OB PRAZNIKU KS HORJUL
Problemi narekujejo nove ukrepe
Ni še dolgo tega, ko je nek horjulsld duhovitež zgolj s prgiščem besed, z enim samim jedrnatim stavkom, htolj v žrvo dregnil kolesje razvoja domaiega kraja, kakor po-prej cele strani potiskanega papirja: »Če živH tukaj,« pravi, »imaš občutek, ko da se nikjer prav nii ne premi-ka, če pa se vračaš v kraj po dotgih letih, pa kar oslrmB ob tolikih spremembah...
Vsekakakor je obdobje enega leta premalo, da bi človek strmel nad doseženim, je pa bržčas dovolj, da se kaže vsaj bežno ozreti po rastiščih družbenega dela in nedela.
Vodovod je življenjsk^ga pomena
Malo po tradiciji, še bolj pa spričo naraščajočih živ-Ijenjskih potreb, v KS Horjul še vedno največ skupnih
žuljev vlagajo v komunalno dejavnost. Tako je zdaj v samem Horjulu vsa pozomost usmerjena v načrtovano gradnjo novega vodnega rezervoarja nad osnovno šolo, ki naj bi, kot pravijo, omilil nenehno stisko z vodo. Sklep o gradnji je bil sprejet n»zboru občanov, lu pa so bili krajani tudi soglasni, da bodo del sredstev (od phbližno potrebne 1 milijarde - 300 milijonov starih din) črpali iz II samoprispevka za kanalizacijo. Drugi del pa naj bi prispevaJ vodovodni odbor sam. S tem delom naj bi predvidoma začeli že letos.
Horjulski pobudi bodo nemara že prav kmalu sledili tudi v Žažarju, kjer prav tako nujno potrebujejo nov rezervoar in zajetje, in v Butajnovi ter na Planini, kjer že krepko dotrajano vodovodno omrežje potrebuje nujne obnove. Vsekakor pa bo težje v višje ležeah krajih kot so Korena, Samotorica in Slevica, kjer so kmetje še vedno v eeloti odvisni od kapnic. Tu je edina rešitev v kriznih sušnih obdobjih še vedno avtocisterna horjulskih gasil-cev, ki sproti polni usahle vodnjake.
Želja več kot možnosti
Podobne težave, le z nekolikanj dmgačnimi posledica-mi, povzroča voda tudi na samem zemljišču. Veliko koristnih zemljiških povran namreč še vedno ogrožajo vsakoletne poplave, in to je dobesedno terjalo ponovno hidromelioracijo zemljišč. Do zdaj so s široko razvejanim sistemom odprtih jarkov (med Zaklancem in Horjulom) deloma izboljšali že približno 145 ha koristnih površin, predvidenih pa je še nadaljnih cca 219 ha. Za ta dela skrbi Kmetijska zadruga Ljubljana.
Toda če se že tu kaže kolikor toliko trajna rešitev, pa še vedno precej škriplje na nekaterih drugih delovnih toriščih v KS. Ponekod - kot denimo v zaselku Režanija pri Planini, se še vedno otepajo s hudim pomanjkanjem električne energije, in vse prošnje pri Elektro Ljubljana okolica, da bi obnovili omrežje, so bile doslej zaman.
Zaman nekateri čakajo tudi na prikljutitev na teletonsko omrežje, kajti telefonska cenlrala je, kot pravijo, že zdaj preobremenjena.
Se težje, se zdi, je pri gradnji načrtovanih ali že začetih objektov: skorajda že dokončani dom na Vrzdcncu ne najde investitorja, ki bi do kraja financiral gradnjo in zgradbo potem uporabil v trgovinske namene, podobno pa še vedno ni denarja tudi za novo samopostrežno trgovino v Horjulu, ki jo krajani prav tako že več let zaman pričakujejo. Zdajšnja trgovina v kraju se tako ie vedno stiska v starem zadrožnem domu, kar pa seveda ne more več ustrezati zahtevam časa. Težavo bi se dalo omiliti z ureditvijo trgovine na Vrzdencu, vendar pa -kot kaže - Mercator za to nima razumevanja.
Nemara bolje se v tej smeri obeta Rašici, TOZD Konfekcija Horjul, ki naj bi že v tem srednjeročnem obdobju začela z gradnjo nove proizvodne hale. Ta jim bo, kot načrtujejo, omogočila predvsem večjo proizvod-njo, hkrali pa nudila tudi več novih delovnih mest doma-činkam.
Ponovno naj bi letos pljunili v roke tudi v Zaklancu, kjer cesla skozi vas čaka na nov asfaJt, le da naj bi tu polovico stroškov pokrili krajani sami (do zdaj so že izdatno pomagali s prostovoljnim delom), polovioo pa investitor - Cestno podjetje Ljubljana.
Letos naj bi bil prav tako dokončan tudi gasilski dom v Podolnici (manjka le še fasada) in skladišče kmetijskega reprodukcijskega materiala na Ljubgojni. Hkrati s tem pa je KS nedavno dobila tudi skupinsko lokacijsko doku-mentacijo za del samega Horjula, ki zajema 58 hiš.
Delegatski sistem šepa
Čeravno so delegatskemu sistemu namenili ključno vlogo pri usklajevanju posameznih aktivnosti v kraju, pa je že več analiz skupščine KS Horjul pokazalo, da posa-mezne delegacije še zdaleč ne delajo tako kot bi bilo treba. Nekateri delegati - kot opozarjajo njihovi vcxije -vidijo s svojih SIS nič manj kot nepotreben prispevek k že tako preveč zamotanemu družbenopolitičiiemu sisle-mu, zopet drugi pa omahujejo, češ, saj je vse tako ali tako v rokah ob&nske skupščine in torej ni moi na kaj vplivati. K sreči vsi delegati le niso iz istega testa. Neka-
V skladu z že nekaj let trajajočo tradicijo, so občani KS Horjul tudi letos počastilj svoj praznik - 6. julij, z veliko spominsko proslavo. Na le-tej jc mcd dnigim spregovoril tudi častni občan KS Horjul Stane Vrho-vec, ki je predvsem orisal zgodovinsko ozadje tega območja, hkrati pa opozoril na splet perečih gospo-darskih in drugih problemov, ki nujno razjedajo tudi strukturo tcga kraja.
Prireditev je nato dopolnil še nastop mladih kultur-nikov COŠ Horjul: hannonikarjev, recitalorjev, otro-škega pevskega zbora in folklorne skupine, ki so se predstavili z živahnimi kultumimi vložki, hkrati pa so ob tej priliki podelili tudi priznanja najboljšim učen-cero COS Horjul, šolski gledališki skupini in folklori-stom.
Osrednja priznanja KS Horjul pa so prejeli:
PUketa »6. julij«: Rajko Filipič, LD Šenljošt
Priznuijc »6. julij«: Ivanka Erbežnik, Mahja Kon-čan, Jana Končan, Violanda Lovrenač, Janez Slovša, Franc Vrhovec, Milan Železnik.
Braoasto priznnje OF: Slavko Delalut, Rudolf Skobec, Marjan Vrečko.
Hkrati s temi priznanji pa je bii podeljen tudi naslov častnega občana KS. Tega so to po! podelili tukaj rojeni mladinski pisateljici Kristini Brenkovi.
tere delegacije tudi delajo. Tako se denimo delegacija SIS za socialno skrbstvo kar redno udeležuje sej, prav tako tudi delegadja KS za zbor KS, medtem ko delegaci-ja SIS za vzgojo in izobraževanje izostane le tu in tam.
Izgovori za nedelo odnosno polovično delo se včasih zdijo upravičeni: delegatsko gradivo je še vedno precej zapleteno in za preprostega človeka težko razumljivo, delegati sami pa še vedno pnhajajo tudi iz odročnejših kiajev, ki nimajo rednih prometnih povezav.
Seveda pa vse to ne more biti razlog za popolno nedelo nekatehh. Delegatski sistem je konec koncev v svoji zasnovi le prožen in časovno nezahteven, predvsem pa je izdelan zato, da se ga izpolnjuje v praJui in ne da ostaja zgolj mrtva črka na zaprašenih skupščinskih programih. BRANKO VRHOVEC