KATOLJSK CERKVEN LIST.
»Danica" izbaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za cetert leta 1 gl. 30 kr. v tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica • dan poprej
Tečaj XL
m pui ieia e. gi., za ceien leta i gl., aKo zadene na ta (
V Ljubljani, 22. mal. serpana 1887.
List

Prevažna naloga.
(Konec.)
Naj bolj povdarjam to-le: vsak ud je dolžan po svoji moči pospeševati versko - Dravo o odgojo mladine in si prizadevati za njeno rešenje!
Oj, koliko se da v tem oziru storiti! Prav vsaki lahko nevednemu in nezmožnemu otroku kaj pomaga, zdaj ljubeznlivo poduči, zdaj ostrejše posvari ali celo kaznuje; pred vsem so pa seveda k temu poklicani stariši in odgojitelji.
V drugo pa mi je še omeniti to, da po pravilih ae v obče prihodki porabijo v tisti škofiji, v kteri so se nabrali, ter se porabijo nekaj za od-gojilne tiskovine, nekaj pa za sirotišnice in katoliška odgojišča — pri nas v pervi versti za prekoristno napravo »Marijanišče," za odgojevanje ubožne mladine, zlasti šolske sploh.
Vem, da je že jako veliko dobrotnikov, ki za mladino čudovito veliko storijo in darujejo za rešenje zanemarjene in zapuščene mladine, in si za svoja obilna dobra dela ravno s tem tudi obilno odpustkov pridobijo, ako pristopijo k tej bratovščini!
Vodstvo za naše kraje je na prošnjo vstanovitelja in z dovoljenjem prevzv. knezoškofa prevzel č. g. Ant. Keržič, katehet Uršulinskih šol, ki je že tudi preskerbel lepih podobic za sprejemanje s slovenskim tekstom. „Jezus, prijatelj otrok." K njemu naj se toraj oberne, kdor hoče za to prevažno, od sv. očeta z obilnimi odpustki obdarovano društvo kaj storiti.
Slovenci primeroma močno veliko storimo v pospeh sv. Detinstva. Hvale vredno in gotovo jako zaslužljivo je to in „bratovščina detoljubov" nikakor ne namerava manjšati vneme za to plemenito dejanje; marveč je le tega mnenja: ker se že toliko stori v prid daljnim tujim otročičem, naj vendar domačih ne pozabimo, ki so večkrat pomoči tako kervavo potrebni.
Kdor še posebej plača 60 kr., dobiva mesečni časnik »Der christliche Kinderfreundu, ki v Solnogradu izhaja ter v prid kerščanske vzgoje prinaša dobre, času primerne obravnave in sporočila; kdor doda 40 kr. prejema v češčini enako delo „Pritel d i tek, časopis pro vvchovani a zahraneni krest'anske mladeži-,
ki izhaja v Bernu po štirikrat na leto. Tudi v slovenskem jeziku se bode o priliki kaj ukrenilo.
Kar zadeva „dejanje sv. Detinstva", bi se morebiti po okoliščinah dalo tako vravnati, da bi mladina bolj podpirala sv. Detinstvo, odrasli pa, ki so nad 21 let stari, pa „katoliško društvo prijateljev otrok", ker po nekem odgovoru, ki je na posebno vprašanje prišel iz Rima, more le do 21. leta biti vsak ud sv. Detinstva, dalje pa le tisti, ki so ob enem tudi udje pri „razšir-janju sv. vere"; bratovščina detoljubov pa nima nika-koršne omejenosti.
0 stoletnici sv. Alfonsa Ligvorija.
(Pripraven premislik za 10. nedeljo po Bink.)
„Vsak, kteri se povišuje, bo ponižan; kdor se pa ponižuje, bo povišan * Luk, 18, 14.
Preteklo je 100 let, odkar je izdihnil svojo sv. dušo (1. avg. 1787) eden največjih cerkvenih učenikov — s v. Alfons Marija Ligvorij. Drugi dan meseca avgusta praznuje se navadno njegov god. V naši škofiji pa se slavi njegov spomin 9. avgusta, kar bo prihodnji torek. Posebno letos se praznuje njegov god z večjimi sloveBoostini po katoliškem svetu. Zlasti po samostanih, kjer prebivajo udje družbe presvet. Odrešenika, ki jo je vstanovil sv. Alfons, obhajajo se veličastne slovesnosti. Da bi se, ljubi kristjanje, tudi mi po svoje vdeležili teh slovesnosti, in da bi nsm zlasti sedaj ob stoletnici živo bivala pred očmi vzvišena podoba tega svetnika, namenil sem si govoriti vam sedaj — le nekoliko o sv. Alfonsu Ligvoriji.
Že psalmist (32, 4) pravi: „Beseda Gospodova je resnična." Če velja to že o vsaki besedi, ktero je kedaj izrekel Gospod Bog: zdi se mi, kakor bi to še posebno zadevalo besede našega Gospoda Zveličarja v današnjem evangeliji: „Kdor se ponižuje, bo povišan." In ravno na sv. Alfonsu Ligvoriji hočem vam to resnico dokazati. Naj bolj razvidno pa bo to, če si svetega Alfonsa ogledamo 1. pravdosrednika, 2. misijonarja, 3. škofa.
Ti pa, sv. Alfons, prosi za vse, ki se žele na kakoršen koli načii vdeležiti tvoje stoletnice!
Dne 27. septembra 1. 1696 se je rodil Alfons Ligvorij v Laškem mestu Neapeljnu. Njegov oče Jožef je bil plemenitega stanu. Služil v pomorski službi avstrijskega cesarja. Tudi mati je bila iz starodavne plemenite rodovine. Bila je zelo pobožna kristjana in skerbna mati. Ko je bila zasadila perve nauke sv. vere v Alfonsovo serce, pošljejo ga v posebno vzgojišče, kjer tako napreduje v pobožnosti in vednosti, da se mu vse čudi. Ves vnet božje ljubezni, pristopa vsako nedeljo k mizi Gospodovi. Že od natore je bil nenavadno nadarjen, poleg tega pa zelo priden; zato se mu posreči, da postane že po dokončanem 16. letu doktor svetnega in cerkvenega prava. Po vsem Neapeljnu to zaslovi. Še mladenič začne zagovarjati razne pravde in tako postane.
1.	pravdosrednik. Dela ima silno veliko. Ker je bil zelo srečen v svojem opravilu, oglašajo se pri njem osebe iz pervih in najpremožniših hiš neapolitanskih. Marsikteri oče se tudi zato oglasi pri nadovitem prav-(*osredniku, ker si ga želč za moža svoji hčeri. V tem oziru je posebej omeniti nekega kneza, ki se je dogovoril že s starim Ligvorijem o že nit v i Alfonsovi. Samo priterdil bi bil Alfons, in najlepše življenje, ki si ga more misliti posveten človek, odperlo bi se mn naenkrat. Pa mladi Alfons se za vse to ne meni. Celo, ko mu oče dan na dan prigovarja, se ne vda. Njegovi in nevestini sorodniki ga nazivljejo bedaka, pa on ostane pri svojem sklepu.
Glejte, kneginjo bi bil sv. Alfons lahko dobil v zakon, toda on se noče tako visoko povzdigniti. Pač je bilo to tudi delo božje previdnosti. Bog mu je bil izbral drugo nevesto, ki je bila lepša in veličastniša po svojem rodu in namenu, če tudi je med svetom dostikrat manj čislana. Nevesta ta prekrasna je sv. katoliška Cerkev. Kako je prišlo do te zaroke, izveste iz sledečega.
Pripeti se pravdosredniku Alfonsu, da zgubi vsled ene same besede, za ktero se ni zmenil, neko pravdo. Močno ga to razburi. Zapre se v svojo sobo za več dni, kjer premišljuje nestanovitnost vsega posvetnega.
Alfons je imel navado tu pa tam obiskovati neozdravljive bolnike. Ko gre kmalo po tem primerljeji v bolnišnico, zdi se mu, kakor bi bila vsa soba v ognji in h krati zasliši ta-le glas: »Kaj še delaš med svetom?" Iz tega spozna, da mu je od Boga namenjeno ločiti se od tega sveta. Berž gre v cerkev, tam počasti Najsvetejše in v znamenje, da se vsega Bogu daruje, obesi meč na Marijin altar. Tudi se odpovč sedaj vsem pravicam, ki jih je imel pervorojenec ter jih prepusti svojemu bratu z vsem bogastvom vred, sam pa stori obljubo vednega ubožtva.
Tako se je sv. Alfons po izgledu svojega Odrešenika ponižal do radovoljnega ubožtva. Premagal je ravno s svojo ponižnostjo poželjenje oči. Obilno ga je za vse to poplačal božje Zveličar. Najpred že s tem, da si ga izvoli v svojo službo. Sv. Alfons postane namreč duhoven in
2.	misijonar. Z vso vnemo se poprime sedaj bogoslovskih vednosti in 21. dec. 1. 1726 ga posvete za mašni k a. Takrat je bil star 30 let.
V Neapeljnu je imela svoj sedež družba, ki si je prizadevala posebno priprosto ljudstvo vnemati za gorečnost v sv. veri. Svetemu Alionsu je bil blagi namen teh misijonarjev zelo všeč. Plemenit po rodu in duhu, poniža se ter naj raji občuje s priprostim ljudstvom. Serce se vname od serca. Zato stopi v omenjeno dražbo. Kamor ga njegovi predstojniki pošljejo, bodisi tudi v naj zadnjo vasico, povsod gori ljudstvo za slovečega pridigarja in izverstnega spovednika.
Njegovo pobožnost in ponižnost je Bog že zgodaj poveličal s čudeži. Ko stopi nekega dne sv. Alfons v
Apuliji, kjer so bili takrat grozni potresi in ljudstvo zato vse razburjeno, na prižnico, zagledajo poslušalci, kako se je naenkrat vlil na pridigarja svitel žarek a Marijine podobe na velikem altarji. Vse začne vpiti: Čudež, čudež! Več zastaranih terdovratnežev se vsled tega spreoberoe.
Vedno bolj ga ljudstvo časti, pa sv. Alfons je za vso pesvetno hvalo gluh. Ker se v svojem notranjem vedno bolj ponižuje, podeli mu Bog še večje milosti.
Ko vodi v nekem samostanu duhovne vaje, naznani mu pobožna redovnica Marija Kostaroza to-le; „Alfons, Bog hoče, da ne ostanete več dolgo v Neapeljnu. On hoče, da vstanovite še posebno družbo duhovnov, ki bodo imeli glavni namen: sebe posvečevati in pri-prostemu ljudstvu pridigovati. Sv. Alfons kar ostermf nad temi besedami. Le obče znana pobožnost te nune ga ustavlja, da ne dvomi popolnoma nad njenimi besedami. Potrebo take družbe je sicer čutil tudi že sam.
V	obilni molitvi išče sedaj tolažbe in moči. Spovednik mu veli, naj se loti dela. Toda težava nad težavo ga ustavlja na začetem potu. Pa kolikor večje so ovire, toliko pogumniše dela. Misli si, saj mora pri vsaki božji naredbi satan s svojim orožjem vsaj ropotati. Dne 8. dec. 1. 1732 se naseli Alfons s svojimi učenci v samostanu Skala, ter živi z njimi tako ojstro, kskor so živeli nekdanji puščavniki. Sv. Alfons sveti vsem z naj-spodbudnišim izgledom. Naj priserčniše moli, pridiguje naj gorečnejše, in z naj večjo strogostjo svoje telo kroti.
V	samostanska pravila svoje družbe postavi sv. Alfons to, da smejo misijonarji pol leta hoditi po deželi po misiionih, pol leta pa jim je doma v samostanu moliti, učiti se in po samostansko živeti. Pravila je poterdil 1. 1749 papež Benedikt XIV in je odločil, da se ti duhovni imenujejo: Družba presvetega Odrešenika, ali Redemptori s ti. Sicer jim pravijo tudi Ligvorijani.
Trideset let preživi sv. Alfons kot predstojnik svoje družbe; v tem času so ustanovili tudi že 36 podružnic iz pervotnega samostana, in vse je vodil prav za prav sv. Alfons.
Ime sv. misijonarja Alfonsa slovi že daleč in visoko, celo gori na kraljevih prestolih je dobro znano njegovo ime. Pozna ga višja duhovščina in svetni vladarji. Ko umerje nadškof v Palermi, nameni kralj Karol III to visoko čast vodniku oo. redemptoristov. O kraljevi nameri Alfons kmalo zve. Kar se le da, dela zoper to. Slednjič vender dožene, aa postavijo druzega moža na mesto nadškofovo. Kralj kar ne more razumeti ponižnosti Alfonsove.
Srečno jo je po svoji misli izpeljal sv. Alfonn v tem slučaji. Ni se mu pa hotelo več tako posrečiti o drugi priliki.
Že se čuti plinoma varnega pred duhovskimi častmi, kar umerje škof pri sv. Agati. Šest duhovnov se ponudi za novega škofa. Toda papež Klemen XIII, ki je mogel po svoji volji oddati škofijsko stolico, nameni jo Alfonsu. Spet se izgovarja Alfons. Pa kaj pomaga braniti se, če sv. oče zapovč! Tako je božja previdnost spet povišala ponižnega Alfonsa, ki je postal 1. 1762 škof pri sv. Agati.
3. Alfo o s škof. Opazujmo sedaj nekoliko visokega cerkvenega dostojanstvenika v osebi ponižnega sv. Alfonsa.
Veliko je prenovil v svoji škofiji. Posebeno z mi-sijoni, novimi bratovščinami in preosnovo nekterih zavodov je premnogo koristil novi šiof. Vsakdanje poče-ščevanje presv. R. Telesa je priporočal pri vsaki priliki. Milo je ravnal s spokorniki, bolj ojstro a terdovratneži in očitnimi pohujšljivci.
Živi v radovoljnem uboštvu, tako priprosto in v zatajevanji, kakor prej v samostanu. Za-se ima le nizko sobico, in leži kar na slamnati postelji. Na njegovo mizo ne pride ne meso, ne ribe, ne vino. Tudi obleko nosi borno. Njegov škofovski križ je iz medf (mesinga). Sreberni križ proda v prid revežem. Ob veliki dragini in sili 1. 1764 proda konje, voz io vse, kar ima, ter denar razdeii med uboge.
Trinajst let opravlja tako višepastirsko službo. Ko se je že toliko terl po misijonih, oslabi mu utrujeno telo in nevarno zboli. Poprosi tedaj papeža Klemena XIII in za ujim Klemena XIV, naj se mu odvzame pretežka butara. Pa rečeta mu, naj,kar moli za svoje ovčice, če jih ne more obiskovati. Še le papež Pij VI mu usliši prošnjo, če tudi silno nerad. L. 1775 se škof Alfons spet poda v samostan svoje družbe. Ko pride do samostanskih vrat, poprosi ponižno, naj ga spet sprejmejo med-se. In ko pride v cerkev, pade na kolena pred Najsvetejšega ter zakliče: Hvala Tebi, o Gospod, da si mi odvzel breme, kterega dalje prenašati nisem „ več bil zmožen! Še dvanajst let ostane general (veliki predstojnik) te duhovske družbe. Neutrudljivo dela v tem času. Posebno marljivo spisuje še v visoki starosti bogoslovske in pobožne knjige, Če tudi je že od svojega 50. leta počenši skoraj vsako leto izdal kako tako delo.
Zadnja leta Alfons ogluši in skoraj popolnoma oslepi. Slednjič se gi loti huda merzlica. Toda vse bolečine prenaša svetnik z voljo. V noči pred svojo smertjo vpre oči v podobo žalostne Matere Božje in se nasmehne. Mirno, brez pravega smertnega boja, s sv. križem in Marijino podobo v rokah, ugasne sv. Alfons, ko je bil dosegel visoko starost 90 let, 10 mesecev in 5 dni. Ko zvonovi v Noceri naznanijo, da je umeri bivši škof Alfons, vre vse proti samostanu klicaje: Svetnik je umeri, pojdimo gledat svetnika!
Že v življenji je delal Vsemogočni po njem čudeže, še več pa jih je storil na njegovem grobu. Zato so dohajale z vseh strani prošnje v Rim, naj Alfonsa očitno razglase za svetnika. Kmalo, že 1. 1796. razglasi ga papež Pij VI za častivrednega. Leta 1816 je bil razglašen za blaženega. L. 1839 ga je pa p. Gregorij XVI očitno in slovesno prištel svetnikom, iu 1.1871 ga je imenoval rajni pap. Pij IX cerkvenega učenika.
„Kdor se ponižuje, bo povišan.* Ali ste se, verni kristjanje, sedaj prepričali, kako resnično se je s polnil ta izrek Kristusov nad sv. Alfonsom? On se ni hotel vneti ne za posvetno veselje, ne za posvetno premoženje, pa tudi po nobeni časti ni hrepenel. Izvolil si je rajše vedno devištvo, ktero je združil z radovoljuim ubožtvom in vedno pokorščino. Ali se je mar kaj zmotil, ker je to storil? Kdor bi to menil, ta pač ne vč, kaj se pravi postati svet duhoven, svet misijonar, svet škof. Ta ne zna ceniti, kaj se pravi od svete katoliške Cerkve biti slavljen, od 200 milijonov kristjanov češčen biti. Nekaj neizrečeno vzivišenega, nekaj božjega je to: posvetiti se, Bogu postati podoben in s Kraljem vseh kraljev gospodovati na vekomaj.
In ti, kerščanska duša, če v resnici hočeš kedaj povišana biti s ponižnim sv. Alfonsom, ponižaj se tudi ti pred Gospodom (Jak. 4, 10), preziraj, kar je posvetnega, s svojimi mislimi bodi že sedaj pri Jezusu in pri Mariji, in gotovo boš enkrat pred njun prestol povišana.	v. B.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
God ss. Mohorja in Fortunata.
(Govor v temovski cerkvi v Ljubljani 10. julija 1SS7.)
Po vsem svetu se je razlegal njih glas io do pokrajin zemlje njih beseda. Ps. 18. 5.
(Konec.)
3. Koliko zaslug si je s tem nabral za nebesa sv. Mohor, in vender mu je bilo še preterpeti grozovito smert; preden ie šel v nebesa, moral je še s svojo kervjo zapečatiti svoje nauke, potem še le je prejel plačilo pri Bogu. Neron, tedanji vladar zdivja in kruto preganja kristjane; prav tako po njegovem ukazu ravnajo tudi njegovi namestniki po cesarstvu tako tudi Sebast namestnik v Ogleji. Pastirja naj poprej zgrabi, mislil je, če bo vdaril pastirja, se bode razkropila tudi čeda. Mohorja vjainejo, pred sodišče tirajo, ga v ječo za pro in ko je še vedno stanoviten, ga tepo z železnimi grebeni, po malo žgo telo z gorečimi ogomiki, celo h konju ga privežejo in vlačijo po mestnih ulicah. Pa kaj zmore človek proti Bogu: V ječi Bog ozdravi Mohorja, ki vesel ozuanuje moč in slavo božjo; ljudstvo vre k njemu, neverniki se spreobračajo, zato ukaže namestnik, da naj obglavi Mohorja in pa Fortunata. ki je bil odločen za naslednika. — Glejte, kristjani, koliko je Mohor storil v življenji, koliko prebil v smerti za edino zveličavno sv. vero. Zakaj je on vse to preterpel? Zato, ker je vedel, da brez vere ni mogoče Bogu dopasti, vedel je, da kdor ne veruje, bo pogubljen; zato je bil sam tako terden v spričevanji sv. vere, zato jo je s takim veseljem oznanoval tudi drugim.
Kristjani! Imejmo sv. Mohorja tudi mi za zgled, da sv. vero stanovitno pričamo in po njej živimo! Ka-žimo sv. vero brez strahu posebno v naših časih, zlasti po mestih, kjer je toliko njenih zaničevalcev. Kažimo jo očitno! Molimo radi, kader zvoni aogeljsko češčenje, če smo tudi na potu; pokleknimo pred sv. R. Telesom, kedar ga nesejo k bolniku; hodimo radi k sv. maši in pridigi, posebno ob nedeljah, in opravljajmo o pravem času tudi velikonočno spoved, kakor tudi večkrat med letom. Ako nam kdo vero smeši, jo branimo, vsaj lepšega in bolj častnega daru mi nimamo, vera naša namreč je božja, torej edino prava. Tako delajmo vsikdar, s tem kažimo, da smo vredni učenci sv. Mohorja, zavetnika naše škofije.
II. Umeri je sv. Mohor škof s pomočnikom sv. Fortunatom, a delo njegovo ni umerlo; mučeniška smert, kri njegova je bila seme, ki še dandanes rodi stoteren sad vere in življenja kerščanskega po naših krajih.
1. Ko so hrumela po Evropi ljudstva ob splošnem preseljevanji, tedaj so grozila tudi v naših krajih uničiti kerščansko vero, a za dolgo se to ni zgodilo, ker prišli so zopet misijonarji in jo zasadili in vterdili v sercih naših prednikov. Tako sedaj stoletja in stoletja škofje kakor nasledniki sv. Mohorja po naših krajih vterjujejo sv. vero sami in po mašnikih, svojih namestnikih — tako se tudi še dandanes nadaljuje delo, ktero je začel s tolikim božjim blagoslovom sv. Mohor. Z živo besedo v gorečih pridigah pa tudi s pisano besedo v lepih bukvah se je dandanes med nami seme sv. vere. Tu je treba omeniti prav posebno tisto družbo, ki ima svoje ime pri sv. Mohorju, namreč: Mohorjevo družbo. — To družbo so vstanovili slavni slovenski škof A. M. Slomšek, ki so umerli 1. 1862, torej bo ravno letos 24. sept. 25 let. Videli so n«&mreč pobožni škof, kako se pri Nemcih in
druzih narodih širijo kakor kuga slabe bukve med ljudi in umore toliko nedolžnih duš. bali so se, da bi tudi med verne in dobre Slovence ne prišli taki zgrabljivi volkovi, zato so s pomočjo dobrih prijateljev vatanovili družbo, ktero so imenovali Mohorjevo, zato ker ima namen kakor nekdaj sv. Mohor: Podpirati pobožno, lepo obnašanje in ohranjevati katoliško vero med slovenskim narodom da se doseže ta namen, se bodo na svitlo dajale in razširjale med Slovani dobre katoliške bukve.
2. O tej družbi, ki po svoje nadaljuje delo Mohorjevo. spregovorim še nekaj besed, ker se udje te družbe ravno ob godu sv. Mohorja in Fortunata in v osmini tega praznika vdeleže popolnih odpustkov, ako vredno prejmejo sv. zakramente in molijo po namenu av. Očeta.
Kdor se zapiše v Mohorjevo družbo, ima, kakor je znano, dolžnost, ako hoče deležen biti odpustkov, da moli vsak dan „Oče naš" in »Češčena si Marija" in zraven pristavi besede: Sv. Mohor, za nas Boga prosi! — Vsak duhoven, ki pristopi k družbi, opravi, ako mu je mogoče, na god sv. Mohorja io F. sv. mašo za žive in mertve ude. Vsak ud pa plača po eo gld. na leto, da družba izdaja knjige, to so dolžnosti, ki jih imajo družniki pri Moh. družbi. — Kakšen dobiček pa ima, kdor je zapisan v Mohorjevo družbo? Najprej, se ve, dobi vse bukve, kar jih družba izda za eno leto, zraven tega so pa udje deležni tudi mnogo dušnih milosti, ker je družba cerkvena bratovščina in sicer prejme, ako spolnuje pogoje, vsak družoik popolni odpustek pod navadnimi pogoji tisti dan, ko vstopi v bratovščino; popolni odpustek ob smertni uri, če prejme sv. zakramente, ali če jih ne more, da vsaj presv. ime nJezusA izgovori ali vsaj v sercu vzdihne; popolni odpustek na praznik sv. Mohorja in Fortunata in v njegovi osmini, ako prejme vredno sv. zakramente, zraven tega pa še mnogo nepopolnih odpustkov za dobra dela, lLr vsakdo lahko bere v Koledarji med družbenimi pravili.
Kakor vidite: družba sv. Mohorja tirja malo od svojih udov, pa jim prav veliko da, zato se ni čuditi, da se je ta družba med nami tako razširila, da šteje letos skoro 35 000 udov, največ kar jih je kedaj imela. Pomislimo, predragi, koliko dobrih, podučnih bukev bo prišlo med ljudi, koliko hudega se že s tem zabrani, da ljudje toliko ne segajo po slabem blagu. Očiten je pri tej družbi božji blagoslov, zanj gotovo vedno prosi sv. Mohor v nebesih pri Bogu. Pa saj ni čuda! Le pomislimo, koliko sv. maš se vsako leto daruje za žive in mertve ude, ker so vsi do malega slov. duhovni vpisani v to družbo, koliko tisočkrat vzdihujejo udje k sv. Mohorju: Sv. Mohor, za nas Buga prosi! Koliko se pa tudi sv. obhajil daruje v ta namen. In to je čez vso potrebno pervič za tiste, ki bukve pišejo za družbo, da naj pišejo res vselej dobre in poštene spise, ki se smejo v roke dati tudi naj bolj nedolžnemu otroku, drugič pa za ude, da ostanejo stanovitni pri družbi in ji pridobivajo pomoči še novih udov.
Zato imam tudi jaz do vas danes dve želji in prošnji:
Perva je- da udje družbe sv. Mohorja v t^rek na praznik sv. Mohorja in Fortunata ali pa v osmini tega praznika prejmejo zakramenta sv. pokore in sv. R. Telesa v ta namen, da bi družba tudi zanaprej rasla, cvetela in donašala sad lepih naukov in pobožnega življenja, da bi 8e tudi zanaprej še mnogi drugi pridružili k tej bratovščini. — In druga želja pa velja tistim, ki še niso v tej bratovščini, da se ako mogoče v jeseni, ko se bodo nabirali novi udje, tudi vpišejo v Moh. družbo.
Pokazal sem vam. dragi kristjani, koliko sta storila in terpela sv. Mohor in njegov pomočnik, da sta sebi in drugim pridobila in ohranila dragoceni zaklad sv. vere; tudi življenje sta darovala zanjo z veseljem. Bo-
dimo jima zato tudi hvaležni, obljubimo jima pred njunim altarjem, da hočemo tudi mi stanovitno po sveti veri živeti in svojo vero v delih kazati. Radi zato poslušajte namestnike. božje, ki vam oznanujejo edino pravo vero, pa radi tudi prebirajte bukve, poaebno kar vam dobrih ponuja družba sv. Mohorja, ki s pisano besedo nadaljuje, kar je sv. Mohor po naših krajih začel. Da se to toliko boli gotovo zgodi, prosimo posebno ob godu sv. Mohorja in Fortunata, da združita svoje prošnje z našimi molitvami in nam izprosita blagoslova božjega za vsa naša dela zdaj in na veke.
Iz Ljubljane. (Nove maše in slovesnosti. Papeževa zlata maša.) Novo mašo je preteklo nedeljo, 17. t. m., v Št. Jakopski cerkvi obhajal č. g. Ivan Volk. Pri natlačeni cerkvi je prav priserčno in podučljivo pridigal preč. gosp. župnik J. Rozman v zali avoji cerkvi sv. Jakopa, ki jo je lansko leto kot v spomin svojega 251etnega ondotnega pastirovanja vso prenovil pa nekaj prezidal, na novo dal ometati in ozališati, in je bila torej 17. vinotoka lanskega leta slovesno posvečena. —
V	torek, god sv. Vincencija Pavijana, je bila v lepi novi cerkvi, pri lazaristih, zjutraj ob 5 pridiga, ob 6 pa so premilostni gospod knez in škof med obilno azistenco domačih gospodov, nekterih kanouikov in bogoslovcev imeli veliko sv. mašo. Pridigal ob 5 in potlej tudi azistiral je č. g. katehet Smrekar. —
Vincencijeva družba pa je zjutraj imela sv. mašo in dtužbino obhajilo v Marijaniški kapeli, zvečer pa navadni shod v svojih prostorih na starem tergu.
V	uršulinski cerkvi je v četertek, 14. t. m., obhajal boJj_jia__tiliflna svojo novo mašo č. g. Gustav Šifre r, pri kteri se je odlikovalo tudi lepo petje gg. uršulinaric na koru. Kakor vsakemu, ki ima v ondotni cerkvi novo mašo, tako so tudi temu z azistenco vred čč. gospe uršulinarice v svoji blagoserčnosti po svetem opravilu pripravile spodobno pogostovanje v podobi zajuterka. Gospe vedo ceniti imenitno opravilo perve sv. maše, . zato pa mladomašniki radi obhajajo v nunski prelepi £ cerkvi svojo novo mašo. —
Preteklo nedeljo je odbor za papeževo zlato mašo imel shod. .Govorjenje je bilo o tem, kakošni spominki bi se dali v roko vernikom (podobo, popis življenja sv. Očeta? itd.). Sprožena in všeč je bila misel, naj bi se napravila med drugim prav kratka adresa v treh jezikih v imenu cele dežele, podpisana samo od predstojnikov. — Odbor sprejema priueske za mašo papeževo, ki jo bojo tisti dan darovali za vse vernike; in sploh za zlato mašo. Opomnjeno bodi, kar že tako vsak razumni ve, da vse naprave zlate maše bojo teknile v korist misi-jonom in sploh kerščanskemu svetu. — Iz Dunaja je prišel dopis, v kterem je sprožena misel, da naj bi se osnoval tudi gospejsk odbor v prid zlate maše.
Ljubljanski odbor bode imel odsihdob, kolikor moč, vsako nedeljo sejo o teh zadevah.
Iz Ljubljane. Kot dodatek spisu nove maše v Marijanišči naj bo še omenjeno, da so tudi sirotKi gojenci imeli ta dan vesel praznik, ki so ga jim priredili za hišo ves goreči gosp. vodja in preskerbne čast. šolske sestre. Otroci so po svoje tudi vedrili povabljene goste pri obedu z nagovori in krepkimi pesnicami. Prav jaxna gerla imajo. Da je bilo med obedom mnogo raznoverstnih zdravic. to je že tako v navadi in ni treba še posebej omenjati; posebna pa je bila zdravica v pesniški obliki, ktero je napravil bogoslovec g. Ivan Krek svojemu tovarišu g. novomašniku. —
Pesem je podučljiva, naj se natisne; naj jo v na' slednjem podamo blagim bralcem:
Novomašniku.
Sirotoi se dom dene8 raduje, Krilatci obstopajo božji oltar: Mladenčevo se serce daruje, Zažiga Gospodu se v mirni dar.
Z nebes in zemlje odmeva petje, Natora oživlja se v Širno plan. Duhovna serce je našlo zavetje, In danes slavi svoj najlepši dan!
Oj zorna mladoat. ki žariš, se razvnemaš, Mladenčika čilost se krasno poda, Krasnejše, ko križa podnožje objemaš, Ko padeš pred Bogom ponižna na tla.
A ko se odrekaš veselju in svetu, Ko v delež si ternjevo krono dobiš, Tedaj v najkrasnejšem, najslajšem izletu
V	nebesa pred prestol Očetov vzhitiš!
Umerle pač niso te blažene duše, In sere še ni vgasnil nebeški žar, Če tudi od terde se tergajo ruše, Pokladajo Bogu se v dar na oltar.
Denes se v tej hiši tak praznik obhaja: Oj praznik Bogu darovan'ga serca, Od zemlje odločeno z Bogom se spaja, Zapušča to grudo — zaradi Boga!
Zakaj bi tedaj se serce ne ogrelo, Zakaj bi vesel ne povzdignil glasu: Naj muogo na svetu sere takih živelo Jeklenih za dobro in brez strahu!
Sirote so priče Ti perve daritve, Zastopajo svet Ti v denašnji god, Ki sredi je tuge in stiske iu bitve,
V	resnici podoben domu sirot.
Ti bodi jim Oče, jih znova prerodi, Prerodi jih v veri in z upom navdaj, Z ljubeznijo žalost in skerb jim prepodi, Prav mnogo pripelji jih v sveti raj!
V	očeta Te svetu je Bog izvolil
In v kralja Te svojemu rodu izbral. Za svoje boš delal, boš terpel, boš molil,
V	imenu Gospodovem jim kraljeval.
Oj vladaj, vladaj le leta in leta, Prenavljaj jih srečno na vekov vek, Ljubezen preserčua, ljubezen presveta Ti bodi krepilo, ti bodi v lek i
Oj mlada ljubezen, serčno dehteča, Ostani in živi in gori in žgi! In silno in vroče kot zdaj plameneča Po smerti nebeški Ti dom odpri!
Iz Kamnika. Velika in redka slovesnost se je obhajala 11. iu 12. julija v Kamniku. Milostljivi knezo-škof so počastili s svojim prihodom naše mesto, kamor so prišU birmovat in veliki oltar farne cerkve posvečevat. Vse mesto se je pripravilo na slovesen sprejem visokega gosta.
Pred cerkvijo stali so od velikih cerkvenih vrat pa do duhovske hiše mlajčki, ki so bili skupaj speti z .zelenimi venci. Pred cerkvijo je stal še en velik mlaj;
poleg njega pa je bil narejen šotor iz samega zelenja. »Mirabilis Deus in Sanctis Suis,w je bil napis nad vhodom v ta šotor. Va-nj so že v predvečer, lo je., a nedeljo zvečer ob poli osmih č. g. dekan^r^>^ttf8fvt petih duhovnov med slovesnim priterkavanjem zvonov prinesli svetinje (relikvije) svetih mučenikov Abundan-cija, Fortunata in drugih, iu položili so jih na oltar v šotoru, ki je bil kaj lepo narejen in ves ovenčan. Po enournih molitvah vernili so se duhovni iz šotora. Nato je pristopilo v šotor številno ljudstvo, ki je stalo dozdaj zunaj, in je tu molilo celo noč.
V ponedelje« zjutraj o poli osmih je slovesno zvo-njenje zvonov in pokanje možnarjev naznanjalo, da so milostljivi knezoškof blizo. In res so kmalu po poli-osmih dospeli visoki Gospod v mesto. Pred Krištofovo hišo je bil narejen pervi slavolok. Na njem je bilo zapisano:
»Knez naš, vsi prav serčno vdani Te pozdravljamo meščani."
Tu jih je pričakovalo mnogo duhovnov in mestni župan z odborniki. Kmalu so prišli višji pastir in stopili s kaplanom dr. Lesarjem l voza. Najprej jih je pozdravil župan, potem g. kaplan, ker g. dekan t>o se jim naproti peljali. Nato so šli knezoškof geš pa_ja£8tu_dQ cerkve, deleč sv. blagoslov obilno zbranemu ljudstvu.
Učenci deške šole, deržeč lipove vejice v rokah, in deklice v belih oblačilih, so delali špalir. Pred cerkvijo jih je pozdravila mala učenka in jim izročila šopek cvetic. Ob osmih, ko je bila cerkev polna ljudstva, vpeljali so milostljivega knezoškofa v cerkev. Na slavoloku pred cerkvenimi vratmi je bilo zapisano: »Salve, Pastor optime, Princeps et Episcope."
Takoj na to se je začelo posvečevanje velikega oltarja, posvečenega Mariji brez madeža spočeti.
Že rajni naš gospod dekan in častni papežev komorni* Jurij Križaj, blagega spomina, so se mnogo trudili, da bi napravili farni cerkvi nov oltar namesto prejšnjega, ki je bil zelo majhen, in so začeli nabirati denar. A nemila smert nam jih je mnogo prezgodaj vzela. Milost Božja pa nam je poslala kmalu drugega dušnega pastirja, sedanjega gospoda dekana Janeza Oblaka, ki so enako, kakor njih prednik, vneti za olepšavo hiše Božje. V kratkem času je dobila cerkev lepe pobarvane okua in nov, velik in prekrasen krifgv pot, katerega je daroval neznan dobrotnik. Slike na stropu in na stenah obnovil je naš domači slikar M. Koželj. Verhu tega je naslikal zuuaj na pročelji tri slike: srednja, večja nego strauske, nam predstavlja Marijo Brezmadežno, stranski dve pa predočujeta ssv. Mohora in Fortunata ter ssv. Petra in Pavla.
Venec vsem tem olepšavam pa je novi veliki oltar, katerega je izklesal kamnosek J. Vurnis v j^rioliri iz samega marmorja. Delo to je prekrasno in dragoceno, zlasti je kupla nad tabernakeijem , ki je iz čistega belega marmorja, prelep biser naše cerkve. Naj omenim tu tudi krasno Marijino sliko na oltarji, na katero sme po pravici ponosna biti.
Oltar je bil že pred par leti popolnoma dodelan. Pokojni l^ff škof Kri^fffflf ^ p» blagoslovili, da se je moglo maševati na njem. Pozneje so 0]tajduše.. nekaj pridejali in zoaj so ga milostljivi kuezo"5Eop£o^ svetili.
Ob devetih so prinesli v slovesnem sprevodu svetinje iz Šotora v rgr	jrnflpmijf fiij.ni..;; s., Jii. HP«ili in milostilivi knezoškof so jih vložili v oltarno mizo. QiL-££aj8tih je bilo posvečevanje končajio; potem se je začelatiha sv. maša ua ravno posvečenem oltarju, katero so opravili višji pastir sami med muogo azistenco. Malo pred poldnem ie bila končana vsa slovesnost. Nato
. o
so šli milostljivi knez v duhovsko hišo. Nad vratmi farnega dvora je stal napis : „Slava milostljivemu knezo-
škofu !"
Popoldne ob štirih so se odpeljali visoki gost z g. dekanom in dr. Lesarjem proti planinam. Šli so k staroslavni cerkvi sv.ffrimoža, ki stoji tri ure nad Kam-nikom/viaoko na planinah. Ta hiša Božja je bila zidana v petnajstem stoletju. Ljudstvo ne pomni, da bi jo bili oftiskali kedaj kak višji pastir. Bili so sedanji knezo-škof beržkone pervi tam gori. Tu notri sta ležali poprej ^ trupli sv. Primoža in Felicijana. Za časa turških bojev s so ji prenesli v frančiškansko cerkev v Kamniku, kjer se še zdaj visoko častita. Nekoll)tu_gi4je nad to cerkvijo stoji druga manjša cerkvica av. Petra, ki je pa, žali da, preveč zapuščena.
Vračajoč se z gore obiskali so knezoškof tudi farno cerkev sv. Benedikta v Stranjah.
Ko so se ob devetih zvečer vernili v Kamnik, bilo je vse mesto razsvetljeno in raz hiš so vihrale zastave. Kmalu potem se je začela bakljada. Domača veteranska godba spremljana od svetilcev, se je usstavila pred in je zaigrala nekaj pesem. Tudi pevsko o nektere.
zoškof sami so se prišli pevcem zahvalit za prekrasno petje in godbo.
Drugi dan je bilo birmovanje. Ob osmih je bilo vpeljevanje knezoškofa v cerkev, ki je bila kar natlačena obilnega ljudstva. Po molitvah so opravili višji pastir tiho sv. mašo. Ob devetih so stopili na prižnico. V precej dolgem govoru so govorili o milosti Božji, pri-poročevali so zlasti češčenje Matere Božje in postavili v izgled sv. Mftrjetp. današnjo patrono in posebgo pri-nrosoiico našega m*atl>-
Ob desetih se je začelo birmovanje in je terpelo dopoldne.
Ob petih popoldne so se milostljivi knezoškof odpeljali iz našega mesta v Spodnji Tuhinj, kjer je bila naslednji dan birma. Pri bistriškem mostu, kjer so se knezoškof peljali, stal je zopet slavolok z napisom: „Mir Vam zapustim. Svoj mir Vam dam.u
duhovn društv
Kakor vse kaže, bode silno veliko ljudstva prišlo k tej lepi slovesnosti; prašaoje pa je, kolika je cerkev v Svečah (srenji kacih petnajst sto duš), če bode mogla-vsa množica zlate maše vdeležiti se io sploh cerkveno zapoved spolniti? Znano je namreč, kako se godi na-velikih shodih. Nam okoliščine niso znane, zato to re& le opomnimo, da bi se prelepo veselje ne kalilo. Če je tedaj ta pomislik vterjen, ali bi se ne mogel izvoliti drugi pripravniši kraj, n. pr. naravnost Celovec, kamor bi tudi sicer gosti ložej prihajali in od ondod odhajali? Zdi se nam, da bi tako vdeleževaoje znalo Še veče biti. In ako bi hotli tudi domači, rojstni kraj razveseliti; ali bi se ne dalo to doseči s tem, da se naslednji dan napravi kak izlet v Sveče? To je pomislik nekterih Kranjskih prijateljev, — pa prosimo ne za zlo jemati.
Iz Maribora je „Slov.* 19. t. m. prinesel naslednjo-dogodbo: (Čudežna ozdravitev.) Luršsa Marija jer tudi Slovencem mila in kaže tudi že na slovenski zemlji svojo čudovito moč. V zavodu šolskih sester pri na» je storila 15. t. m. popoldne, na predvečer škapulirske Matere Božje, pravi čudež Sestra Evangelista je že dolgo bolehala. Ker je pa po osejn da*^ nr dat> podučevala na glasoviru, si je 8jroj^ži£cev8	^ako-
HeJt^^Ua, da""~je bila že celo zgubljena in zmešani, Ona, ki je bila prej veduo vesela, postala je otožna in niti svojih sester po imenu ni več poznala. Ako so jo sestre peljale v cerkev pred podobo Lurške Marije, kjer so zanjo molile, ni spoznala svetega Kraja, ampak na stopnice se je vsedla, in v svoji nezavesti z molki kinčala železno omrežje okoli altarja. Noge so jo zapuščale: ni mogla več niti hoditi niti sama se obleči. Zadnje dni se ji bolezen shujša; noge in roke je imela že merzle in terde, previdili so jo s sv. zakramenti za umirajoče. Med tem so sestre zanjo opravljale devetdnevno pobožnost oa čast Lurške Matere Božje. Ko so v petek devetdne* nico končale, se sestra Evangelista nekoliko boljše počuti, in neka sestra jo vodi v cerkev,, da tam pri Mariji pcmolite. Danes se bolnica v cerkvi ni več igrala, ampak je celo uro mirno klečala pred podobo Lurške Matere Božje. To se je oni sestri že
Le prehitro je potekel čas, ko smo imeli visokega _ . , . ,	,.	_ ,
gospoda med seboj.	vtfim^J. B&UoActf||d0,S0 zael°« 111 P°vabl J0' da greste Da vert. Toda
x. , . x	„ . , . C7 . , . Oblika čuda! Sicer bleda sestra je zdaj rudeča kot roža,
Na zlato mašo g. prof. Andreja Einspielerja 80lze ve8elja 8e ]{ udirajo po licu? in pre8erčn0 objame
se koroški rodoljubi pripravljajo z vso resnobo. Sostavili so v ta namen velik odbor, kteremu je predsednik dr. Valentin Nemec, kanonik io dekan pri sv. Hemi z množico odbornikov pomočnikov, da se vredno počasti mož, ki je vse življenje daroval koristi slovenskega naroda. — Naznanjajo za zdaj. da zlata maša bo v Svečah v Kožni dolini; vozi se do Celovca po železnici in od tam dalje čez Bistrico v Sveče, kamor je vožnje kake tri ure, peš-hoda pa čez 4 ure. Pri odboru naj bi se oglasili do 6. avg., kteri se žele vdeležiti slavnosti, da se oskerbe vozovi za vdeležence. Vožnja na priprostih kmetiških vozovih bi stala tje in nazaj 1 gld. 20 kr. Tudi kdor želi vdeležiti se banketa (pogostovanja), se oglasi do omenjenega časa. Natančneje se bode še oznanilo. Pisanja slavnost zadevajoča pošiljajo se tajniku č. g. Jan. Vieser-ju, župniku Elizabetinskega samostana v Celovcu, kteri radovoljno daja pojasnila.
To je posnetek daljšega oklica, iz kterega se vidi, da še ni vse določeno. Opomnimo naj, da se tudi pri nas mnogo govori o zlati maši tako posebno zaslužnega in povsod priljubljenega in spoštovanega gosp. profesorja A. Einspieler-ja. Ako se smemo prederz-niti, bi samo en pomislik naznanili, ki zadeva kraj zlate maše.
*) Prav serčua hvala za lični popis. Vr.
sestro ter ji reče: SAflrrM jflfl afnn	kjn s g m
f) ? Lurška Marija me je ozdravila." ~ v eseli Hi je sestra Evangelista čudežno ozdravela, se takoi razuese med sestrami in v dekliškem zavodu, in vse hiti v kapelico hvalit pomoč Lurške Marije. Ondi
začno-pgvat* I ppgqm;
— in jo tako priserčno na ves glas pojejo, da nVbeno oko pj ostalo brez solza. Sestra Evangelista je djala, da se ji je zdelo, kakor" bi ji bili popadali luski raz oči, ali kakor bi bila po dolgem potovanji utrujena se pre-budila. V čast in zahvalo Lurški Materi Božji je bila na god Karmeljske Marije slovesna sv. maša, in smo zapeii tudi zahvalno npesemtf. Radujte se, da se je Marija, Bpžja .Mati, ozerla tudi na slovensko stran!
Bosna. V očitni gimnaziji o o. jezuitov v Travniku se z začetkom prihodnjega šolskega let& (1. kim. t. 1.) prične že šesti razred.
Kakor vsako leto, bode se tudi to leto v malo semenišče sprejelo 12 mladenčev v popolno oskerbljevanje, t. j., da dobivajo hrano, obleko s stanovanjem vred, ter se staršem odvzame vsaka skerb. Pogoje, da se miadeneč sprejme, so naslednje:
Mladenči morajo biti rojeni Bošnjaki ali Herce-govci, zakonski, lepega obnašanja in zdravi, duhovno zmožni in toliko podučeni, da morejo opraviti sprejemna
akušnjo. Dalje morajo imeti voljo posvetiti se duhov-skemu stanu in zato je treba privoljenja staršev ali <)8kerbnikov. Prošnja se napiše do čast. ravnateljstva „dječačkoga sjemeništva u Travniku" — najpozneje do srede vel. serpana (avg ). Priložen mora biti kerstni list, spričevalo o naj višem razredu ljudske šole, ubožni list, poterjenje, da je deček zdrav, pa vreden, da se nprejme in da ima voljo duhoven biti. Od premožniših staršev se morejo sprejeti tudi mladenči nad omenjeno •število, taki namreč se dogovorč z vodstvom zarad letne plače. Prošnje se hitro rešujejo in vodstvo je vselej pripravljeno potrebna pojasnila dajati.
Verhbosanski list, ki ima omenjene novice o travniški gimnaziji, obravnava malo dalje: „Tri načine bogo-.častja, ki niso zanič." Povemo pa tukaj le točke, ki povedo, ktere so te tri „zanič-vere*, namreč:
1.	Verovati v kerščansko vero, pa ne živeti po nji, to je, ne varovati se hudega in ne delati dobrega, kakor vera zapoveduje.
2.	Verovati, pa le samo nekoliko, kar se prileže, ne vsega, kar katoliška Cerkev zapoveduje verovati.
3.	Spolnovati kerščanske dolžnosti, pa ne zavoljo Boga, temuč da vgodiš svojim nagnjenjem.
Sveta Ana.
{Vsim kersčanskira materam in hčeram Anam za god.)
češčena Ana. mati sveta! Zmed vsih žena; prosi za nas, Da Božja milost se razcveta Nam v sercih, naš britkostni čas. Odreče Bog Ti nič, Premilai Kar Ti želiš, stori On vse, Saj Njo v naročji si nosila, Ki Mati Božja zove se.
Zmed Mater vsih Ti najblagejša, Predrag zaklad je tvoja last, Zaklad: Devica najmočnejša, Ki trepeta pred njo pošast, Ji kmalo bo glavo zdrobila Z deviške čistosti nogo; To sad je, solzua ki sprosiia Si z dvajsetletno ga prošnjo.
Oastitljiva Ti pred Gospodom Nad vse verstnice v milosti, Po Tebi zemeljskim narodom Rešenja žar se zasvitlf; Naj druge zbirajo bogastvo, Dosežejo Te nikdar ne; Najlepše časa veličastvo. Tam z Jezusom, Marijo Te.
Je sveti Duh Te že posla vil
V	zavezi stari, blazih nad;
V	posnemo vsim Te je postavil „Močno ženo — predrag zaklad" Bogastva Božje, kdo izmeri?
Ki Tvoje kinčajo serce, Kar pred Teboj nobeni hčeri, Ze Tvoje nam ime pove.
Si vdana Bogu v skušnji hudi, Ga ljubiš vedno prezvesto, Odreče v žalost ko ti tudi, Veselje materno sladko. — Naj tudi dvajset let obdaja JZelja in solz Te tužna noč,
Tolaži vera, up, navdaja Na čudovito Božjo moč.
In glej! — si slednjič ga sprosiia, Skazavši v ognji se zlato, — Te Božja milost zveselila, Je v pozni starosti zato;
V	naročje da Ti Dete milo, Ki je nebesam kinč in čast, Ki nam je usmiljenje rodilo, Poterlo pekla vso oblast.
Zamore radost kdo umeti? Devico zoveš sad ti svoj; Kedo čast Tvojo razodeti, Ker Jezus sam — unuk je Tvoj? — Da spolni usmiljen Bog obljubo, Se bliža štiri tisoč let, — Izvoli Tvoio, — hčerko ljubo, Da zveseli vesoljni svet.
Da, Tebi vedna hvala bodi. Ti blažeua zmed vsih žena! Jeziki vsi in vsi narodi Naj Te časte iz dna serca; Ime — za Tvojo hčerko sveto, — Je Tvoje milo in ljubo, Slaviti ga, glej! vse je vneto, Je materam nad vse častno.
Ljud v bornih kočah in gradovih Pomoč od Tebe si želi;
V	družinah vsih, in vsih stanovih Slave Te mater milosti;
Skerbi Ti toži gospodinja, Te sveta prosi gospodar. Otrok vesel se Te spominja, Mladini bramba si in var.
Za hčerko — blaženo Devico, Peščena si najbolj povsod; Zvesto Te ljubi pomočnico, Še zlasti naš slovenski rod; Nadložni pred Teboj ko moli Pobožno in zaupljivo; Preslišiš Ti ga ne nikoli, Tolažiš v revah smiljeno.
Češčena sveta Mati Ana! Ti materno nad nami čuj; Po Božji milosti nam dana, S prošnjo otroke nas rešuj; Nas vari dušnega sovraga, Zabrani v serce naše greh; Pridobi, pomočnica blaga! Nam mir in zdravje v naših dneh.
Posebno pa o smertni uri Z Marijo nam na strani stoj; Ko se odpro nam v večnost duri, Ko se pričel bo zadnji boj; Da Tvoj unuk, Zveličar mili, Bo milostljivu sodil nas; Da bomo ga s Teboj slavili, Vživali tam o večni čas.
Radoslav.
Razgled po svetu.
Amerikanski protestanški časniki poročajo, kako lepo je bil sprejet amerikanski kardinal Gibbons, ko se je povernil iz Rima. Nikdar, pravijo, ni bilo pričakanje bolj priljublieno in bolj sijajno. V zgodovini te (v zveznih deržavah) mlade cerkve, ktera je polna sočnosti in življenja, ni tej dogodbi enake. Ko je novo-jorški želez-nični vlak dospel Baltimoru v oči, je bilo zbrano ne-številno občinstva, da kliče pozdrav cerkvenemu knezu. Protestanti so se zedinili s katoličani, da mu čestitajo. Kadar je kardinal stopil z voza, mestni načelnik, protestant, pristopi k njegovi uzoritosti ter pozdravi kardinala v ime mesta. Načelnik reče, da s svojo pričujočnostjo in s svojo besedo hoče posebej naznaniti, koliko da spoštuje mesto tako pobožnega in tako učenega soderžavljana. Veliko je za nas veselje, pravi, da moremo iz serca čestitati za srečno povernitev Vaše Uzoritosti, ki bodite prepričani, da velik del stanov-nikov tega mesta, če tudi niso tiste vere, priznavajo Vaše visoke sposobnosti in razodevajo, kako so srečni, da se domu vračate. Časti, ki so Vam bile stopnoma podeljene, uzele so Vas izmed ljudstva, pak, hvala vašemu znanju, vaši delavnosti in vaši priljubnosti pri ljudstvu, povzdignile so Vas na naj više dostojanstvo ... In tako govori načelnik še dalje; potem pa kardinala v ime katoličanov pozdravi še posebej Karol-Jerome Bonaparte. S priserčnimi besedami se je nato zahvalil kardinal obema za toliko ljubezen in bratinstvo svojih someščanov. Odšel je potem v svoj dvor, navdušeno povzdravljan od vsih strani. Potem pa se je podal v pervostoljno cerkev, kjer ga je pozdravilo duhovstvo in izročilo mu lepo adreso, ktero je prebral general-vikar Mok-Kolgan. Bog blagoslovi to gorečo cerkev, tako ponosno in tako cenjeno! (»Verhb.")
Tako se obnaša svobodni severno • amerikanski narod, v kterem katoliška Cerkev tako velikansko napreduje.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. HermagorainFortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Neki zakonski v razporu, da bi se v miru spravili in se pohujšanje odvernilo.
Listek za raznoterosti.
Nekaj nedeljskim delavcem v pomislik. Kovač, kterega sin je oil ravno ljudske šole doveršil ter tudi pervo sv. Obhajilo opravil, je dečku zapovedal kar precej pervo nedeljo potem delati. Mladeneč se izgovarja, da to ni prav, ker božja zapoved to prepoveduje. „E, kaj! Božje zapovedi so za male otroke, ti pa si odrastel, toraj deiaj !M ga zaverne liberalni oče. »Dragi oče, za zapovedjo: Posvečuj praznike, sledi takoj druga, ki pravi: Spoštuj očeta in mater", ali je ta tudi le za male otroke ?" Očeta je ta opomin hudo spekel, umolknil je. Mladeneč ni delal, ampak šel je v cerke". Po veliki maši zapazi z naj večim veseljem
tudi svojega očeta v cerkvi. Ko prideta domu, ga oče objame ter pravi: »Otrok moj, prav imaš; kar Bog zapoveduje, moramo vselej spolnovati. — Da ; božje zapovedi so za vse, za stare in mlade, za višje in nižje stanove. (Gl, »Wahrhfrd.tf)
O šolstvu samo to, da so dijaki po naznanilu si. ravnateljstva o počitnicah ravno tistim postavam pod-verženi, kakor med šolskim letom in ga zadene kazen, kteri bi v tem kaj zagrešil. Drugi pot več — tudi o dijaški kuhinji.
•f- V Terstn je 18. t. m. umeri preč. g. Vin cen ci j Battalia, kanonik, penitencijar, konzist. svetnik itd. Umeri je po prav kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti, star 70 let, bivši 47 let v duhovskem stanu. Slovesen pokop je bil 21. t. m. — R. I. P.
Pomožna družba za Bosno in Hercegovino na Dunaju je 1.1885 imela dohodkov do 4000 gl., stroškov pa 3642 gl. Darovala je med drugim: Za nadškofijo Sarajevsko 1500 gld., za škofijo Mostarsko 1000 gld,, za škofi,o Banjaluško 600 gld., za škofijo Trebinjsko 400 gld.
Znani karmelit P. Lukas bode letos obhajal du-hovske vaie od 12—16. kim. v Praški nadškofiji. —
Orgije s papirja. V Milanu, kakor piše »Blaho-veat", so postavljene nove orgije, ki so vse s papirja. Zgotovila sta lih ondotni duhoven iu profesor na liceju don Giovanni Crispi Righbizzo in delavec Luigi Colombo. Dobila sta tudi že predpravico za svojo znajdbo. Neka nemška hiša (po prenovljeni slovenščini bi se reklo blizo kakor rtvrrddka) jima ponuja že 50.000 lir za odstop patenta. —
Poterditev. Prejel sem s hvaležnostjo od čast, vredništva *Zgod. Dan." za razširjanje sv. vere 185 gld, Priserčni „Bog-plačaj" pošiljavcu in dariteljem! V Solnogradu 18./7. 1887. P. Emund Hager 1. r.
O. S. B.
Dahovske spremembe.
V Lavantinski škofiji: Č. g. Jožef Ulčnik, župn, pri sv. Jederti nad Laškim, dobil je župnijo v Razborju; č. g. Matija F reče, provizor v Podgorju, pa v Belih vodah. Na novo stopijo v službo ti le čč. gg.: Jožef Pečnik v Gornjem gradu, Jožef Čižek v Starem tergu, MartinUlČnik v Lučah, in France Simonič v Negovi. Č. g. Janez Volf, doslej kaplan v Gorenjem gradu, pride za kaplana k sv. Andreju v Leskovcu.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Dober prijatelj 4 gld. — Č. g. m. Kapi. Ant. Kukelj 2 gld.
v Za sv. Detinstvo: Z Doljega po čast. g. župn. 10 gld,
—	Čast. g. Fr. Perpar, duh. pom. v Šmarjeti, 16 gld. 16 kr. — Čast g. Tomaž Potočnik, kaplan in oskerbnik na Verhniki, 67 gld.
Za sv. Očeta: Neka gospa 1 tol. za 2 gld. — Fr. L. 5 gld. — Dobra roka 1 gld.; č. g. kapi. Ant. Žlogar 2 gld.
Za uboge s točo poškodovane Dolenjce: Fara na Dovjem 20 gld. (in sicer: 10 gld. za Kočevje in 10 gld. za Trebnje). — Farani v Gorjah po preč. g. župniku 30 gld.
—	Iz Štange č. g. župnik in duhovnijani 8 gld. — Neimen. 1 gld. — M. P. 3 gld.
Za pogorelce v Ribnici: M. P. 2 gld. — Farani V Gorjah po preč. g. župniku 10 gld. — Neimen. 1 gld.
—	Fara na Dovjem 5 gld.
Za pogorelce v Strahinji pri Nakln: Fara na Dovjem 5 gld.
Za Danski misijon: Fara na Dovjem 5 gld.
(Dragi dar. prih.)
Odgovorni vrednik: Luka Jeran.
— Tiskarji in založniki: Jožei Blaznikovi nasledniki v Ljubljani