem v mišicah in sklepih) in boljši fizični pripravljenosti, kar so pokazali tudi testi telesne pripravljenosti. 75 % udeležencev je doseglo svoj cilj izgubljenih kilogramov, kar 30 % pa je svoj cilj preseglo tudi do dvakrat. Ob koncu delavnice je bila pri vseh boljša analiza telesne sestave. Tudi po 9-mesečnem spremljanju skupine, ki je delavnico Zdravega hujšanja obiskovala od janu- arja do maja 2018, je 95 %udeležencev izgubljeno telesno težo ohranilo ali so še dodatno shujšali. Načelo zdravega hujšega ne temelji na dietah, ampak na ureditvi oz. organizaciji prehranskih in gibalnih navad, ki jih posameznik lahko vzdržuje tudi v prihodnje. S tem namenom celoten proces posameznikovega hujšanja spremljamo z rednim izvajanjem analize telesne sestave. Pri nas boste deležni zdravega hujšanja in podpore, kar bo prilagojeno vsakemu posamezniku in njegovemu življenjskemu ritmu pod strokovnim nadzorom. Za več informacij nas lahko pokličete na tel. št.: 01/755-51-57 ali 031/338-426 ali nam pišete na ckz@zd-vrhnika.si. Patronažna služba Posvetovalnice v lokalni skupnosti: februar, marec, april, maj, junij 2019 Patronažno varstvo je posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti. Izvaja se na pacientovem domu, v lokalni skupnosti in na terenu. Z izvajanjem posvetovalnic v lokalni skupnosti dodatno prispevamo k vključevanju ranljivih skupin v preventivno zdravstveno varstvo in h krepitvi zdravja v lokalni skupnosti. V okviru posvetovalnic izvajamo individualna svetovanja, usmeritve v sklopu zdravstva, merjenje vitalnih funkcij ... KS Podlipa (gasilski dom Podlipa), patronažna sestra Anita Cimerman (051/390-921), 3. sreda v mesecu: 20. 2., 20. 3., 17. 4., 15. 5. in 19. 6. od 9.00 do 10.00 KS Stara Vrhnika (Krajevna skupnost Stara Vrhnika), patronažna sestra Anita Cimerman (051/390921), 3. torek v mesecu: 19. 2., 19. 3., 16. 4., 21. 5. in 18. 6. od 9.00 do 10.00. KS Dragomer (Društvo upokojencev Dragomer); patronažna sestra Petra Šest Pleško (051/390-922), 2. torek v mesecu: 12. 2., 12. 3., 9. 4., 14. 5. in 11. 6. od 9.00 do 10.00 (od 9.30 naprej potekajo delavnice). Blatna Brezovica (v prostorih krajevne skupnosti); patronažna sestra Monika Trček (051/652811), 2. sreda v mesecu: 13. 2., 13. 3., 10. 4., 8. 5. in 12. 6. od 9.00 do 10.00. Sinja Gorica (gasilski dom); patronažna sestra Maja Sreckovic (051/390-926), 2. torek v mesecu: 12. 2., 12. 3., 9. 4., 14. 5. in 11. 6. od 9.00 do 10.00. Breg - Pako(gasilski dom Breg - Pako - prizidek); patronažna sestra Klara Sadar (051/390-929), 2. sreda v mesecu: 13. 2., 13. 3., 10. 4., 8. 5. in 12. 6. od 9.00 do 10.00. Vabilo Brezplačne posvetovalnice staršem ob prihodu novega člana v družino Namen in cilj: za boljšo pripravo na dojenje, spremljanje in pomoč pri dojenju otrok, dojenje po enem letu, kako je s skupnim spanjem otrok in staršev, kako ob bolezni, kako ob težavah ... Dobrodošli vsi starši in tisti, ki se na starševstvo šele pripravljate! Kdaj in kje: vsak prvi torek v mesecu med 12.00 in 13.00 v Malavašičevem kotičku Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Naslednja srečanja bodo: 5. 2., 5. 3., 2. 4., 7. 5. in 4. 6. Posvetovalnice bo vodila patronažna sestra Katja Krvina, dipl. babica, IBCLC svetovalka za dojenje. Za informacije in naročanje jo lahko pokličete na tel. št. 051/390-923. Vljudno vabljeni! KS Drenov Grič (gasilski dom); patronažna sestra Andreja Jesenovec (051/390-924), 3. četrtek v mesecu: 17. 2., 21. 3., 18. 4., 16. 5. in 20. 6. od 9.00 do 10.00. KS Log (v prostorih splošne ambulante dr. Ane Svigelj, prvo nadstropje dializnega centra); patronažna sestra Katja Krvina (051/390-923), 1. sreda v mesecu: 6. 2., 6. 3., 3. 4., 8. 5. in 5. 6. od 9.00 do 10.00. KS Velika Ligojna (v stari šoli v Ligojni); patronažna sestra Monika Trček (051/652-811), 1. torek v mesecu: 5. 2., 5. 3., 2. 4., 7. 5 in 4. 6. od 9.00 do 10.00. KS Verd (gasilski dom); patronažna sestra Anita Malagic (051/390-927), 2. torek v mesecu: 12. 2., 12. 3., 9. 4., 14. 5. in 11. 6. od 9.00 do 10.00. Vljudno vabljeni mlajši in starejši! DELAVNICE in PREDAVANJA, KI JIH V FEBRUARJU/ MARCU ORGANIZIRAMO ZA VAS oz. VAŠE SVOJCE Ali sploh lahko živim zdravo v sodobnem času? 12. 3. 2019 ob 9. uri, Črni orel 12. 3. 2019 ob 17. uri, Črni orel Sproščanje 26. 2. 2019 ob 16.30, Cankarjev dom Vrhnika 27. 2. 2019 ob 9.30, Cankarjev dom Vrhnika 19. 3. 2019 ob 16.30, Cankarjev dom Vrhnika 20. 3. 2019 ob 9.30, Cankarjev dom Vrhnika Znižajte svoj krvni tlak 27. 2. 2019 ob 17. uri, Črni orel Resnice in miti o holesterolu 13. 3. 2019 ob 9. uri, Črni orel Življenje s sladkorno boleznijo tipa 2 4. 3. 2019 ob 16.30, Črni orel Znižajte svoj krvni sladkor 5. 3. 2018 ob 9. uri, Črni orel Prehrana po dolgem in počez 26. 3. 2019 ob 17. uri, Črni orel Spoprijemanje s stresom 28. 2. 2019 ob 18. uri, Črni orel 28. 3. 2019 ob 10. uri, Črni orel Spoprijemanje s tesnobo 7. 3. 2019 ob 17. uri, Črni orel Program zdravega hujšanja Po dogovoru Gibam se Po dogovoru Testiranje telesne pripravljenosti Vsak torek od 12. do 14. ure -POTREBNA PREDHODNA PRIJAVA Ali sem fit? Vsak ponedeljek od 15. do 16. ure -POTREBNA PREDHODNA PRIJAVA Opustite kajenje Posamezno: PO DOGOVORU Pomoč in podpora pri čezmernem pitju alkohola Posamezno: PO DOGOVORU Zaradi omejenega števila udeležencev se je treba na vse delavnice predhodno prijaviti na tel. št. 01/ 755-51-57 ali na ckz@zd-vrhnika.si Delavnice potekajo skupinsko, mogoča pa je tudi posamezna obravnava. Wasçasopis KULTURA N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Brž na ples Folklorna skupina Bistra Vrhnika, 3. februar - Na odru Cankarjevega doma je pod naslovom Brž na ples potekalo srečanje folklornih skupin z območja Vrhnike in Cerknice. Nastopilo je pet skupin: Folklorna skupina Bistra s predstavo Železniška postaja Cokelburg (vodja in mentorica skupine Tanja Drašler, koreografija Lilijana Kogovšek), Folklorna skupina Ligojna s Kanglco na ples (vodja, mentorica in koreografija Anita Kobe), Folklorna skupina Rak Rakek s predstavo Star'ga deda nočem več (vodja, mentorica in koreografija Vida Žlogar), Folklorna skupina Šumnik (vodja, mentorica in koreografija Sabina Mrzlikar) s predstavo Srečanje in Folklorna skupina Cepci s Prav lepo je res na deželi (vodja, mentor in koreografija Sebastjan Svete). Plesnemu večeru sta dala posebno noto tudi visoka jubileja dveh sodelujočih folklornih skupin: to sta folklorni skupini Bistra in Ligojna, ki sta lani obeležili 40 let od njune ustanovitve. Kot je bilo slišati na prireditvi, sta obe doživljali vzpone in padce, a na koncu je vedno prevladala želja po plesnem FS Ligojna druženju. Obe skupini sta jubilej obeležili v minulem letu s celovečernim nastopom. Prireditev v Cankarjevem domu, ki jo je vodila Mirjam Suhadolnik, je potekala pod okriljem vrhniške območne izpostave JSKD in v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika. Nataša Bregant Možina, vodja območje JSKD, je ob tem dejala, da jo neizmerno veseli, da je tokratno srečanje potekalo v senci tako visokih jubilejev dveh domačih folklornih skupin. Strokovna spremljevalka srečanja je bila Marija Kapušin. Gašper Tominc, foto: GT Darilo Vrhničanom Vrhnika, 1. februar - V okviru prihajajočega kulturnega praznika je na odru Cankarjevega doma nastopil Big Band Orkestra Slovenske vojske. Kot je dejal poveljnik Slovenske vojske brigadir Miha Šker-binc, je koncert darilo Vrhničanom, ki že dobri dve desetletji gostijo Slovensko vojsko. Župan Daniel Cukjati je potrdil njegove besede, da je Vrhnika že desetletja vojaško in kulturno mesto ter dodal, da je koncert orkestra živ dokaz o možnosti sobivanja na prvi pogled dveh različnih svetov. Zasedba pod dirigentsko paličico Rudolfa Strnada je pripravila več kot uro dolg program popevkarskih in jazzovskih skladb, v katerih sta kot vokalista nastopila on in Katja Rihter. Orkester Slovenske vojske, ki je bil ustanovljen leta 1996, sestavljajo večinoma glasbeniki z akademsko izobrazbo. Vsak, ki želi igrati v orkestru, mora imeti zaključeno vsaj peto stopnjo izobrazbe glasbe- Akademik Kos o Cankarju in krščanstvu Vrhnika, 5. februar - Društvo Nauportus viva je v Cankarjevo knjižnico Vrhnika povabilo uglednega književnega teoretika, literarnega komparativista, zgodovinarja in kritika dr. Janka Kosa, sicer avtorja številnih knjig in razprav o Ivanu Cankarju. Akademik dr. Janko Kos in predsednica društva Nauportus viva Polona Kovačič ne smeri, uspešno mora opraviti avdicijo in, kot vsi pripadniki Slovenske vojske, tudi vojaško strokovno usposabljanje. Gašper Tominc Tokrat je beseda tekla o Cankarju in njegovem odnosu do krščanstva. Dandanes si politične opcije rade lastijo Cankarja, pri čemer vsaka vzame od njega tisto, kar ji najbolj ustreza. Akademik Kos svari pred takšnim početjem, saj je treba Cankarja jemati kot celoto. Pisatelj je skozi življenje gojil različne odnose do vere: vzgojen je bil v krščanski veri, v Ljubljani se je od nje oddaljil, še bolj na Dunaju, kjer je prišel v stik z modernimi evropskimi gibanji tistega časa. Kot član socialnodemokratske stranke je na začetku 19. stoletja že povsem odkrito nasprotoval Cerkvi, a njegovo dojemanje krščanstva se je leta 1909 temeljito spremenilo. Pomahal je v slovo dunajskemu bo-hemstvu in se napotil k bratu Karlu v Sarajevo in ostal tam dva meseca kot gost nadškofa Stadlerja. Kot je dejal dr. Kos, je tam prekinil z dotedanjim življenjem in doživel nekakšno spreobrnjenje. Tedaj je končal Hlapce in Kurenta, v katerem trije soneti veljajo, po njegovem mnenju, za najboljše slovenske religiozne sonete. V njegovih delih krščanstvo zaživi v povsem drugi luči. Kot je dejal akademik Kos, je Cankar na smrtni postelji prejel poslednje zakramente, ki mu jih je podelil njegov prijatelj pisatelj in duhovnik Fran Saleški Fin-žgar. Kaj pa obdobje ateizma? Na čem temelji njegovo pisanje? Moralna, duhovna in etična podlaga njegovih del je temeljila na očiščujočem smislu trpljenja, kesanja in očiščenja (spogleduje se z vprašanji o pravičnosti in krivici) - kot ga srečamo v krščanstvu. Zato akademik Kos zaključuje, da imajo Cankarjeva dela v času njegove ateistične usmeritve temelj v krščanskem etosu. Tovrstno razsvetljenje, kot ga je po obisku v Sarajevu doživel Cankar, pa ni osamljena spreobrnitev med pisatelji in pesniki. Dr. Kos je pojasnil, da se je v tistem času »spreobrnilo« v krščanstvo kar nekaj literatov svetovnega kova (Charles Pierre Péguy, Gilbert Keith Chesterton ...) iz Italije, Nemčije, Rusije, Francije, Norveške, Velike Britanije ... Na predavanju je tekla beseda tudi o hrepenenju, ki se tako rado pojavlja pri Cankarju. Gre za zelo težavno vprašanje, priznava dr. Kos, ki mu še nismo prišli do dna. A kot kaže, bi, sodeč po Cankarjevem prebiranju svetega Avguština, njegovo hrepenenje lahko izviralo iz krščanstva. A ne glede na vse zapisano in povedano moramo biti pri tolmačenju vseh dejstev še vedno zelo previdni. Prilastitev Cankarja na tak ali drugačen način je zato neprimerna in ravno zato je vrhniški rojak aktualen tudi v današnjem času, je še menil akademik dr. Janko Kos. Za kulturni program večera, ki mu je prisostvovala polna Grabeljškova dvorana, je poskrbel Franci Bozovičar. Zbrane je nagovorila tudi predsednica društva Polona Kovačič, ki je med drugim dejala, da je pogovor z akademikom uvod v prihajajoči kulturni praznik. Odstrta dejstva bodo dodala še dodaten biser na ogrlici spoznanj o Cankarju, ki jo je Vrhnika pletla v minulem jubilejnem letu. Gašper Tominc Haščasopis KULTURA N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 30 let petja in druženja Vrhnika, 25. januar - Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika je v Cankarjevem domu s svojimi gosti izvedel »Slavnostni koncert« ob 30. letnici neprekinjenega uspešnega pevskega delovanja. pod vodstvom Toneta Jurjev-čiča. Prav naključje je leta 1988 hotelo, da sta se zbora domenila za skupen nastop na »Srečanju usnjarskih pevskih zborov« v Slovenj Gradcu. Videli so, da je Za 50 let delovanja na področju glasbe so priznanja prejeli (od leve): Dragica Krašovec, hčerka Janeza Pečarja, Marjan Smrtnik, Dragica Kostanjevec, Janez Obid in Milan Kostanjevec Velika dvorana je tega dne bila polna zvestih poslušalcev in številnih gostov, ki so prišli na slavnostni koncert ter izkazati čast in pripadnost enemu najstarejših vrhniških zborov. Tako so spomini ponovno oživeli v leto 1988, ko se je mešani zbor prvič predstavil vrhniški publiki, pod vodstvom zboro-vodkinje Majde Smrke. Prav pod njenim vodstvom so pričeli tudi »Slavnostni koncert« s pesmijo Kje so tiste stezice. Po tej pesmi pa je dirigentsko palico predala sedanjemu dolgoletnemu dirigentu Lovru Gromu. MePZ Ivan Cankar je nastal iz pevk Ženskega pevskega zbora Sinja Gorica, pod vodstvom Majde Smrke in iz pevcev Moški PZ Industrije usnja Vrhnika, skupno petje lepše in prijetnejše druženje, ki je istega leta obrodilo ustanovitev MePZ Ivan Cankar. Do leta 1994 je zbor vodila Majda Smrke, nato pa brez prekinitve do današnjih dni Lovro Grom. Geslo pevk in pevcev je »Glasba ne pozna meja«. To dokazujejo z ohranjanjem zborovskega petja, tako v prihodnosti, kot tudi v svet. Saj sodijo med pomembne soustvarjalce slovenske zborovske kulture. Za svoje delo so leta 2015 prejeli Srebrno plaketo Ivana Cankarja občine Vrhnika. Tudi ob 30 letnici neprekinjenega petja so pevci prejeli Gallusove značke in priznanja. Podelitev je bila na svečanem koncertu. Priznanja pa so podelili: župan Vrhnike Daniel Cukjati, predsednica Območne izpostave JSKD Vrhnika Marinka Kupec in vodja Območne izpostave JSKD Vrhnika Nataša Bregant Možina. Zlato Gallusovo značko za 15 let in več delovanja na področju glasbe so prejeli: Nadja Malovrh, Polona Primožič in Dragica Skubic. Častno Gallusovo značko za 30 let delovanja pa so prejeli: Majda Caserman, Veronika Habe, Joži Krvina, Albina Kuzmič, Igor Novljan in Miro Malneršič. Jubilejno priznanje JSKD Območne izpostave Vrhnika je za življenjsko delo v podajanju glasbene umetnosti kot pevec, korepetitor, vodja pevskih zasedb in 29 let zborovodja zbora dobil Lovro Grom, zborovodja MePZ Ivan Cankar. Jubilejno priznanje JSKD Območne izpostave Vrhnika za 50 let delovanja na področju glasbe pa so prejeli: Janez Pečar (post-humno), Janez Obid, Milan Ko-stanjevec, Dragica Kostanjevec in Marjan Smrtnik. Ob tem je potrebno še posebno poudariti, Helena Hren Vencelj, avtorica zbornika. da je priznanje za Janeza Pečarja prevzela hčerka Dragica Krašovec. Janez Pečar je namreč nekaj dni pred slavnostnim koncertom umrl. V njegov spomin so se poklonili tudi vse nastopajoči in poslušalci v dvorani z minuto molka. To si je Janez zaslužil, da je bil eden najstarejših vrhniških pevcev pri zborih MPZ IUV Vrhnika in ob koncu pri MePZ Ivan Cankar. Posebno srebrno jubilejno priznanje JSKD Republike Slovenije ob 30 letnici zbora pa je prejel MePZ Ivan Cankar in to za njegov močni vpliv na razmah ljubiteljske kulture v domačem okolju, sooblikovanju kulturne podobe Vrhnike in kot nosilec njene predstavitve v Sloveniji, Evropi in po svetu. Na samem »Slavnostnem koncertu« pa so se MePZ Ivan Cankar predstavili v res Dobitniki častnih Gallusovih značk 30 let petja in druženja prelepem in navdušujočim programom. Zapeli so precej slovenskih ljudskih pesmi. Seveda brez njihove že znane pesmi »Pod jasnim soncem rdeča roža«, glasbe Rada Simonittija, na besedilo Ivana Cankarja, ni šlo. Kot solisti so se še izkazali: Špela Petkovšek, Klemen Jerinc in Aleš Kovač. Koncert so popestrili še Otroški pevski zbor Kuštrovci OŠ Ivana Cankarja, pod vodstvom Ljubice Jelovšek in Otroška folklorna skupina Coklarčki iz Borovnice, pod mentorstvom Kristine in Sare Košir. Prelep glasbeni večer pa je povezovala Mirjam Suhadolnik. Ob 30 letnici delovanja pa je izšel tudi zbornik: 30-letnica zbora Ivan Cankar Vrhnika, ki Zborovodja Lovro Grom prejel jubilejno priznanje za 29 let delovanja v zborih ga je pripravila in izdelalal pevka zbora Helena Hren Vencelj s svojimi sodelavci. Zbornik je bil izdan tudi ob 20-obletnici, tako da je bil sedaj dopolnjen še z zadnjimi 10 leti delovanja in uspelega pevskega in prijetnega druženja. Zato ob tem visokem jubileju iskrene čestitke ter seveda še na nadaljnje uspešno prepevanje in vaše prijetne urice druženja. Simon Seljak Ljubljansko barje Od Ljubljane pa do Krima, še naprej do Vrhnike razteza barje se Ljubljansko, vasice bele ga krase. Po njem se vije tiha reka, ki sedmero ima imen. Na njenem dnu leže orožja Keltov davnih in plemen. Tudi Hunov divje horde so divjale čez ravan. Rimljanov težke konjenice so teptale mehko plan. Daleč prej pred tisočletji je tukaj jezero bilo, na koliščih so lesene koče stale nad vodo. V kraljestvu je tišine tu rod mostiščarjev živel, neokrnjene divjine sadove je na voljo imel. V goščah robnega gozdovja za hrano je divjad lovil, na otočkih sred vodovja si drobnico je redil. Po tem je tu nastalo barje. Jezera že dolgo ni, a o starih jezerjanih mnoge pričajo sledi. Kdo bili so staroselci jezera skrivnostnega? Le barjanski osamelci so priče časa davnega. Morda se čez tisoč let podoba barja spremeni, da bo nastalo spet jezero, kot bilo je davne dni. Anton Japelj Haščasopis KULTURA N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Biografska razstava Moja je pesem! V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki je bilo v torek, 22. januarja, odprtje biografske razstave »Moja je pesem! ob 100-letnici rojstva pesnice in pisateljice Marije Brenčič Jelen (1919-2000). Avtorica dokumentarne razstave je bila Sonja Malovrh pod okriljem Muzejskega društva Vrhnika, Cankarjeve knjižnice Vrhnika in Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Za prelep kulturni program so poskrbeli: Kvintet razbojniki pod vodstvom Jošta Cankarja, mladi violinistki Manja in Katja Trček ob klavirski spremljavi Urše Vlašič in recitatorja učenka Lucija Malovrh in Franci Bozovičar, ki sta predstavila dve pesmi nekdanje sovaščanke Marije Brenčič Jelen. Zbrane so nagovorile predsednica Muzejskega društva Vrhnika Katarina Oblak Brown, hčerka Marije Brenčič Jelen Marija Jelen in avtorica razstave Sonja Malovrh. Prav ona nam je predstavila življenje in literarno delovanje Marije Brenčič Jelen. Med drugim pa je še posebno poudarila: »Pri pripravi sem se povezala z njenimi domačimi iz Šentilja pri Velenju, ki so mi v pregled zaupali njeno bogato literarno zapuščino. Med prebiranjem sem našla časopise, revije, rokopise, tipkopise, pisemsko dokumentacijo, fotografije, letake in drugo, kar dokazuje njeno obširno delo. Urejanja dokumentacije sem se lotila sistematsko in jo razvrščala po pesmih, zgodbah, objavljenih člankih, katerih avtorica je bila Marija Brenčič Jelen, ter člankih, ki so jih o njej objavljali novinarji, literarni kritiki itn. Podatke sem iskala še v Wiki-pediji, Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana, Zgodovinskem arhivu Ljubljana, se o njej pogovarjala z njenimi domačimi, sorodniki in sosedi iz njene rodne Podlipe. Napisala jih je več kot 500, od tega je bilo vsaj 400 objavljenih v najmanj 35-tih časopisih, ostale hranijo doma. V knjižni obliki pa so izšle štiri zbirke, ena v ponatisu, Črtice je izdala v dveh knjigah. Veliko jih je bilo objavljenih v časopisih. Zgodbe z motivi iz vsakdanjega otroškega življenja so zapisane z narečnimi posebnostmi, s pravimi imeni ljudi in krajev. Tako bi vsakdo, ki so ga njene zgodbe pritegnile, še danes lahko hodil po stezicah, po katerih je v otroštvu stopala Marija. Ob prebiranju sem tako postopoma spoznavala njeno čisto in plemenito dušo, njeno skromnost, hrepenenje po lepem, božjem in čutila njen strah pred neznanim. Prevzelo me je njeno lepo izražanje, spoštovanje do slovenskega jezika, narodna zavest, globoka vera in ponižnost pred Bogom. S to razstavo, ki kronološko ponazarja posamezna obdobja in njeno ustvarjalno veličino skozi celotno življenjsko pot, dodajamo občani Vrhnike svoj doprinos k ohranjanju in spoštovanju njenega imena, ki naj bo za vse čase zapisano med soustvarjalci slovenske kulturne dediščine, ter zavedanju, da sta njena poezija in proza postali del identitete našega naroda.« Življenje Marije Brenčič Jelen je bilo zelo živahno, predvsem pa delavno. Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi, po domače Pri Gojerju, materi Mariji in očetu Francu Brenčiču. Imeli so manjšo kmetijo, zato so se morali preživljati s priložnostnimi delil. Marija je bila najmlajša med sedmimi otroki. V šolo je šla že s petimi leti, saj je bila zelo zvedava in nadarjena deklica. V mladosti je veliko prebirala pesmi Franceta Prešerna in Simona Gregorčiča, ki je bil nekako njen vzornik. V letih 1938-1939 je bila gojenka desetega letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, kjer je v šolskem glasilu objavljala svoje pesmi. Tako je prav v teh letih doživljala svoj poetični razcvet. Napisala je več kot 400 pesmi in jih objavljala v številnih časopisih. O njenih pesnitvah in nadarjenosti so pisali številni novinarji in literarni kritiki. Poročila se je leta 1939 z drevesni-čarjem Antonom Jelenom ter se preselila na njegovo domačijo v Šentilj pri Velenju. Tako je postala žena, mati devetih otrok ter bila literarno, kulturno in družbeno dejavna. Med drugo svetovno vojno ter po njej ni pisala, saj je morala trdo delati na kmetiji in skrbeti za številno družino. Ko pa na kmetiji ni več zmogla opravljati težkega dela, je leta 1986 ponovno sedla za pisalni stroj in nadaljevala svojo literarno delovanje s kratkimi zgodbami. Za vedno se je poslovila na prvi pomladni dan, 21. marca 2000. To je bilo res trdno in plodno življenje naše rojakinje iz Podlipe. Marsikateri Vrhničan je ni poznal. Tako nas je njena biografska razstava popeljala v njeno poznanstvo in v njeno pisateljsko ter pesniško stvaritev. Razstava je bila na ogled v Galeriji Cankarjevega doma do 10. februarja in je bila res vredna ogleda, za kar pa je v veliki meri zaslužna njena avtorica Sonja Malovrh. Simon Seljak Cankar v stripu širi veselje do branja v zamejstvu Cankar v stripu nadaljuje svoje popotovanje in s tremi stripovskimi interpretacijami Ivana Cankarja navdušuje bralce doma in v zamejstvu: Moj lajf Boštjana Gorenca Pižame in Tanje Komadina, Hlapc - ko angeli omagajo Andreja Rozmana Roze in Damijana Stepančiča ter Hlapec Jernej in pasja pravica Žige X Gombača in Igorja Šinkovca so trije stripi, ki vsak na svoj način pristopajo k aktualiziranju Cankarja, vsi trije pa goreče občudujejo genialnost tega pisateljskega genija. Prav slednji od treh stripov, Hlapec Jernej in njegova pravica, je v sozaložništvu Pavlove hiše iz avstrijske Štajerske in založbe Škrateljc z Vrhnike izšel v nemškem prevodu z naslovom Jernej der Knecht und sein Recht. Temu stripu in zagatah prevajanja v nemščino je posvečena razstava, ki je 27. novembra ugledala luč sveta na Inštitutu za slavistiko celovške univerze. Zvečer istega dne je bila v celovški knjigarni Haček zanimiva okrogla miza o Cankarju, Hlapcu Jerneju in sodobnih interpretacijah Cankarja. Debata med koroškimi Slovenci je ponovno potrdila, da Cankarja danes sicer spoštujemo in ga uvrščamo v sam vrh kanona slovenske literarne ustvarjalnosti, a ga premalo beremo, kar je velika škoda, saj so sporočila njegove literature neverjetno aktualna še vedno, slog pisanja pa do dandanes nepresežen. Na okrogli mizi so razpravljali Lena Jevnik, kustosinja razstave Cankar v stripu, Susanne Weitlaner iz Pavlove hiše, dr. Uroš Grilc, vodja projekta Cankar v stripu, in Tatjana Vučenk z Inštituta za slavistiko celovške univerze. 3. decembra sta Ziga X Gom-bač in Igor Šinkovec s svojim Hlapcem Jernejem gostovala v Narodni in študijski knjižnici Gorica ter za branje Cankarja navdušila dijake tamkajšnje gimnazije, 13. decembra pa so v Celovcu odprli veliki razstavo Cankarja v stripu v ugledni Musilovi hiši, na kateri sta nastopila tudi avtorja Žiga X Gombač in ilustrator Igor Šinkovec. Januarja se Cankar v stripu seli na Tržaško; 11. januarja so odprli veliko razstavo Cankar v stripu v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu ob premieri predstave Kralj na Betajnovi. V Slovenskem knjižnem središču v Trstu, edini slovenski knjigarni v mestu, pa je 15. januarja potekal pogovor z naslovom Ali lahko bralcem Cankarjevo literaturo približamo tudi s stripi. Razstava Cankar v stripu je bila do 31. decembra na ogled tudi v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki, v februarju bo na ogled na OŠ Dutovlje, na OŠ Brezovica v marcu in na OŠ Vi-žmarje Brod skupaj s predstavo Cankar strip v maju. Cankar v stripu širi navdušenje nad branjem knjig in branjem Cankarja, zato se z iztekom Cankarjevega leta ne bo končal. Ker smo prepričani in trdno verjamemo, da moramo Cankarja še trdneje umestiti v aktualno slovensko kulturno življenje, ker s stripi mlade motiviramo k odkrivanju Cankarja in ker odrasle bralce navdušujemo nad branjem stripov kot samostojne umetniške forme, bo Cankar v stripu svoje popotovanje nadaljeval tudi v naslednjem letu. (UG) Haščasopis KULTURA N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Razstava akvarelistov Vrhnika, 12. februar -Zavod Ivana Cankarja je v Galeriji Cankarjevega doma pripravil odprtje slikarske razstave Petra Lazarevica in njegove skupine akvarelistov. Kot vemo, je Lazarevic že več kot deset let mentor skupine akvarelistov, ki se dobivajo vsak petek na Vrhniki v Osnovni šoli Ivana Cankarja. Tam se družijo, slikarsko izobražujejo in seveda ustvarjajo. Vsako leto, od vsega začetka, se jim pridruži kakšen nov slikarski talent in sedaj jih je že dvajset. Pridno ustvarjajo v akvarelski tehniki, se medsebojno družijo, od mentorja Petra učijo slikarskih veščin in tako nastajajo prave slikarske umetnine. Petar Lazarevic pa od njih spoznava, kot pravi, številne ideje za svojo ustvarjalno slikarsko pot. Rodil se je leta 1949 v Osječanih. Leta 1974 je Petar Lazarevic diplomiral na Fakulteti za šport v Ljubljani. S slikarstvom se aktivno ukvarja že od leta 1969, saj se je likovno izobraževal tudi v Italiji, Franciji in Nemčiji. Imel je že več kot 60 samostojnih in okoli 200 skupinskih razstav. Živi in ustvarja v Ljubljani, na Vrhniki pa opravlja mentorstvo vrhniškim in drugim akvareli-stom. Odprtje razstave je bilo Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjev dom Vrhnika, ŠPAS Teater MENOPAVZA Komedija PETEK, 15. 3. 2019, ob 18. in 20.30 uri Vstopnina: 27 €. Režija: Nina Kleflin Igrajo: Helena Blagne, Salome, Zvezdana Mlakar, Urška Vučak Markež. Menopavza - poimenujmo jo, kar tudi je, dame! - skočila je iz omare in zdaj je v vsej svoji veličini na odru... privablja veliko smeha iz občinstva, v katerem sedijo ženske poznavalke in . tudi moški! Ali govorimo o občutljivih letih? Kje pa!!! Ta noro zabavna muzikal o dramatičnosti menopavze se dogaja ob velikih hitih iz 70-ih, 80-ih in 90-ih, ki vas bodo dvignili plešoče iz sedežev, dvorano pa bodo preplavili vzkliki navdušenja in ploskanje. Pridružite se sestrski druščini! Zabavna je, polna samoironije in do konca sproščena, ne glede na to, kako podivjani so hormoni. pred polno galerijo Cankarjevega doma. Za glasbeni vložek je poskrbel Jani Slabe na kitari, tudi član akvarelistov, in Andrej Račič. Umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn pa je spregovorila o avtorju in o njegovem ustvarjanju ter o delovanju skupine akvarelistov. Med drugim je še posebno izpostavila: »Petar Lazarevic je odličen akvarelist, mojster zapisov »mokro na mokro«. Tu ustvarjalno draž prinašajo neposredna, sproščena barvna razlivanja in mehka prehajanja kot tudi igrivi dialogi med gostejšimi barvnimi pigmenti, lazurnimi, tran-sparentnimi in povsem nežnimi nanosi in belino slikovne podlage. Motivno definicijo vzpostavljajo »zaustavljanja« barvnih potovanj in linijska definiranja željenih oblik, akcentov in detajlov, ki določajo vsebinski koncentrat. Avtor s široko odprto naravo posnemajočo paleto potuje po geografsko raznolikih predelih in tankočutno spremlja naravni časovni krogotok, slikovite sekvence posameznih atmosferskih vzdušij in svetlobe različnih virov in intezitet. Je eden izmed neutrudnih in kvalitetnih nadaljevalcev bogate slovenske krajinske tradicije k tovrstnim vsebinam pristopa tudi v drugih tehnikah, še posebej v akrilni. Poteza ohranja odločnost in temperamentnost, sledi oblikam in različnim stopnjam njihove stilirizirane izslikanosti. Barve, ki so odsev resničnosti, pa so pogosto preglašene z vrednostmi, ki pripadajo notranjemu videnju in občutenju. Pravijo, da se sreča množi, če jo delimo. Podobno velja za znanja in veščine. Petar Lazarevic je namreč tudi odličen pedagog, mentor skupini akvarelnega izražanja željnih ustvarjalcev. Svoje ustvarjalno zavetje so našli na Vrhniki, kjer se že dobro desetletje zbirajo ob petkih. Za člane skupine je ustvarjanje sproščujoč, vendar kar se da resen način likovnega delovanja. Vedoželjno poglabljajo svoja znanja in spoznanja, ostrijo osebno senzibiliteto in si nabirajo potrebno kilometri- no. Mentor z njimi radodarno deli svoje likovne potenciale, jih usmerja, odkriva unikum vsakega izmed njih in s poglobljenim analitičnim odnosom do vsake stvaritve ključno prispeva k njihovemu napredovanju. Ob iskanju kažipota za posameznika bogati tudi sebe. Člani se med seboj razlikujejo po svojih videnjih in doživljanjih, kar se posledično kaže v likovnih interpretacijah. Petru Lazarevicu je z neutrudnim piljenjem njihovega likovnega nagovora uspel izjemen dvig likovne kvalitete nastajajočega opusa. Vsak ustvarja na svoj na- čin, kateremu pa postavlja okvir mentor oz. likovna sintaksa, pravila in zakonitosti, ki vladajo v svetu likovnega. Slikovnost je namreč nujno tudi likovnost. Akvarelisti se, tako kot njihov mentor, ustvarjalno soočajo z različnimi motivi. Najpogosteje predstavljajo krajino in se sprehajajo tudi po slikoviti Vrhniki in njeni okolici, pogosta je tihožitna motivika, s posebnim poudarkom na slikanju cvetličnih kompozicij, vsekakor pa je poseben izziv figura, tako človeka kot živalskega lika.« Poleg slikarskih umetnin Petra Lazarevica je na razsta- Skupina akvarelistov vi mogoče videti tudi akvarele dvajsetih udeležencev slikarskega tečaja, in to: Božidar Hering, Zvezdana Zatler, Janez Ovsec, Janez Dragolič, Marinka Mo-har, Ivanka Krasnik, Krunoslav Sabo, Marija Malovrh, Olga Petrovčič, Vera Banic Vukadin, Ljubica Krivec, Ljudmila Dolenc, Tea Širca, Helena Umek, Anka Pažin, Cilka Žmahar, Martina Starc, Marija Frani-novic, Lenca Tomaževič-Savnik, Janez Slabe. Razstava bo odprta do 10. marca 2019. Je res vredna ogleda. Simon Seljak Dobrodelna multimedijska gledališka plesna predstava Proiect Wasçasopis KULTURA N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si SRE, 6.3. ob 18.00 MAREC KULTURNI KLUB ORFEJ VAS KLJUČ DO USPEHA PREDAVA ALEX LAN 3 URNA DELAVNICA ZA DVIG ENERGIJE, ZAVEDANJA IN POSLEDIČNO OSEBNE UČINKOVITOSTI. HOČETEVEČ, POSTANITEVEČ! RAZKRILI BOMO NOTRANJEGASABOTERJA USPEHA IN GASPREMENILI V SUPORTERJA. "CAS ZAME , VECER, KI GA NEŽNO PODARIŠ SEBI TEMA MARCA JE ŽIVLJENJE. NA DELAVNICI, DRUŽENJU SE BOMO V PRVEM DELU LAHKOTNO DOTAKNILI RAZMIŠLJANJA: KDO SMO V TEM TRENUTKU? KAJ NAM POMENI ZDRAVJE, DELO, KI GA OPRAVLJAMO IN KAKŠNI SO NAŠI ODNOSI? V DRUGEM DELU BO MEDITACIJA Z NAMERO "MOJE ŽIVLJENJE JE ČUDOVITA UMETNINA - OBČUTIM TO IN SEM HVALEŽEN/A ZA ŽIVLJENJE, KI MI JE DANO." (PO KREACIJI KNJIGE SVETLOBNI VODNIK 2019, ANA KOLENC). DOGODEK VODI ANITA JAKŠA, NENEHNA RAZISKOVALKA BISTVA IN LEPOTE ŽIVLJENJA. Marec v TMS SREJ3.3. OB 18.00 PET, 22.3. ob 18.30 OD PRIZADETOSTI DO NASMEHA PREDAVA KAREL GRŽAN PREDELANE DRAME SO NAJBOLJŠE KOMEDIJE. NA TOKRATNEM SREČANJU BO TEKLA MISEL O TEM KAKO SE OSVOBAJATI IZ DRAMSKIH SITUACIJ/DOŽIVLJANJ V SPOKOJNOST, ZADOVOLJNOST IN RADOST BIVANJA. ŠTEVILO MEST NA PREDAVANJU JE OMEJENO. PRIJAVE SPREJEMAMO NA ORFEJKLUB@GMAIL.COM ALI NA 041-768-567 NAJKASNEJE DO 09. 03. 2019. TA REZIJANSKI PLES PLES, KI JE PO SVOJI ZGRADBI NAJBOLJ PODOBEN MEDITERANSKEMU PLESNEMU IZROČILU, PRENAŠA SKRIVNOSTI PRETEKLOSTI IN JIH VPENJA V ŽIVLJENSKI RITEM SEDANJOSTI. PLESALCA PLEŠETA V PARU, VENDAR SE NIKOLI NE DOTAKNETA. PLESAJE DRUG OB DRUGEM MENJAVATA POLOŽAJE IN ORISUJETA SKLENJENE KROGE. SEVEDA JE PLES ZA VSE - MLAJŠE IN STAREJŠE, PA TUDI ZA OTROKE. DOGODEK VODI KLEMEN FRANK. ENERGETSKA SAMOPOMOČ POT DO DOBREGA POČUTJA Delavnico vodita Marjana Romanovič in Petra Založnik. ENERGETSKA SAMOPOMOČ JE ZNANSTVENO KLASIFICIRANA V INTEGRALNO MEDICINO. NAMENJENA JE UČENJU IN RAZVOJU SAMOPOMOČI. POKAŽE KAKO ZAVESTNO OSKRBOVATI SVOJE TELO Z ENERGIJO TER NJENO POTREBNOST PRI VSAKODNEVNIH ŽIVLJENJSKIH AKTIVNOSTIH. DA OSTANEMO ZDRAVI, USPEŠNI IN ZADOVOLJNI SAMI S SEBOJ TER LJUDMI OKOLI NAS. NAMESTO VSTOPNINE PROSTOVOLJNI PRISPEVKI! HVALA! VLJUDNO VABLJENI V SINJO GORICO 87, 400m naprej od LIDLA, KONTAKT: 031382717(Klemen), 040937316(Rada), FB/Klub Orfej 22. predtekmovanje in 48. tekmovanje mladih glasbenikov Od 1. do 6. februarja 2019 je v glasbenih šolah po vsej Sloveniji potekalo 22. predtekmovanje mladih slovenskih glasbenikov. Tokrat so glasbeniki tekmovali v disciplinah klavir, flavta, kljunasta flavta, oboa, saksofon, klarinet, fagot, petje, diatonična harmonika, komorne skupine s trobili in komorne skupine jazz. Iz Glasbene šole Vrhnika se je pred-tekmovanja udeležilo devet učencev, in sicer: Živa Celarc (flavta), Peter Grdadolnik (petje), Jakob Grom (fagot), Pablo Kovač Takahashi (klavir), Nace Moritoki Škof (saksofon), Pia Nahtigal (klavir), Vita Rus (fagot), Katarina Verbič (fagot) in Iza Zr-nec (flavta). Na tekmovanja se mladi glasbeniki pripravljajo po več mesecev, saj so pro-pozicije (zahtevana dolžina in zahtevnost glasbenega programa) praviloma zelo zahtevne. Zato je že sama udeležba na predtekmovanju pogojena in s tem rezervirana le za najbolj vztrajne in navdušene mlade glasbenike. Disciplina flavta, kategorija I. c, je potekala na Glasbeni šoli Vrhnika. 34 prijavljenih tekmovalcev je nastopalo od 9. do 20. ure zvečer, zato individualnega pouka na dan tekmovanja v matični enoti na Vrhniki nismo mogli zagotoviti. Zahvaljujemo se Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika, kjer so nam velikodušno zagotovili prostore za izvedbo skupinskega pouka nauka o glasbi in baleta. Za lepe tekmovalne nastope in doseženo znanje, ki ga tekmovalci dobijo prek neštetih dodatnih učnih ur, iskreno čestitamo tekmovalcem, mentorjem in korepetitorkam: Živa Celarc, flavta Mentorica Tanja Repe Horvat, korepetitorka Nika Tkalec Peter Grdadolnik, petje Mentor Matija Cergolj, korepetitorka Dominika Naveršnik Jakob Grom, fagot Mentor Milan Nikolic, korepetitorka Kaja Stražar Pablo Kovač Takahashi, klavir Mentorica Kaja Stražar Nace Moritoki Škof, saksofon Mentorica Zala Kejžar, korepetitorka Kaja Stražar Pia Nahtigal, klavir Mentorica Nika Tkalec Vita Rus, fagot Mentor Milan Nikolic, korepetitorka Kaja Stražar Katarina Verbič, fagot Mentor Milan Nikolic, korepetitorka Kaja Stražar Iza Zrnec, flavta Mentorica Tanja Repe Horvat, korepetitorka Nika Tkalec Učenci Živa Celarc, Peter Grdadolnik, Jakob Grom, Pablo Kovač Takahashi, Nace Moritoki Škof, Vita Rus, Katarina Verbič in Iza Zrnec so se uvrstili tudi na državno raven tekmovanja. Že 48. tekmovanje TEMSIG bo potekalo v marcu 2019 v glasbenih šolah gorenjske regije. Vsem želimo lepe nastope tudi v marcu in seveda veliko volje in vztrajnosti, da isti program v tem mesecu do državnega tekmovanja še nadgradijo. Glasbena šola Vrhnika Spoštovane obiskovalce in obiskovalke obveščamo, da bo Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki odprl svoja vrata v petek, 1. 3. 2019. Vabljeni! TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki, Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 17.00, sobote, nedelje in prazniki*: od 9.00 do 19.00, ponedeljki: zaprto. Prazniki*: 8. februar., 24. december in 31. december: od 9.00 do 17.00, 1. november, 25. december, 1. januar: zaprto. Zadnji vstop v muzej je eno uro pred zaprtjem muzeja. Od 1. 1. do 28. 2. odprto le za vnaprej napovedane skupine, z izjemo kulturnega praznika, 8. 2. Občasne razstave Znanje brez meja Razstava predstavlja izbor uspešnih posameznikov, ki so zaradi iskanja, razširjanja in soustvarjanja znanja v različnih časovnih obdobjih odšli v širni svet, in tiste, ki jih je zaneslo k nam od drugod. Razstava je podaljšana in bo na ogled do 21. 4. 2019. Martin Sever, oče prvega slovenskega kombija Predstavljeno je raznovrstno delo s področja tehnike inženirja Martina Severja, avtorja prvega serijskega kombiniranega vozila v Sloveniji in prvih IMV-jevih prikolic. Razstava je podaljšana in bo na ogled do 12. 5. 2019. Živeti Sanje, stoletnica Petra Florjančiča (v Festivalni dvorani na Bledu) Z gostujočo razstavo v Festivalni dvorani na Bledu obeležujemo 100. obletnico rojstva pomembnega slovenskega izumitelja Petra Florjančiča in predstavljamo njegovo delo. Med njegove stvaritve sodijo nepogrešljivi izumi: od razpršilca za parfum pa vse do plastičnih okvirčkov za diapozitive in stroja za brizganje plastike. Razstava se bo odprla v torek, 5. marca 2019, ob 18. uri, in bo na ogled do 25. marca 2019. Spored prireditev Nedelja, 3. 3., od 13.00 do 18.00: prikaz ročnega kovanja podkev Sobota, 9. 3., ob 9.30: delavnica rezbarstva Nedelja, 10. 3., ob 11:00: tematsko vodenje za družine po razstavi Znanje brez meja Od torka, 12. 3., do nedelje, 17. 3.: študentski teden odprtih vrat (prost vstop za študente) Nedelja, 17. 3., ob 11.00: voden ogled muzejskih zbirk Sobota, 23. 3., ob 9.30: delavnica kaligrafije Nedelja, 24. 3., od 14.00 do 18.00: družinska nedelja: Delavnica za otroke in družine Nedelja, 31. 3., ob 11.00: Ukročena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle Za sobotne delavnice so obvezne prijave preko telefona 01 750 66 72, 041 957 146 ali elektronske pošte programi@tms.si. Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so plačljive. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), ponedeljek, 24. 12., in 31. 12: 10.00-13.00; 25. 12., 26. 12., 1. in 2. 1.: zaprto Občasne razstave Cankar, ne jezi se! O Cankarju se lahko seznanite tudi na malo drugačen način. Sedaj tudi skozi družabne igre, ki so jih ob Cankarjevem letu zasnovali študenti Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo (NTF UL). Razstava bo na ogled od 5. 2. do 3. 3. 2019. Spored prireditev V petek, 1. 3., in v nedeljo, 3. 3., med 10.00 in 13.00: počitniške delavnice za otroke Izdelovali bomo voščilnice, poštne rogove in štampiljke. Cena posamezne delavnice: 1,50 €. Prijave niso potrebne. Nedelja, 3. 3., ob 15.00: voden ogled muzejskih zbirk Nedelja, 10. 3., ob 15.00: Trara, trara, pošto pelja!, voden ogled za družine Od torka, 12. 3., do nedelje, 17. 3.: študentski teden odprtih vrat (prost vstop za študente) Nedelja, 17. 3., ob 15.00: voden ogled za seniorje Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. Wascasopis KULTURA N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 RAZSTAVE v Cankarjevem domu Do 10. marca 2019 bo v Galeriji na ogled slikarska razstava PETAR LAZAREVIC IN SKUPINA AKVARELISTOV. V torek, 12. marca 2019, ob 18. uri Vas z Osnovno šolo Ivana Cankarja Vrhnika vljudno vabimo na odprtje razstave NAŠI PRSTKI USTVARJAJO. Razstavo ročnih in likovnih izdelkov učencev, ki obiskujejo interesne dejavnosti Oblikovanje gline, Ročne spretnosti, Od blaga do izdelka, Šiviljski krožek, Čipkarski krožek in izbirni predmet Klekljanje, si v Galeriji lahko ogledate do 31. marca 2019. Na odprtju bo sodeloval OPZ Kuštravci pod vodstvom Ljubice Jelovšek. Vljudno vabljeni! Razstave v Cankarjevem domu si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh) in ob nedeljah od 10. do 12. ure ter ob drugih prireditvah. Stalno razstavo akad. slikarja Florisa Oblaka v prostorih Rokodelskega doma, Tržaška cesta 23, si je mogoče ogledati ob predhodni najavi (TIC Vrhnika) in vsak delovni ponedeljek od 10. do 12. ure. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika SOBOTA, 9. marec 2019, ob 11. uri Jure Karas GLAVKO IN ZBRK: ČAROVNIK NIK Igrana predstava - BIMBO TEATER Režija: Jure Karas Igrata: Juš Milčinski Urška Mlakar Čarovnik Nik se pripravlja na največji nastop v svojem življenju. Svoje čarovniške trike bo moral pokazati pred samim kraljem. A kaj, ko kralj Straško Grozni velja za neusmiljeno občinstvo. Ali bo čarovniku Niku uspelo odnesti celo glavo in morda celo čarovniško kapo? Za otroke od 3 - 8 leta. Dolžina: 30 minut ....... KINO ....... VRHNIKA PRIPOROČA 3 DNEVI Z ROMY SCHNEIDER Drama / 3 Tage in Quiberon / režija in scenarij: Emily Atef / Nemčija, Avstrija, Francija / 115' Sem nesrečna dvainštiridesetletna ženska in ime mi je Romy Schneider. Subtilen in stiliziran črno-bel biografski portret nemške igralke Romy Schneider se osredotoča na tridnevno druženje slavne igralke s prijateljico, novinarjem in fotografom le dobro leto pred njeno smrtjo pri triinštiridesetih. Fotografije Romy Schneider, ki jih je posnel Robert Lebeck, so svetovno znane. Ujamejo pravo kontradiktorno naravo, njeno živahnost, melanholijo in bolečino. Romy je privolila v pogovor kljub prejšnjim negativnim izkušnjam z nemškim tiskom. Intervju in črno-bele fotografije so osnova filma, ki ustvarja posebno vzdušje teh treh dni, v katerih igralka odkrije svojo dušo. Do prelomne točke. Lebeck pa ponovno odkriva njene različne, a hkrati iskrene obraze in naredi večplastni portret prepričljive igralke in ženske. IZBRISANA Drama / Izbrisana / režija in scenarij: Miha Mazzini / Slovenija, Hrvaška, Srbija / 85' Šokantna odločitev oblastnikov, da leta 1992 preprosto izbrišejo del državljanov. Izbrisana je zgodba o samski mamici Ani, ki v porodnišnici ugotovi, da je ni v računalniških sistemih, da uradno ne obstaja ne ona ne njen novorojenček. Je zgodba o tem, kaj se je dogajalo Slovencem, rojenim na napačnem koncu razpadle države, ki so jim v devetdesetih letih na upravnih enotah luknjali osebne izkaznice. Kaj se zgodi, če izpadeš iz sistema? Lahko te izženejo iz države, morda ti sosedje zasedejo stanovanje, ostaneš brez službe, zdravnika, celo otroka. Anino mrzlično iskanje rešitve se prelevi v napeto zgodbo, ki spotoma podrobno razišče anomalije slovenskega družbenega sistema. COLETTE Biografska drama / Colette / režija: Wash Westmoreland / scenarij: Richard Glatzer, Wash Westmoreland, Rebecca Lenkiewicz / Velika Britanija, ZDA / 111' Biografska drama o radoživi francoski pisateljici, ki na pragu sodobne dobe s svojim življenjem in delom ruši tabuje, izziva vladavino patriarhata in nazadnje pokoplje figuro pokorne žene. Sidonie-Gabrielle Colette je bistro in radoživo podeželsko dekle, ki jo poroka s karizmatičnim egocentrikom Willyjem pripelje naravnost v središče živahnega umetniškega vrenja v Parizu. Podjetni Willy prepozna ženin talent in jo spodbudi k pisanju, a vztraja, da knjigo objavi pod njegovim imenom. Prva zgodba iz škandalozne serije Claudine v trenutku postane senzacija, Colette in Willy pa glavni pariški zvezdniški par. Toda Colette kmalu ugotovi, da Willyja poleg uspeha zanimajo tudi druge ženske, nedolgo zatem pa podobne vzgibe odkrije še pri sebi ... NE BOM VEČLUZERKA Drama / Ne bom več luzerka / režija in scenarij: Urša Menart / Slovenija / 88' Grenko-sladek komični portret »izgubljene« generacije milenijcev, razpete med pričakovanja staršev in neugodne razmere na trgu dela. Špela, diplomantka umetnostne zgodovine, bo kmalu stara trideset let. Preživlja se s priložnostnimi deli, saj še nikoli ni imela redne službe. Za razliko od svojih najboljših prijateljic, ki sta se pred leti odselili v tujino in se ne nameravata vrniti, Špela trmasto vztraja, da bo v Ljubljani ostala, pa čeprav se večina njenega družabnega življenja dogaja na Skypu. Ko se brez denarja, dela in družbe znajde na kavču svojih razočaranih staršev, ugotovi, da je odrasti težje, kot je pričakovala. Aktualne informacije o dogajanju v kinu najdete na spletni strani kino-vrhnika.si in facebook.com/kinovrhnika. Na spletni strani se lahko prijavite tudi na e-novice. Zaradi dinamičnosti ponudbe filmskih naslovov so mogoče spremembe v programu, zato spremljajte naše objave v prej omenjenih glasilih. Kino Vrhnika Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika SOBOTA, 23. marec 2019, ob 11. uri Andrej Rozman Roza: PIKEC JEŽEK IN GASILKO JEŽ Lutkovna predstava Lutkovno gledališče FRU-FRU Režija in igra: Marjan Kunaver in Irena Rajh Gasilko Jež je neustrašni in prijazni gasilec, ki v gozdu pomaga in rešuje male gozdne prebi- valce, ki se včasih tudi po svoji krivdi znajdejo v težavah. Glavni junak je Pikec Ježek, ki rad kaj "ušpiči". Za napetost pa poskrbi goljufiva podgana, ki ves čas načrtuje roparske podvige. Skozi niz dogodivščin Pikca, Lizike in njunih malih prijateljev bodo otroci spoznali, kako se obnašati ob naravnih in drugih nesrečah, kot so požar, poplava, potres, kako se nesreč obvarovati in koga poklicati na pomoč. Lutkovna predstava je nastala v sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje, ki je tudi pobudnik skupnega projekta. Za otroke od 3 - 8 leta. Dolžina: 40 minut Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Gledališki abonma 2018/19 in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika SPREMEMBA DATUMA: PETEK, 5. aprila ob 19.00 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Ferdinand von Schirach: TEROR Sodobna drama Režija: Eduard Miler Igrajo: Borut Veselko, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Darja Reichman, Peter Musevski, Vesna Slapar, Ciril Roblek k. g., Judita Polak k. g. Teror je trenutno najbolj uprizarjano delo tako na evropskih odrih kot po svetu, saj je na sporedu v več kot štiridesetih gledališčih, v Nemčiji, Švici in Avstriji pa so si gledalci septembra preko TV-sprejemnikov lahko ogledali tudi film, posnet po istoimenski drami, in po koncu filma v živo glasovali o pilotovi krivdi oziroma nedolžnosti ter tako odločili o njegovem razpletu. Drama in njene številne uprizoritve so zaradi aktualne teroristične tematike doživele pravi medijski bum, njen avtor pa je postal medijska zvezda. Drama se dogaja v sodni dvorani, v kateri so poleg vojaškega pilota Larsa Kocha (obtoženega za smrt 164 potnikov na letalu) tudi predsednik sodišča, branilec, državna tožilka in dve priči ter seveda tudi gledalci, ki morajo tokrat prevzeti vlogo porotnikov. Prav oni so tisti, ki z glasovanjem odločajo o pilotovi krivdi oziroma nedolžnosti. Med sodnim procesom proti pilotu Larsu Kochu se namreč izkaže, da se je po lastni presoji odločil za manjše število žrtev na račun večjega števila na nogometnem stadionu, kar pa seveda sproža etična vprašanja - koliko pravzaprav šteje življenje posameznika? Ali je bolje sestreliti letalo s 164 potniki, da se izognemo smrti 70.000 ljudi na nogometnem stadionu? Ali bi pilot sestrelil letalo tudi, če bi bila na krovu njegova družina? Predstava traja 100 minut z enim odmorom Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjev dom Vrhnika SiTi Teater BTC PREDSTAVA ZA VSAKO PRILOŽNOST Glasbena komedija PONEDELJEK, 25. 3. 2019, ob 20. uri, Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Vstopnina: parter 22 €, balkon 20 €. Igrajo: Lado Bizovičar in Gašper Konec / Jure Godler Naj praznujete rojstni dan, obletnico, veseli december, silvestrovo, valentinovo, obletnico podjetja ali zgolj dejstvo, da ste končno uspeli partnerja zvleči v gledališče - vsaka priložnost je prava za ogled Predstave za vsako priložnost! Nekdo v občinstvu ima rojstni dan. Ker se Lado ne more upreti priložnosti, da bi proslavil tako pomemben dogodek in ker zelo rad govori, nam bo v svoji novi predstavi povedal vse kar ve, pa tudi vse česar ne ve, o veselju, sreči, ljubljanskih ženinih, modernih otroških imenih, fankliščinah, seksu po tridesetem in nasilnih cvetličarjih. Ob živi glasbeni spremljavi bo poskušal odgovoriti na težka vprašanja, kot so »kaj je najslabše darilo na svetu«, »kaj imajo čaplje z vzgojo otrok« ter »koliko kitic ima pesem Kolk'r kapljic?« Kot se za rojstni dan spodobi, bo tudi kakšno zapel. KIJI TURA 25- februar 2019^ \JA*j\JyyUj l\ U L I URA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ........... CANKARJEV DOM VRHNIKA .......... Program prireditev marec 2019 Do 10. 3. 2019. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA PETAR LAZAREVIČ IN SKUPINA AKVARELISTOV Skupinska slikarska razstava, Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki Do 31. 3. 2019. Vstop prost. JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI; OI VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA V OBJEMU ZVOKA IN SLIKE Regijska razstava izbranih del mladih likovnih ustvarjalcev osrednje Slovenije, Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 27. 2. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ASTERIX: SKRIVNOST ČAROBNEGA NAPOJA Animirana družinska komedija, 85 min, SINHRONIZIRANO, 6+, Francija ČETRTEK, 28. 2. 2019, ob 10. uri. Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: 3 DNEVI Z ROMY SCHNEIDER Nemčija, Francija, Avstrija, 115 min. ČETRTEK, 28. 2. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA V SENCI DREVESA Črna komedija, 89min. Islandija, Francija, Poljska, Danska, Nemčija PETEK, 1. 3. 2019, ob 17.uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MIA IN BELI LEV Družinski film, 98 min, Francija, Južna Afrika, Nemčija, 9+ PETEK, 1. 3. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZELENA KNJIGA Biografska komična drama, 130 min, ZDA SOBOTA, 2. 3. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3 3D Animirana družinska pustolovščina, 104 min, sinhronizirano, ZDA, 6+ SOBOTA, 2. 3. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA HLADNA VOJNA Drama, 88 min, Poljska, Velika Britanija, Francija SOBOTA, 2. 3. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BOHEMIAN RHAPSODY Biografska glasbena drama, 134 min, ZDA, Velika Britanija NEDELJA, 3. 3. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MALA GOSPODIČNA DOLITTLE Družinska komedija, 96 min, sinhronizirano, Nemčija, 6+ NEDELJA, 3. 3. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 3 DNEVI Z ROMY SCHNEIDER Drama 115 min, Nemčija, Francija, Avstrija NEDELJA, 3. 3. 2019, ob 19.uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZVEZDA JE ROJENA Romantična drama, 135 min, ZDA ČETRTEK, 7. 3. 2019, ob 19.uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BOG, LE KAJ SMO SPET ZAGREŠILI? Komedija, 99 min, Francija PETEK, 8. 3. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KORGI: KRALJEVSKI KUŽA Z VELIKIM SRCEM Animirana komična pustolovščina, 92 min, sinhronizirano, Belgija, 6+ PETEK, 8. 3. 2019, ob 19.uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA STOTNICA MARVEL Akcijska pustolovščina, 3D, 128 min, ZDA SOBOTA, 9. 3. 2019, ob 11. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN BIMBO TEATER GLAVKO IN ZBRK: ČAROVNIK NIK Igrata: Juš Milčinski in Urška Mlakar Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 9. 3. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MALA GOSPODIČNA DOLITTLE Družinska komedija, 96 min, sinhronizirano, Nemčija, 6+ NEDELJA, 10. 3. 2019, 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KORGI: KRALJEVSKI KUŽA Z VELIKIM SRCEM Animirana komična pustolovščina, 92 min, sinhronizirano, Belgija, 6+ SOBOTA, 9. 3. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA IZBRISANA Drama, 85 min, Slovenija, Hrvaška, Srbija SOBOTA, 9. 3. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA STOTNICA MARVEL 3D Akcijska pustolovščina, 128 min, ZDA NEDELJA, 10. 3. 2019, ob 15.uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KORGI: KRALJEVSKI KUŽA Z VELIKIM SRCEM Animirana komična pustolovščina, 92 min, sinhronizirano, Belgija, 6+ NEDELJA, 10. 3. 2019, 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA IZBRISANA Drama, 85 min, Slovenija, Hrvaška, Srbija NEDELJA, 10. 3. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA STOTNICA MARVEL Akcijska pustolovščina, 128 min, ZDA TOREK, 12. 3. 2019, ob 18. uri. Vstop prost. OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA NAŠI PRSTKI USTVARJAJO Ročni in likovni izdelki učencev, ki obiskujejo interesne dejavnosti: Oblikovanje gline, Ročne spretnosti, Klekljanje. Razstava bo odprta do 31. marca 2019. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 14. 3. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BUNKICA Komedija, 110 min, ZDA PETEK, 16. 3. 2019, ob 18. in 20.30 uri. Vstopnina: 27 €. ŠPASTEATER MENOPAVZA Komedija Igrajo: Helena Blagne, Salome, Zvezdana Mlakar, Urška Vučak Markež. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA,16. 3. 2019, ob 19 uri. Vstopnina: 4 € JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 52. REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 17. 3 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KORGI: KRALJEVSKI KUŽA Z VELIKIM SRCEM Animirana komična pustolovščina, 92 min, sinhronizirano, Belgija, 6+ NEDELJA, 17. 3. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA IZBRISANA Drama, 85 min, Slovenija, Hrvaška, Srbija NEDELJA, 17. 3. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NAJLJUBŠA LIFFE 2018 Biografska komična drama, 119 min, Irska, Velika Britanija, ZDA NEDELJA 10. 3. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BUNKICA Komedija, 110 min, ZDA PONEDELJEK in TOREK 18. in 19. 3. 2019, od 7. do 13. ure. RDEČI KRIZ SLOVENIJE KRVODAJALSKA AKCIJA Cankarjev dom na Vrhniki TOREK, 19. 3. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 10 €. ZALAJF, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA STAND UP ZALAJF Dobrodelna prireditev Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 20. 3. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KAFARNAUM LIFFE 2018 Drama, 121 min, Libanon, ZDA ČETRTEK, 21. 3. 2019, ob 9. in 10. uri. Vstop prost, za vrtce in šole je obvezna rezervacija! GLEDALIŠČE MLADI MAJ, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GRAJSKA SKRIVNOST Lutkovna predstava ob svetovnem dnevu lutk Boris Kononenko Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 23. 3. 2019, ob 11. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN Lutkovno gledališče FRU-FRU Andrej Rozman Roza: PIKEC JEŽEK IN GASILKO JEŽ Režija in igra: Marjan Kunaver in Irena Rajh Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 23. 3. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MALA GOSPODIČNA DOLITTLE Družinska komedija, 96 min, sinhronizirano, Nemčija, 6+ SOBOTA, 23. 3. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA COLLETE Biografska drama, 111 min, Velika Britanija, ZDA SOBOTA, 23. 3. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MI Grozljivka, 120 min, ZDA NEDELJA, 24. 3. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3 Animirana družinska pustolovščina, 104 min, sinhronizirano, ZDA, 6+ NEDELJA, 24. 3. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MIA IN BELI LEV Družinski film, 98 min, Francija, Južna Afrika, Nemčija, 9+ NEDELJA, 24. 3. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BOG, LE KAJ SMO SPET ZAGREŠILI? Komedija, 99 min, Francija PONEDELJEK, 25. 3. 2019, ob 17. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, DRUŠTVO UPOKOJENCEV VRHNIKA, OSNOVNA ŠOLA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA POZDRAV POMLADI Kulturna prireditev Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 25. 3. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: parter 22 €, balkon 20 €. SiTi Teater BTC Jure Karas, Gašper Konec in Lado Bizovičar PREDSTAVA ZA VSAKO PRILOŽNOST Glasbena komedija Igrajo: Lado Bizovičar in Gašper Konec / Jure Godler Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 27. 3. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TATIČI LIFFE 2018 Drama, 121 min, Japonska ČETRTEK, 28. 3. 2019, ob 10. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: COLLETE Biografska drama, 111 min, Velika Britanija, ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 28. 3. 2019, ob 17.30 uri. Interna prireditev. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ŽIV ŽAV 2019 Območna revija otroških pevskih zborov občin Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 29. 3. 2019, ob 19. uri. Vstop prost. ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ŠPORTNIK LETA 2018 Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 30. 3. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 11 €. KATJA DANCE COMPANY, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA PROJECT X Plesno gledališka multimedijska predstava v pomoč mladim v stiski Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 31. 3. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SLONČEK DUMBO Družinski film, 130 min, ZDA, 7+ NEDELJA, 31. 3. 2019, ob 17.15 uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NE BOM VEČ LUZERKA LIFFE 2018 Drama, 88 min, Slovenija NEDELJA, 31. 3. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BERLIN: LJUBEZEN MOJA Romantična drama, Nemčija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9, tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www. vrhnika.si. Vse kino predstave potekajo v veliki dvorani. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. i/lll TURA 25- februar \JA*j\JyyUj l\ U L I URA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ....... CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA ....... Pravljične urice v Cankarjevi knjižnici Vrhnika - Mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice, sreda ob 17.00 Borovnica - Krajevna knjižnica dr. M. Borštnik Borovnica, ponedeljek ob 17.00 Log - Dragomer, OŠLD, kemijski razred, vsak prvi četrtek v mesecu ob 18.00 Podlipa - šola, ponedeljek ob 17.30 Zaplana - gasilski dom Zaplana, vsaka tretja sreda v mesecu ob 17.30 Predavanje Prebudite finančnega genija v sebi Si želite več obilja v svoji denarnici in na TRR? Si želite prevzeti kontrolo nad svojim denarjem in svojim življenjem? Vam denar polzi skozi prste? Bi se radi znebili posojil? Vas zanima kako iz 100 evrov ustvariti 200? Na predavanju boste spoznali, kateri so notranji dejavniki, ki vplivajo na to, koliko finančnega obilja boste pritegnili v svoje življenje, in kateri so zunanji zakoni, ki povedo, kako ravnati in upravljati z denarjem, da bi ga imeli več in bi zaposlili svoj denar ter bi ta ustvarjal pasivne prihodke. Predavala bo Petra Žagar, finančna mentorica. Vabljeni v ponedeljek, 4. 3. 2019, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano. Svetovalno središče na Vrhniki Enkrat mesečno brezplačno in zaupno informiranje ter svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v Malavašičevem kotičku ali v računalniški učilnici Kemis: 8.00-9.00 skupinsko: vrednotenje kompetence »digitalna pismenost« in 9.00-11.00: individualno svetovanja in informiranje. Dodatne informacije in prijava na tel.: 01 510 22 70. Prva sreda v marcu (6. marec, 8.00-11.00) Predavanje Kako odpraviti stres za vedno? Se pogosto neuspešno spopadate s stresom in želite temu narediti konec? Potem vas vabimo na predavanje, kjer boste izvedeli: kako nezavedna prepričanja vplivajo na naše razmišljanje, čustvovanje in odzivanje na situacije; kako najpogosteje poskušamo odpraviti stres in zakaj neuspešno; kateri so ključni elementi uspešnih metod/ tehnik; kako se enostavno prikopati do pravega vzroka in ga odpraviti (s prikazom in vajami; kakšni so navdušujoči učinki in rezultati (primeri); kaj lahko storite sami, in to takoj. Predaval bo avtor knjige mag. Peter Kunc, ki se v zadnjih letih pri svojem delu posveča izzivu, kako ljudem omogočiti, da bi izkoristili svoj polni potencial. Pri tem s pridom izkorišča svoje več kot 25-letne vodstvene izkušnje in več kot 15 let aktivnega udejstvovanja v športu. Vljudno vabljeni v sredo, 6. 3. 2019, ob 18.00 v Grabeljškovo dvorano. Priprave na porod in starševstvo V sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrhnika vas vabimo na tečaj Priprava na porod in starševstvo. Potekal bo od 16.30 do 18.30, in sicer: 11., 12., 13., 18. in 19. marca 2019 v Grabeljškovi dvorani in Malavašičevem kotičku Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Prijave so zaželene na e-naslov: solazastarse@ zd-vrhnika.si. Vljudno vabljeni! Brezplačno predavanje o financah: Za narodov blagor Cankarjeva knjižnica Vrhnika v sodelovanju s podjetjem Elementum vabi na tretje predavanje o osebnih financah in upravljanju osebnega premoženja. Ob kavi in piškotih bodo predstavljeni praktični primeri o tej, za marsikoga nezanimivi, vendar zelo pomembni temi. Predavanje bo brezplačno. Vljudno vabljeni v Grabeljškovo dvorano v četrtek, 14. 3. 2019, ob 17.00. Po predavanju boste lahko še dodatno postavili vprašanja na omenjeno temo. Delavnica Kaj nam sporočajo sanje? Ali opazite žive sanje, ponavljajoče se sanje ali celo psihične sanje? Razumevanje sanj je tako, kot bi imeli ključ. Pridružite se nam in s Kim raziščite skrivnostni svet sanj in kdo se skriva za njimi. V tem predavanju boste izvedeli o vzorcih in simbolih sanj ter tehnikah tolmačenje sanj. Cena: 13 €/osebo, za partnerja brezplačno. Več informacij na št. 040 90 66 90 ali Kimspirational. slove@gmail.com. Vabljeni v Grabeljškovo dvorano 15. 3. 2019 ob 18.00. željo po druženju z vami! V četrtek, 21. 3. 2019, od 16.00 do 20.00 v Grabeljško-vi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Prijave in več informacij: 041 726 046 ali vladimir.pirc@outlook.com. V sodelovanju s podjetjem Avantum in z Vladimirjem Pircem, diplomiranim organizatorjem dela, ki ima dolgoletne izkušnje na področju usposabljanja oseb (na različnih mestih) za večjo lastno učinkovitost in boljšo komunikacijo. Razstave v Cankarjevi knjižnici Vrhnika Predstavitev Občine Log - Dragomer, KUD KOSEC Vljudno vabljeni na ogled razstave društva KUD Kosec, ki deluje že od leta 2008. Odprtje je bilo 4. 2. 2019 ob 18.00. KUD Kosec organizira kulturne prireditve, razstave, izobraževanja, sodeluje v medgeneracijskem sožitju. Društvo vsako leto izdaja svoje letno glasilo KOSEC pod imenom CAS BEZI, SPOMINI OSTAJAJO, ki je med občani zelo dobro sprejeto. Sekcija za ročna dela - ustvarjalne delavnice se v prostorih knjižnice predstavlja do konca marca 2019. Ivanova skodelica Vabljeni na ogled Ivanove skodelice, ki je nastala v sodelovanju z akad. kiparjem, mag. Bojanom Mavsarjem, in neformalne rokodelske skupine Kva-kvačkaš. 100 slik na Vrhniki - avtorji učenci OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Razstavljajo učenci osmih in devetih razredov, ki so v Cankarjevem letu pri rednih urah likovne umetnosti slikali podobe klanca, Cankarjeve hiše in portrete Ivana Cankarja. Ustvarjali so v umetniških smereh, ki so bile za časa Ivana Cankarja moderne v našem prostoru. Njihov mentor je bil učitelj likovne umetnosti Jure Zorič. Na ogled razstave vabljeni do konca aprila 2019. Nina Sikiric je mlada Vrhničanka. V prostem času rada ustvarja, riše in piše bloge (https://nimamasiblog.word-press.com/ in https://www.facebook. Delavnica/trening Sodobna ženska: Sem tašča, želim biti pomembna in zaželena oseba Vabimo vse, ki to želite postati, da se udeležite brezplačne peturne delavnice in si okrepite sposobnosti in dobite novo znanje, kako lažje doseči naklonjenost oseb iz okolja in jim vzbuditi com/nimamasiblog/, 20. 9. 2018). Zase pravi, da je »umetnica, ki se rada uči o življenju in vesolju.« V lanskem, »Cankarjevem letu 2018« je ustvarila portret Ivana Cankarja s skodelico kave, kateri pa je spremenila zaključek zgodbe po svoje. Stalne razstave v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika: Lesene zverinice Igorja Pavlovčiča Mobili Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Ljubljana - »N'Š PLAC« Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. Beremo s tačkami - program R.E.A.D. Reading Education Assistance Dogs. Osnovni namen programa je pomagati otrokom pri izboljšavi govornih in komunikacijskih spretnosti ter pri osvajanju in utrjevanju bralnih veščin s pomočjo neobičajnega poslušalca - terapevtskega psa. V sodelovanju z društvom Tačke po-magačke. Prijave: 051 620 066 ali ckv.vgc@gmail.com. Počitniška delavnica - Cvetlice iz krep papirja Med zimskimi počitnicami vabimo osnovnošolske otroke na ustvarjalno delavnico, kjer bomo pod vodstvom Barbare Kuzmič izdelovali marjetice in žafrane iz krep papirja. Vabljeni v petek, 1. marca 2019, od 9.00 do 13.00 v Malavašičev kotiček CKV. Projekt poteka v okviru Večgeneracijskega centra N'šPlac. Hiperaktiven, nemiren ali samo živahen otrok? Otroci s sindromom ADHD se srečujejo s številnimi težavami v šoli in doma, saj težko nadzirajo vedenje in pozornost. Kaj sploh je motnja pozornosti in hiperaktivnost? Na delavnici, ki bo 12. marca 2019, ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani CKV, bomo spregovorili o izvoru in simptomih otroka z ADHD ter posledičnimi težavami pri učenju. Naučili se bomo, kako se z njimi soočiti in kako poiskati pomoč. Delavnico bo vodila Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev. Info: 051 620 066 ali ckv.vgc@gmail.com. Druženje s psom in knjigo V družbi prijazne jazbečarke boste izvedeli marsikaj o kužkih, njihovih navadah, negi, lahko se boste z njo poigrali in ji celo kaj prebrali. Druženje, ki je namenjeno izboljšanju bralnih veščin ob hkratnem spoznavanju psov, bo 13. marca 2019 ob 15.00 ter vsako nadaljnjo drugo sredo v mesecu. V sodelovanju z društvom Tačke pomagačke. Prijave: 051 620 066 ali ckv.vgc@gmail.com. Plesi v krogu Plesi so lahkotni, igrivi in radostni, pa tudi ponotranjeni. Plešemo v krogu. Primerni so za vse generacije, tudi za starejše. Za ples ne potrebujemo partnerja. Enostavni koraki in čudovita glasba. Plesi v nas spodbujajo radost in veselje do življenja in počutimo se mlajši in bolj gibki, v globljem stiku s seboj in bližnjimi. Plese vodi Darja Bažec. Srčno vabljeni vsak četrtek ob 9.15 v Grabeljškovo dvorano CKV. Info in prijave na tel.: 01 750 9441, GSM: 031 682 230, Darja Bažec. ^ V a • V | IVI • _ v • Začetni računalniški tečaj za upokojence in brezposelne Organiziramo začetni računalniški tečaj, ki bo od 11. do 22. marca 2019 med 10. in 12. uro v računalniški učilnici Kemis. Učni program obsega osnove računalnika, interneta, elektronske pošte, urejanja besedil. Predznanje ni potrebno. Namenjen je upokojencem in brezposelnim ter je brezplačen. Prijave zbiramo osebno v knjižnici ali po telefonu 01 755 31 14 do zapolnitve mest. Vabljeni! Vabilo Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 17. uri vabimo v Močilnik k branju Cankarjevih besedil. Dogodek bo v vsakem vremenu. Morebitne spremembe ure ali lokacije preverite na mirjam.suhadolnik@gmail.com. Vabljeni! N asčasopis ŠPORT N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA Vas vljudno vabi na slovesnost ob razglasitvi ŠPORTNIKA VRHNIKE ZA LETO 2018 Potekala bo v petek, 29. 3. 2019, ob 19. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki (Tržaška cesta 25). Priznanja bomo podelili tudi vsem vrhniškim športnikom, trenerjem in društvom, ki so v letu 2018 dosegli vidnejše rezultate. Po zaključku prireditve sledi družabno srečanje. Državno prvenstvo U-14 V Mariboru je v soboto, 26. 1. 2019, potekalo državno prvenstvo v judu za starejše dečke in deklice - U-14. Tekmovanja se je udeležilo 219 tekmovalcev in tekmovalk iz 40 klubov. Judo klub Vrhnika je zastopalo pet tekmovalcev in vsi so prikazali odlične borbe ter dali svoj maksimum. Na stopničke so se uvrstili: drugo mesto Matevž Potrebuješ, tretje mesto Žan Frank ter tretje mesto Lina Makek. Zelo dobro je šlo tudi Matiju Logarju, ki je na koncu osvojil deveto mesto. Tudi Neža Primc se je srčno borila, vendar je na koncu žal ostala brez uvrstitve. Iskrene čestitke vsem tekmovalcem Judo kluba Vrhnika. JKV Januar in februar polna aktivnosti Zima nam je januarja že pokazala zobe in lepo pobelila tudi naše kraje. Smučarji in ostali zimski navdušenci smo se snega zelo razveselili in še z večjim veseljem pohiteli novim zimskim radostim naproti. V januarju, natančneje 19. 1. 2019, smo v Smučarskem društvu Vrhnika postavili nov mejnik. Na izlet v Katschberg smo namreč peljali rekordnih 115 smučarjev, kar je največje število smučarjev, ki je kadarkoli organizirano smučalo pod okriljem smučarskega društva. Smučarji so se na izlet v Avstrijo odpeljali z dvema nabito polnima avtobusoma ter uživali v sončnem vremenu, ki jih je spremljalo tisti dan. Tretji smučarski izlet se je odvil v Bad Kleinkirchheim. Le-ta ni bil rekorden, so pa smučarji 9. 2. prav tako kot na drugem izletu uživali v izjemnih snežnih razmerah in pravljični zimski idili. Ob izvedbi obeh izletov, so bili naši organizatorji s strani udeležencev deležni kar nekaj pohval, kar nam kot celotnemu društvu veliko pomeni. Poleg izletov, sta se v januarju in začetku februarja odvili tudi dve tekmi pokala Notranjsko--primorske regije. Prva je potekala 26. 1. na smučišču Cerkno. Naši tekmovalci so v veleslalomu zasedli naslednja mesta: Prek Kris je bil v skupini alpske šole U8 tretji, Kofjač Eva je bila 13. v kategoriji mlajših cicibank, Škof Nal ter Mušič Mark pa sta dosegla 14. in 18. mesto med ci- cibani. 9. 2. se je v italijanskem Trbižu odvila še druga tekma, kjer so naši mladi smučarji dosegli naslednje uvrstitve: Prek Pika je bila v kategoriji alpske šole U8 četrta, Lah Nal je bil med mlajšimi cicibani 12., Škof Nal pa med cicibani 17. Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo! 8. 2. pa so na Krvavcu tekmovali tudi trije učitelji OO ZUTS SD Vrhnika. Uspešno so se udeležili že tradicionalne tekme kadrov ZUTS, ki ga ta prireja vsako leto v mesecu februarju. 11. februarja je Slovenijo in Vrhniko pretresla vesela novica, da je našemu smučarskemu kolegu in sokrajanu Štefanu Hadalinu uspel veliki met. Na svetovnem prvenstvu v švedskem Areju, je postal svetovni podprvak v alpski kombinaciji! Štefanu iz srca čestitamo za njegov uspeh. Čeprav je že prišla odjuga in v dolinah tako stopila ves sneg, smučanja za letošnjo sezono še zdaleč ni konec. Čakata nas še dva izleta na Cerkno, kjer bomo v sodelovanju z ZIC Vrhnika peljali smučat otroke z Vrhnike in njene okolice. Tukaj so še zimske počitnice, ki jih bomo učitelji Smučarskega društva Vrhnika preživeli na Krvavcu, na počitniškem smučarskem tečaju skupaj z našimi tečajniki. Le-tega se že vsi veselimo in držimo pesti, da nam vreme pred koncem zime postreže še s kakšno snežno pošiljko! Za konec sezone pa 9. marca odhajamo še na naš zadnji smučarski izlet v Avstrijo, tokrat na prečudovit Turacher Hohe. Za Smučarsko društvo Vrhnika, Maša Eržen Drenov Grič - Lesno Brdo Dogajanje v Športnem parku Dren Spoštovani člani Športnega društva Dren, drugi krajani in občani, lepo pozdravljeni! Športni park Dren je navidezno v »zimskem spanju«, a ni čisto tako. Če najprej spregovorimo o infrastrukturi v parku, smo se lani v jeseni lotili prenove asfaltne ploščadi, ki je bila okrnjena zaradi pridobljenega nogometnega igrišča z umetno travno. V spomladanskem delu bo sledila še druga faza. Pri tem smo poizkušali izboljšati odvodnjavanje, s čimer so bile težave ob večji količini padavin. Skratka, obe športni površini dajeta parku dodano vrednost. Ob začetku letošnjega leta smo uspeli podpisati dogovor z Nogometnim klubom Drenov Grič - Vrhnika, ki je društvo zase, a bo v športnem parku Dren še vedno prisotno, kar je bila vseskozi obojestranska želja. Redni obiskovalci parka veste, da je bil lani tudi nov razpis za najemnika lokala v športnem parku. Ker je nekdanji najemnik I. G. pred tem večkrat ustno izjavil, da ne misli več delati, sklenjena pogodba se tudi ni izvajala v celoti, je bilo to neizbežno. Žal se je zapletlo pri primopredaji. Pri odpovedi pogodbe z nekdanjim najemnikom smo jo upoštevali, a je bila škodljivo napisana za društvo in zato nična v členu odpovedi. Ker je bilo po pogodbi še kar nekaj nepravilnosti, je vse to posledično vplivalo na sam proces primopredaje. Trudili smo se, da bi dosegli sporazumno rešitev, vendar se to ni zgodilo. Zadevo bomo morali žal reševati po sodni poti. To pomeni, da lokal še nekaj časa ne bo obratoval, za kar se rednim gostom opravičujemo. V sredini marca načrtujemo redno letno skupščino. Vse člane društva pri tem prosimo, da spremljate javna obvestila na lokalnih panojih kraja. Cilj Upravnega odbora Dren Drenov Grič - Lesno Brdo je nadaljevanje svojega mandata, da krajani zopet postanejo del športnega dogajanja. Zato bomo poizkušali ponovno obuditi sekcije, kot so: planinstvo, kolesarjenje, košarka in še kaj. Seveda ste pri tem člani vabljeni, da se aktivno vključite v dejavnost in sodelujete v sekcijah. Športni pozdrav! UO ŠD Dren Uaščasopis ŠPORT N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ohranite mladost tudi v tretjem življenjskem obdobju Vadba senior Vadba senior je namenjena vsem, ki želijo ostati »fit« tudi v tretjem življenjskem obdobju. Vadbeni program poteka v manjših skupinah, je nizko intenziven, prilagojen posamezniku in zajema vaje za moč, gibljivost, ravnotežje, vzdržljivost ter sproščanje. Zakaj Vadbeni center Jeklarna? Strokovna ekipa, motivacija, spodbuda, zabava, druženje in intenzivno oblikovanje, močna učvrstitev, nežna sprostitev in pospešen dvig življenjske energije. Skupaj smo močnejši! V Vadbenem centru Jeklarna se zavedamo pomena gibanja tudi v tretjem življenjskem obdobju in smo zato za vas pripravili poseben program. Redna fizična aktivnost zmanjša verjetnost za pojav mnogih kroničnih bolezni, izboljša razpoloženje in zmanjša verjetnost za poškodbe. Nekatera bolezenska stanja (demenca, srčno-žilne bolezni, težave s prebavo, visok krvni tlak, debelost idr.) se lahko s telovadbo precej izboljšajo. Izboljša se tudi imunski sistem in zmanjša možnost za pojav osteoporoze. V starosti je zelo pomembo ohranjati tudi mišično maso, gibljivost in rav- notežje, saj tako poskrbimo za samostojnost pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Zakaj skupinska vodena vadba? Ker je enostavna, učinkovita ter dosledno in metodično sledite svojim ciljem. Vadbe v skupini za starejše so ene najbolj zabavnih in učinkovitih oblik rekreacije. Ponujajo širok spekter možnosti za odlično zabavo, ob kateri boste spoznavali nove ljudi, krepili svoje telo, doživeli dvig navdušujoče energije in vsakič znova premagovali sebe in čutili bitje srca zmagovalca! Vadba v tretjem življenjskem obdobju Mnogi so prepričani, da starejši ljudje niso sposobni večjih fizičnih naporov. Vendar je veliko vaj, ki jih lahko dela vsak, ne glede na starost in telesno pripravljenost. Strokovnjaki za dobro psihično in telesno zdravje priporočajo tudi stopnjujoč trening vzdržljivosti, ki okrepi sposobnosti srčno-žil-nega sistema, kar ugodno vpliva na krvni tlak in srčni utrip. S treningom je mogoče napredovati v katerikoli življenjski dobi. Redna športna vadba je za starejše izjemno pomembna, saj morajo pridobiti ali vzdrževati gibljivost in prožnost telesa, moč hrbtnih, trebušnih in nožnih mišic ter ravnotežja. Za vas imamo splošen nasvet: »Delaj tisto, kar zmoreš in kar delaš rad, vendar v mejah, ki jih določajo znamenja pretiranega stresa.« Kdaj in kje? Vsak torek in petek ob 7.30 zjutraj v Vadbenem centru Jeklarna, Pod Hruševco 44c, 1360 Vrhnika. Prijave so mogoče preko e-pošte info@jeklarna. si ali telefona 031 264 223. PLAČANA OBJAVA JEKLARNA ŽMJB4JE H POI1CA, POSTOM JBOBt N SVOBOOBI BOŠ KOT PIKA ^Hvrhnika 41 kaj drugega... Jogazjijii Adijo Kg! Life Dance i¡tč .'ruirl Sodobm p! g s PLESnajst Družini plesi I Poročni ples oraNase.&i la-Fetka.&t i nfo^ nora na se. si, 051 354663 Vrhnika gostila lokostrelsko tekmovanje Vrhnika, 2. februar - V športni dvorani pri OŠ Ivana Cankarja je v deževni soboti potekalo šolsko območno tekmovanje v lokostrelstvu skupine Zahod. Sodelovalo je skoraj dvesto učencev in dijakov od prvega do devetega razreda in od prvega do četrtega letnika. Razdeljeni so bili v štiri starostne skupine (1. -3. razred, 4. -6. razred, 7.-9. razred in 1.-4. letnik), vsaka skupina pa je bila razdeljena na sloge: ukrivljeni lok, sestavljeni lok in goli lok. Od domačih se je najbolje, s četrtim mestom, izkazala Amadeja Čepin (ukrivljen lok; učenci 4., 5. in 6. razreda) iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Ekipno pa je od »naših« najboljše mesto, 6. mesto, zasedla prva ekipa OŠ Log -Dragomer (Erik Korče, Anže Levec in Patrik Rozman), ekipa OŠ Ivana Cankarja je bila 11. (Amadeja Čepin, Erika Čepin in Martin Bolta), druga ekipa iz OŠ Log - Dragomer pa 14. Organizator tekmovanja je bilo Športno društvo VLR Viljem v sodelovanju z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, Lokostrelsko zvezo Slovenije ter Zavodom za šport RS Planica. Namen tovrstnih tekmovanj je promocija lokostrelstva med mladimi. Gašper Tominc, foto: GT Uaščasopis ŠPORT N as 25 februar 2019i66] f*^ ^^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Viden napredek v vseh selekcijah NK Dren Vrhnika V drugi polovici januarja in večjem delu februarja so nogometaši NK Dren Vrhnika izkoristili za treninge in pripravljalne prijateljske tekme ter turnirje. Vodja nogometne šole Uroš Bučan je s prikazanim zadovoljen, a poudarja, da kljub lepim igram, ki so pokazale napredek, vse selekcije čaka še veliko treningov in trdega dela, da bodo lahko dosegli postavljene cilje. V tem obdobju je vreme nogometašem dobro služilo in razen nekaj tekem, ko so morali igrati v močnem nalivu, kljub zimi ni bilo večjih nevšečnosti. Treningi starejših selekcij so potekali na novem igrišču z umetno travo, ki omogoča dovolj kakovostne treninge, da se naši fantje lahko postavijo ob bok tudi renomiranim klubom z dolgoletno nogometno tradicijo. A če se rezultatskega in pripravljalnega dela za novo sezono lotimo lepo po vrsti, je prav, da začnemo pri najmlajših. Selekcija U-8 Trener Gašper Stržinar je skupaj s svojimi tekmovalci doživel krstno tekmo velikega formata in takole opisal izkušnjo, ki je za fante pomenila prvi večji korak v tekmovalnem pomenu: »V soboto, 9. februarja, zgodaj zjutraj se je 9 fantov selekcije U-8 odpravilo na turnir v Velenje. Turnir je bil zelo kakovosten, saj so na njem nastopale same velike in znane nogometne šole iz cele Slovenije. Vse skupaj je potekalo v Rdeči dvorani v Velenju. Za naše fante je bil to prvi turnir, kjer niso igrali 4 : 4 na male gole brez vratarja. Posledica je bila zmedenost in strah. Prvo tekmo smo igrali proti močni ekipi iz Miklavža, kasnejšemu zmagovalcu turnirja in izgubili. Fantje niso bili pravi, saj je bila to za njih prva resna tekma v njihovi karieri. Drugo tekmo smo igrali proti ekipi Domžal in izgubili, čeprav smo delovali že malo boljše in bili prvo polovico tekme enakovredni. Tretjo tekma je bila proti domačinom, ekipi Rudar Velenje beli. Na tej tekmi smo dosegli prvi gol na turnirju, igrali že bistveno boljše in bolj sproščeno in to je bilo dovolj za prvo točko. Kot zadnji v skupini smo se v četrtfinalu pomerili s prvim iz druge skupine, ekipo Brinje Grosuplje. To je bila naša najboljša tekma na turnirju. Dolgo časa smo držali izenačen rezultat (1 : 1), nato pa dobro minuto pred koncem prejeli gol po naši napaki. Pritisnili smo, a je za izenačenje žal zmanjkalo časa. Škoda, saj bi si fantje za prikazano igro na tej tekmi zaslužili streljanje šestmetrovk. Sam turnir je bil odlično izpeljan, ni bilo zamujanja, turnirja pa je bilo hitro konec. Glede na to, da je bil to naš prvi resen turnir, sem s prikazano igro zadovoljen. Iz tekme v tekmo je bilo boljše, saj so fantje izgubljali strah in tremo. Konkurenca je bila močna, poleg tega pa smo igrali še v težji skupini, o čemer priča podatek, da sta dve ekipi iz naše skupine igrali v finalu. Za fante je bila to super izkušnja in verjamem, da nam bo naslednjič veliko lažje. Seveda pa smo vsi skupaj videli, da je potrebno še veliko treninga, če hočemo biti na takih turnirjih povsem konkurenčni. Zato se vsi skupaj že veselimo novih treningov.« U-10 Selekcija U-10 se je pod vodstvom trenerja Gašperja Kosa udeležila prvega dvoranskega turnirja v Cerknici. Po tekmi je strnil misli v naslednje vrstice: »V tekmovanju je sodelovalo 12 ekip, ki so večinoma prihajale s Primorske, zato je bilo to še toliko bolj zanimivo za nas. Skupinski del smo opravili z dvema remijema in eno zmago, a je bilo to premalo za nadaljevanje tekmovanja, saj se je iz skupin v nadaljevanje uvrstil le prvi v skupini in drugi najbolj ši. Tekmovalni sistem nam žal ni bil naklonjen, zato smo morali prvo mesto prepustiti zaradi slabše gol razlike. Prvi dve tekmi smo odigrali bledo, saj nam igra ni in ni stekla. Vplivalo je tudi glasno navijanje nasprotnih ekip in žal nismo zdržali pritiska publike. Veseli me, da smo turnir zapustili v veselju, saj smo zadnjo tekmo odigrali in nadigrali nasprotnike s kvalitetno igro, a bi morali v 12 minutah narediti razliko vsaj treh golov, da bi zasedli prvo mesto v skupini. Vsak turnir nam bo prinesel izkušnje, zato sem vesel, da smo se ga udeležili.« Posebna zahvala velja tudi NK Cerknica za povabilo in organizacijo turnirja. U-1 Fantje selekcije U-1 pod vodstvom trenerja Tilna Riharja, ki v zimski ligi v Klečah nastopajo z dvema ekipama, so doslej odigrali že po deset tekem. V prvem delu tekmovanja so bile ekipe razdeljene v ligo A in ligo B. Obe naši ekipi sta nastopali v ligi A in si z dobrimi nastopi priigrali prvo in četrto mesto. Tako sta se obe ekipi uvrstili v nadaljnji del tekmovanja v prvi ligi, ki jo sestavljajo najboljše štiri ekipe lig A in B. Prve tri ekipe lige A so bile med seboj zelo izenačene, saj so imele v medsebojnih srečanjih vse po eno zmago in en poraz. Sistem tekmovanja je takšen, da ekipa v prvo ligo s seboj odnese samo tiste točke, ki so bile osvojene proti ekipam, ki so se prav tako uvrstile v prvo ligo. Tako je imela ekipa Črnih pred nadaljevanjem boljše izhodišče od Zlatih. Skupno je prvo ligo kar prvih pet ekip začelo z enakim številom točk in obetalo se je zelo napeto nadaljevanje. Med njimi je bila tudi naša ekipa Črnih, ki pa ni dovolila dvomov v razplet tekmovanja. Iz tekme v tekmo je zmagovala in prednost se je povečevala. Trenutno imajo pred drugouvrščeno ekipo Olimpije B že 5 točk prednosti, do konca pa so ostale še tri tekme. Zadnji vikend v januarju sta obe naši ekipi odigrali po dve tekmi. Trener je takole videl nastope ekip: »Zlati so proti Olimpiji B igrali dobro, povedli z 1 : 0, a niso zdržali do konca in izgubili z 2 :1. Druga tekma je bila ena tistih, ko igraš dobro in ves čas napadaš, a žoga ne gre v gol. Tako se je Slovan srečno izvlekel z rezultatom 0 : 0. Črni so bili na tekmi proti Kamniku boljši nasprotnik, hitro povedli z 1 : 0, potem pa so verjetno mislili, da bodo ostali goli padali sami od sebe, a se to ni zgodilo. Tako se je tekma, na kateri so bili precej boljši od nasprotnika, končala z minimalno zmago. V drugo tekmo so fantje vstopili veliko bolj odločni, saj so se zavedali, da je Olimpija A resnejši nasprotnik. Gledali smo lahko eno boljših tekem letošnje lige U-11. Črni so povedli z 1 : 0, a se Olimpija ni dala in je kmalu izenačila na 1 : 1. Naši fantje so vztrajali s pritiskom na nasprotnika in z dvema zadetkoma iz protina- padov zmagali s 3 : 1. Na malo daljši odmor zdaj odhajajo z lepo prednostjo na lestvici.« Nadaljevanje lige je predvideno za 9. 3. Takrat bo na vrsti naš derbi, saj bosta naši ekipi igrali med seboj. Ob tem Zlate do konca lige čakata potem še ZNK Radomlje in Olimpija A, Črni pa se bodo pomerili še s Slovanom in Olimpijo B. U-12 Črni - Zimska liga, Domžale in Moravče Tudi fantje v ekipi U-12, ki trenirajo pod budnim očesom trenerja Jana Zaletela, so v začetku februarja odigrali dve tekmi v zimski ligi Radomlje. Naša nasprotnika sta bila NK Domžale in NK Termit Moravče. Trener je takole videl nastope svojih varovancev: »Proti ekipi NK Domžal smo dobro začeli in vzpostavili ravnovesje na igrišču. Po slabši postavitvi in hitrem protinapadu nasprotnikov smo prejeli zadetek, po katerem smo padli v igri. Nasprotna ekipa je s svojo kvaliteto to znala izkoristiti in prevzela pobudo. V drugem polčasu nismo uspeli realizirati svojih priložnosti, na drugi strani pa so igralci Domžal uspešno zadevali. Končni rezultat ni povsem realen pokazatelj stanja na igrišču.V drugo tekmo smo vstopili pod vtisom prve in v rahlem krču. To je nasprotna ekipa izkoristila. Ob polčasu smo se zbrali in spočili ter v nadaljevanju pokazali boljšo predstavo. S tokratno predstavo v zimski ligi nisem zadovoljen. V naslednjih treningih bo zato velik poudarek na osnovnih stvareh in dogovorih, ki smo se jih v preteklosti držali. Z zimsko ligo nadaljujemo v vikendu pred počitnicami.« U-13 Člani ekipe U-13 so se v minulem obdobju pomerili na Primorskem in Gorenjskem. Konec januarja so se odpravili v Koper, kjer je domača ekipa zmagala. Trener Jasmin Mu-ratagic je poudaril, da je temu rezultatu botroval strah. »Mogoče smo izgubili zato, ker smo se mi ustrašili in si nismo upali odigrati bolje kot smo sposobni. Odigrali smo slabo. Veseli me dejstvo, da so bili določeni posamezniki sposobni prevzeti odgovornost in uspeli na igrišču prikazati pravi odnos in borbenost. Teden zatem smo odšli na Gorenjsko v Kranj, kjer smo odigrali prijateljsko tekmo z ekipo NK Triglav Kranj. To srečanje smo tudi izgubili, a sem bil z igro veliko bolj zadovoljen. Našim fantom pa moram kljub porazu nameniti pozitivne besede, saj je bil prvi polčas zelo dober. Ko nam bo uspelo pridobiti samozavest, sem prepričan, da bodo fantje sposobni celo tekmo uživati v nogometu, biti igrivi ter bodo tudi rezultatsko nagrajeni. Sezona je dolga in še naprej moramo nadaljevati z dobrim delom na treningih. Napredek se vidi in to me najbolj veseli,« je še dodal trener 'Jasko.' U-15 Fantje v ekipi U-15 Črni imajo po nenadnem odhodu trenerja Mateja Drobniča, ki bo svojo trenersko kariero nadaljeval v NK Olimpija, novega trenerja, ki pa večino igralcev že dobro pozna. Iztok Gruden je s pomočnikom Tadejem Špi-carjem poprijel za vajeti v naši ekipi, ki tekmuje v prvi državni ligi. Prijateljske tekme so pomembne zaradi uigranosti ekipe, saj so se selekciji U-15 pridružili novi obrazi, trenerju pa služijo kot dragocen vir informacij na prihajajoč spomladanski del državnega prvenstva. Konec januarja so se fantje pomerili z ekipo Krke iz Novega mesta pod začasnim vodstvo trenerja Uroša Bučana in žal izgubili. Z igrišča so odšli bogatejši za novo izkušnjo, kjer so poizkušali drugačne taktične zamisli. Drugo soboto v februarju so se že pomerili v Radomljah na tekmovanju tamkajšnje zimske lige. Trener Iztok Gruden in pomočnik Tadej Špicar sta takole videla nastop: »Selekcija U-15 Črni se je pomerila z močno selekcijo Domžal. Na tekmi je manjkalo kar nekaj igralcev iz ekipe U-15 Črni, zato je bilo na tekmo vabljenih tudi nekaj igralcev iz ekipe U-15 Zlati, ki so odigrali kar solidno tekmo. V prvem polčasu je nasprotnik večino časa držal žogo v svoji posesti in kontinuirano napadal naš kazenski prostor in naša vrata. Večino preglavic so nam povzročali skozi sredino, vendar je naša obrambna linija večino prvega polčasa zdržala pritisk. Proti koncu prvega polčasa je nasprotni vezist z globinsko žogo med našimi branilci zaposlil napadalca, ki je zadel za vodstvo z Domžal z 1 : 0. Naša ekipa je imela dve polpriložno-sti vendar, smo bili v zaključku akcij premalo odločni in premalo zbrani. V drugem polčasu pa smo prestavili v višjo prestavo in tudi mi 'stopili na žogo'. Po bočnih in krilnih položajih smo si ustvarili kar nekaj lepih priložnosti, stresli pa smo tudi okvir vrat. Proti koncu tekme se je naš pritisk obrestoval. Z roba kazenskega prostora je po zmedi v obrambi Domžal naš vezist z levico močno udaril v desni spodnji kot in premagal nasprotnega vratarja ter izenačil na 1 : 1. Do konca se rezultat tekme ni spremenil.« Trener in pomočnik sta bila z videnim zadovoljna, predvsem v drugem polčasu, vseeno pa bo treba narediti še veliko do začetka drugega dela prvenstva, česar se vsi v ekipi zavedajo. Zahvala velja tudi staršem za podporo in navijanje s tribun. U-17 Tudi naši kadeti ne počivajo; po bogatem januarju so odločno krenili tudi v februarske prijateljske tekme. V Novem mestu so se pomerili z drugo-ligašem, ki je Kroko. Trener Uroš Bučan: »Manjkali so poškodovani Filipin, Gruden Kris in Seliškar, bolan Langenvalter ter upravičeno odsotna Ivančič in Miynt. Tako sem na tekmo dodatno odpeljal dva igralca selekcije U- 15 Lipoglavška in Novakoviča, ki je odigral celo tekmo. V tekmo smo vstopili zelo slabo, saj smo v prvi minuti prejeli zadetek iz kota. Ze pred tem smo slabo izvajali avt. Po tem smo se zbrali in zapre-tili tudi mi, a žal je žoga zletela malo mimo vratnice. Nasle-» ŠPORT 25 februar 20]W 64] I !Mi/ WM./\/L/MJ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » dnjič je posredoval vratar, odbito žogo pa smo slabo zadeli. Sredi polčasa smo ponovno slabo stali ob prekinitvi in domači so vodili z 2 : 0. Tik pred koncem polčasa pa ponovno slabo posredovanje in 11 m za domače. Tudi mi smo prihajali do polpriložnosti in igrali dobro. Rezultat je bil previsok in med polčasom sem igralcem povedal, da je škoda tako dobro igrati in izgubljati s 3 : 0, predvsem zaradi slabšega pokrivanja, slabega skoka in premalo agresivnosti ob prekinitvah. V drugi polčas smo vstopili drugače, igrali in nizali priložnosti. Žal pa smo bili tudi tokrat zelo neučinkoviti. Sredi polčasa je prišla 11 m, v kateri smo zmanjšali rezultat. Po tem smo bili še štirikrat sami pred vratarjem, a žal zadeli samo enkrat. Naš vratar je bil praktično brez dela. Zmaga domačih 4 : 2 je zaslužena, a vseeno škoda za poraz. Ostaja namreč grenak priokus, saj smo igrali dobro, a rezultat je izostal. Tokrat predvsem zaradi nezbranosti v obrambi ob prekinitvah in na drugi strani ob neizkoriščenih 100 % priložnostih. Veseli dejstvo, da tudi brez nekaterih igralcev lahko igramo odlično (Primorje, Krka). To pomeni, da imamo v kadru veliko število igralcev, ob katerih se kakšna odsotnost ne pozna. Konkurenca je vedno dobrodošla, saj je osnova, da se na treningih ne popušča,« še dodaja Uroš Bučan. U-19 V zadnjem obdobju je naša najstarejša selekcija odigrala prijateljsko tekmo v Ajdovščini proti Primorju, ki nastopa v 2. ligi NZS. V prijetnem vremenu so naši fantje v prvem polčasu dobro parirali favoriziranim domačinom. Rezultat pol- časa je bil izenačen, 1 : 1. Strelec za naše je bil, po lepi akciji celotne ekipe, Jan Mesec. Trener Zoran Tesko: »V drugem polčasu se je pokazala boljša fizična pripravljenost domačih. Na naši strani se je prikradlo preveč napak in domači so to znali kronati še s tremi zadetki, tako je rezultat bil na koncu 4 : 1 v njihovo korist. Le nekaj dni zatem nas je čakala že nova preizkušnja v Novem mestu. Nasproti pa so stali fantje iz Krke, ki prav tako nastopa v 2. ligi NZS. Po silovitem začetku domačih in vodstvu z 1 : 0 za domače po 15 minutah igre so se naši fantje zbrali in vzpostavili ravnotežje. Tako se je polčas končal identično kot v Ajdovščini, z 1 : 1. Strelec je bil ponovno Jan Mesec. V drugem polčasu smo tako gledali zelo dober, čvrst in dinamičen nogomet obeh ekip. Priložnosti so se vrstile na obeh straneh, toda žal so domači znali kaznovati vsako našo napako, na drugi strani pa mi nismo imeli pravega zaključka niti iz 100 % priložnosti. Vseeno nam je uspelo preko Nenada Ivančiča omiliti poraz in tekma se je končala s 6 : 2 za domače. Moram omeniti, da bi si fantje glede na igro zaslužili boljši rezultat. Veseli dejstvo, da se v igri dvigujemo. Popraviti moramo realizacijo, zato nas čaka še veliko dela in truda, da pridemo na želeni nivo,« je še dejal trener Zoran Tesko. Nogometaše NK Dren - Vrhnika po prijateljskih tekmah in tekmah v raznih zimskih ligah čakajo še zelo pomembne priprave, ki bodo tokrat v začetku marca v Čatežu, kamor zahajajo na priprave tudi slovenski prvoligaši v članskem nogometu. Starejše selekcije se na priprave odpravljajo 3. marca, mlajše pa 17. marca. To bo čas trdega dela in piljenja tehnike ter predvsem uigravanja ekip. Vse to seveda z jasnim ciljem, da bi fantje napredovali v igri, nogometnem znanju in osebni rasti. Besedilo in foto Peter Kavčič Vrhniške ritmičarke uspešne v Belgiji Pilates vadba učinkuje protistresno Konec januarja so se vrhniške ritmičarke udeležile mednarodnega turnirja v Bruslju. Življenje nam vedno znova postavlja nove izzive, ki vzpodbujajo naše zavedanje, učenje in osebno rast. Posamezniki se na stres odzivamo različno. Kadar je količina stresa obvladljiva, je le-ta koristen in nas motivira k napredku in razvoju. Vendar lahko v primeru pretiranega stresa doživimo negativne posledice za naše zdravje; pojavijo se lahko številne bolezni. Ko začutimo, da smo preobremenjeni, se ne moremo umiriti, je znak, da moramo storiti nekaj drugače, da se moramo umiriti in poskrbeti za svoje zdravje. Še bolje pa je, da delujemo preventivno in pridemo na vadbo pilates na Vrhniki. Zakaj pilates deluje protistresno? 1. Med vadbo pilatesa je dihanje ves čas kontrolirano. Ker je posamezna vaja sestavljena iz več gibov, določen gib zahteva vdih, določen izdih. S takim načinom dihanja se povečuje učinek izvedbe vadbe vaje in stopnjuje sproščanje napetosti v telesu. Med uro vadbe se torej res dobro predihamo. Celice napolnimo s kisikom. 2. Ves čas svoj um usmerjamo na svoje telo in svoje mišice, stran od vsakodnevnih skrbi in težav. 3. Po učinkoviti uri pilatesa preverjeno bolje spimo in lažje prenašamo stres. 4. Zadnjih pet minut vadbe si privoščimo nekaj dihalnih vaj in postopno mišično sprostitev vseh mišičnih skupin. Sproščanje po vadbi zelo prija in je učinkovito. 5. Vsaka vadba že sama po sebi povečuje hormone sreče. 6. Z redno vadbo vsaj dvakrat na teden preoblikujemo svoje telo, pridobimo na moči, gibljivosti, samozavesti. Pilates ima še številne druge učinke. Ko jih enkrat odkrijete in občutite, postane pilates del vašega življenja. Pomaga, da postanemo najboljša različica samega sebe. Vabimo vse, ki bi želeli bolj veselo in živahno počutje, da se nam pridružite na naših urah pilatesa. Veseli bomo vaše družbe. Poskrbite za svoje zdravje. Telo vam bo hvaležno. Breda Štupica, inštruktorica športne rekreacije pilates Sproščanje z zvočno kopeljo s tibetanskimi posodicami in gongom Tekmovanja v tujini imajo poseben šarm in vrhniške rit-mičarke se jih udeležujejo z veseljem in polne vneme. Čez leto se zvrsti kar nekaj tekmovanj na domačem terenu, tekmovanja v tujini pa so vedno kot dodatni bombončki na torti. Tokrat smo se na Brussels Cup 2019 začeli pripravljati že precej zgodaj. Zvrstilo se je nekaj dodatnih treningov, potrebno je bilo nekaj več organizacije zaradi letalskega prevoza in prevoza na letališče v Treviso, a to nas je še spodbudilo v dodatnemu delu. Tekmovanja smo se veselili vsi: vodja delegacije Klavdija Gaves Rovan, sodnica Urška Cvetko Rebov, trenerka Barbara Šinigoj, predvsem pa tekmovalke Nina, Neža, Kaj-ta, Živa in Ana. V petek opoldne smo krenili na pot proti Italiji preko mejnega prehoda Fernetiči v smeri Benetk proti Trevisu. Na letališču smo opravile formalnosti praktično brez zapletov, se vkrcale na letalo in po slabih dveh urah smo že bile na belgijskih tleh. Pristali smo na letališču Charleroi, z organiziranim prevozom pa smo se nato odpeljali približno slabo uro vožnje proti severu. Hitro smo se namestile v prijetnem in lično urejenem hotelu, si privoščile večerjo in si nabrale moči za naslednji dan, ko smo načrtovale ogled centra mesta. Do tja smo se popeljale z avtobusom, prestopile na podzemno in hitro smo bile v mestu. Občudovale smo velikost katedral, evropskega parlamenta, naužile smo se okusov vseh vrst čokolade in zapravile nekaj denarja za spominke. Fotografirale smo se z eno večjih znamenitosti, bronastim kipcem Manneken Pis in si nič kaj tradicionalno belgijsko za kosilo privoščile pico in testenine. Pozno popoldne nas je čakal uradni trening. Dekleta so imela možnost, da so se seznanila s tekmovalnim terenom, višino telovadnice in tekmovalno podlago, kar je vedno neprecenljivo. Naslednji dan nas je čakalo tekmovanje. Naša dekleta so se vsaka v svoji tekmovalni kategoriji spopadla s kar močno konkurenco, a niso popuščala. Vsaka je tekmovala z dvema tekmovalnima sestavama. Živa Mezeg je nastopila z žogo in kiji in zasedla skupno 14. mesto. Kajta Rovan je tekmovala s kolebnico in žogo, ter zasedla skupno 9. mesto. Ana Baretič je prikazala vajo z žogo in kiji in se uvrstila na skupno 9. mesto. Naši članici Neža Čuk in Nina Žižmond sta si presenetljivo delili skupno 7. mesto. Neža je tekmovala z obročem in kiji; v konkurenci z obročem je zasedla 3. mesto. Nina je tekmovala z žogo in trakom in s slednjim zasedla 2. mesto. Dekleta so bila zadovoljna s svojimi uspehi, a so se morala strinjati s sodnico Uršo in trenerko Barbaro, da jih za izvedbo vaj brez napak čaka še kar nekaj dela in samozavesti. Vse to bomo popravili v nadaljevanju sezone. Tekmovanje nas je dodobra utrudilo in po dobro prespani noči nas je čakal še zadnji od fantastičnih zajtrkov, vožnja do letališča, let do Italije in vožnja s kombijem do doma. Polne lepih spominov, razigrane in tudi utrujene, predvsem pa polne novega elana smo varno prispele na Vrhniko. Že nekaj naslednjih treningov je bil čas za analizo tekmovanja in prve popravke. Naslednje tekmovanje bo na domačih tleh; čakata nas prvi prvenstveni tekmi za posameznice in skupinske vaje. Organizator prve prvenstvene tekme za skupinske vaje je naše društvo, Gimnastično društvo Vrhnika, in že smo v polnem pogonu, na koledarju pa imamo z rdečo označen datum 16. marec. Vabljeni! Za Gimnastično društvo Vrhnika, Barbara Šinigoj Vabljeni vsako prvo nedeljo v mesecu ob 18. uri v Vadbeni Center, Pod Hruševco 44c, Vrhnika. Na zvočno kopel s tibetanskimi posodicami in gongom, ki nas bo napolnila po napornem delovnem tednu. Kako bo program potekal? Začetek bo namenjen raztezanju, kjer bomo upoštevali osnove vadbe pilatesa, izvajali bomo raztezne položaje in jo-gijske asane, pozornost pa bo usmerjena na dihanje. Nato nas bo vodeno sproščanje popeljalo preko zavedanja telesnih občutkov do povezanega sproščenega toka diha in umiritve uma. Dovolili si bomo odložiti vsa nelagodja in napetosti. Potovali bomo v občutke zadovoljstva, notranje radosti in ravnovesja. Zvok in vibracija pojočih posodic ter gonga bosta občutke še poglobila in nadgradila: globoko sproščata fizično telo, sproščata zastoje energije in pretočita meridiane - energetske poti, po katerih se pretaka življenjska ener- gija, umirjata in osredotočata um. Zelo se vas veselimo :) Za prijave pokličite 040 126 826. Ana Podlipnik, inštruktorica športne rekreacije pilates Pilates, urnik Vrhnika Mala telovadnica OŠ Ivana Cankarja, Lošca 1: PILATES DVAKRAT NA TEDEN, torek in četrtek, od 19. do 20. ure, še nekaj prostih mest, vadba v teku, ZAČETNI PILATES, četrtek, od 20.15 do 21.15 - zbiramo prijave. Vadbeni Center, Pod Hruševco 44c, Vrhnika: torek in petek od 8.30 do 9.30 termin za seniorje vsak torek in četrtek od 7.30 do 8.30 Za prijavo in več informacij pokličite na št. 040 559 991, Društvo Motivakcija. Vabljeni! ŠPORT 25' febmar 201