Gospodarske stvari. Kmetske zadruge. (Iz Žalc*.) Slišali smo, da zamore vsak ud iz za^lruge izstopiti, kedar hoče, oziroma sme svoj delež prepustiti drugemu. Kaj pa tedaj, ako ud zadruge umrje, kaj se takrat zgodi z njegovim deležera. Na to vprašanje nam odgovori § 10 zadružnih pravil, ki se glasi: »§ 10. Ako kak zadružnik umre, neha biti ud zadruge koncem istega leta, v katerem je umrl. Do konca dotiCnega leta nadaljuje dedič zamrlega zadružništvo«. Torej kakor je iz rečenega razvidno, je za vsak slučaj preskrbljeno, da res ne more noben zadružJiik svojega imetja pri zadrugi izgubiti. Sedaj pa je potreba vedeti, kako se vrši poravnanje med zadrugo in med izstopivšim udom. To nam pojasni § 11, kateri se glasi: »§ 11. Poravnanje med izstopivšim udom in zadrugo vrši se na podlagi njegovih deležev v razmerji vseh zadružnih deležev in na podlagi bilance opravilnega leta, koncem katerega je dotičnik izstopil. Deležni imetek se mora v šestih mescih po izstopu izplačati; do rezervnega zaklada in do druzega premoženja zadruge nima izstopivši nikakih pravic; ako pa premoženje z uštevšim rezervnim zakladom in z vso zadružno iraovino ne pokrije dolgov, mora izstopivši k primanikljaju upravnega leta toliko doplačati, v kolikor ga k temu veže § 44. teh pravil. Tožbo izstopivšega na izplačilo njegovega opravilnega deleža zastara v dveh letih. Ako bi se zadruga v teku šestih mescev po izstopu zadružnika razšla ali razpustila, tedaj je njegov izstop neveljaven«. Iz tega paragrala je razvidno, kako da se vrši račun izstopivšega uda z zadrugo. Recimo, da izstopi ud zadruge 1. julija. Njegov izstop se vzame na znanje in koncem tistega leta se izplača delež in pa obresti, ter ves čisti dobiček, kateri pride po računu na njegov delež. Torej ne samo delež in obresti dobi izstopivši nazaj, nego tudi ves dobiček, kateri bi se to leto razdelil med ude, in kateri bi prišel na njegov delež, le od rezervnega zaklada in drugega zadružnega premoženja se nič ne izplača. Pa že to je jako lepo in vabljivo, da ako izstopim iz zadruge, da dobim delež z obresti vred in še dobiček od zadruge povrnjen. Le v tistem slučaju, ako bi imela v tistem letu, ko ud izstopi, zadruga dolgove, tedaj ima zadruga pravico si pridržati naj prvo obresti od deleža in ako bi to ne zadostovalo, še delež sam. In to je jako modro radi tega, ker, ako je bil poprej ud zadruge zadovoljen, ko je vlekel dobiček od zadruge, mora biti še sedaj zadovoljen, ko pomaga pokriti izgubo, kalera pa itak ue more več znašati, kakor je delež visok in to je k večjemu 6 gld. Da pa ve vsaki ud, da se vsaki račun ž njim in zadrugo vrši postavno, zato pa je § 12. pravil, ki se glasi: »§ 12. Pravno razmerje zadruge in njenih udov se ravna po postavi in določbah teh pravil«. Torej vse, kar se vrši, se vrši na podlagi postave in na podlagi teh pravil. Ni se potemtakem treba bati prevare ali goljufije, kajti vsakega uda varuje postava in ga varujejo ta pravila, vsled tega sme biti vsakateri brez strahu in z zaupanjem ud zadruge. Zdaj pa hočemo pogledati nekoliko dalje, videti hočemo, kake pravice da imajo udje zadruge. To nam bode pa razjasnil naslednji paragraf zadružnih pravil, kateri se glasi: »§ 13. Vsak zadružnik ima pravico: 1. zahajati h glavnim zborovanjem in se vdeleževati posvetovania, glasovanja in volitve (§ 28, odstavek 5); 2, posluževati se zadružnih nagrad po razmerju za to veljavnlh določb, posebno pa, da se pravočasno izvrši njegovo naročilo, tičoče se kakega kupa ali kake prodaje; 3. participirati po določbah teh pravil na naslovnem dobičku«. Iz tega paragrafa je razvidno, kake in koliko pravic da ima vsaki ud zadruge. Vsaki ud sme zahajati k zborovanjem, staviti tam predloge in nasvete, sme voliti v načelništvo in voljen biti, sme zahtevati, da se niegovo blago proda ali blago za njega kupi, sme se posluževati zadružnih naprav, strojev, učilnic, zavodov, je zraven, ko se deli dobiček zadruge in dobi po razmerju deležev svoj del tega dobička. Kaj ne, dragi čitatelj, da bodeš vskliknil in rekel, zares, to je pa v resnici poStena naprava, ker da svojim udom sploh vse pravice, katere merijo na povzdigo blagostanja in imetja kmetovalca. In vem, da kdor bode to pazljivo prebral in dobro premislil, ne bode dalje premišljeval, ampak takoj gledal, da postane ud te ali one kmetijske zadruge. Ker pa vsak človek, kateri ima kake pravice, raora imeti tudi dolžnosti, zato morajo tudi udje zadruge imeti svoje dolžnosti, in kake dolžnosti so to, bodemo takoj slišali. Paragraf 14. se glasi: »Vsak zadružnik ima dolžnosti: 1. da izpolnuje določbe leh pravil, opravilnega in poslovnega reda; 2. da ne vstopi kot ud pri kakšnem drugem jednakem podjetju, ako nima zato izrečenega dovoljenja zadruge; 3. da vse potrebščine za poljedelstvo, katere bi imel drugod naročiti in jih zadruga skupno naročuje pri tej dobiva ali napravlja; 4. da si po določbi § 17. vsaj eden delež pridobi in tega kakor predpisano, vplača; 5. da plača v rezervni zaklad te zadruge spadajočo vstopnino, in sicer koj pri vstopu, katera znaša enkrat za vselej 2 gld.; 6. da je zadrugi za njene dolžnosti in zaveze po določbi zadružne postave s svojim opravilnim deležem in še s svoto, katera je njegovemu deležu jednaka, porok. Te tukaj naštete dolžnosti mora izpolnjevati vsak ud zadruge, katere pa nikakor niso v primerju proti pravicam, katere ima on do zadruge. Da more vsak izpolnjevati predpise pravil, plačati enkrat za vselej vstopnino, uplačati delež, kateri pa je njegova last, to mora vsaki sprevideti, da mora storiti, ker inače bi ne bilo reda, in da mora vsak skoz posredovanie zadruge kupovati potrebščine poljedeljstva in prodajati svoio blago, to je samo ob sebi umevno, da mora, kajti drugače bi pač zadrug potreba ne bilo, in bi se ljudstvo izsesavalo kakor se izsesava sedaj. Te dolžnosti udov so torej tako lahke, da njih lahko sprejme vsaki človek, kateri je pošten in s kmetom dobro in pošteno želi. Ivan Kač.