288
Razne stvari.
Naše  slike.
»Zavržena ljubesen." Lep, ganljiv predmet nam je predočil naš mladi umetnik Ivan Vavpotič. Žal, da se ni cinkografu posrečilo fmeje izraziti vsega, kar je v izvirniku. A tudi tako se nam določno razodeva glavna misel: Kristus se žrtvuje za nas iz ljubezni. S svojo ljubeznijo, kipečo iz njegovega srca in njegovih ran, objema vse ljudi. A ljudje mu odgovarjajo z zaničevanjem, s sovraštvom, pretijo mu s pestmi, prav kakor pravi prerok: „Super dolorem vulnerum meorum addiderunt." (P. 68, 27.) Neizrekljiva srčna bolečina navdaja ob tem Izveli-čarja; z rokama se prime za čelo in glasni klic se mu izvije iz prsij, ker so ljudje zavrgli toliko njegovo ljubezen. Vsa podoba je seveda najprej simbolična: steber ob levem kraju je okrašen z očmi, ki prelivajo solze, ob desnem pa z vejami, znamenjem zmage. Tudi izraža umetnik novodobni simbolizem, o katerem pa prepuščamo sodbo svojim čita-teljem. Vsekako je dobro znamenje, da mladi umetnik misli. (Zvedenci se morda ob tej sliki spominjajo Kristusa Gabrijela Maxa, a ideja Maxova je do cela drugačna.) — Na str. 273. smo objavili sliko slovenskega škofa v Ameriki. Mil. gospod jfakof Trobec se je porodil dne 10. mal. srpana 1. 1838. na Logu pri Polhovem Gradcu. Dovršivši domačo jednoraz-rednico je vstopil v tretji razred ljudskih šol v Ljubljani. Tu je tudi dovršil gimnazijske nauke. Ko je prestal zrelostni izpit z odličnim uspehom, je vstopil v ljubljansko semenišče. L. 1864. pa je sklenil oditi v Ameriko. S slavnim misijonarjem Pircem in dijakom Frid. Katzerjem je nastopil potovanje vSolno-gradu. V mestu Havru je šel na ladijo, ki gaje dne 4. mal. travna 1. 1864. v družbi z mnogimi tovariši v 40 dneh pripeljala na ameriška tla v prosto Kolumbijo. V Ameriki je dovršil Trobec svoje študije v benediktinskem semenišču v St. Vincentu. Dne 8. kimovca 1. 1865. gaje posvetil v mašnika msgr. Tomaž Grace, škof v St. Paulu. Potem je služboval kot duhovni pomočnik pri misijonarju vč. gosp. Buh-u v Belle Prairie, Morrison Co., kjer je ostal jedno leto. Nato je bil kakih 21 let župnik pri sv. Feliksu, poslednjih 10 let pa je bil župnik pri sv. Neži v St. Paulu. To župnijo je on sam ustanovil; poleg tega je ustanovil v tem mestu tudi šolo, ki je ob otvoritvi imela kakih 300 učencev, a jih dandanes šteje že do 800. Njegovo plodonosno delovanje v tej župniji pa je prikinilo lansko leto papeževo pismo, ki ga je odločilo za škofa v .St. Cloudu. Dne 21. kimovca 1. 1897. se je vršilo v katedrali v St. Paulu slovesno posvečevanje in 28. kimovca so slovesno umestili novega škofa v St. Cloudu.   Tako je zopet
jeden Slovenec dosegel visoko čast, v kateri naj ga Bog ohrani še mnogo let!
Narodno blago. (Zap. P. Bohinjec.)
Nekaj besedij, katerih nima novi slovensko-nemški slovar.
Pesek, ska, m. = Console (Trnje na Pivki). Poludek, dka, m., == majhnemu perilniku podobna
posoda, s katero ženske odnašajo gradivo, smeti itd. Valjivec, vca, m., = valjar. Dušek, ška, m. = gumb, knof. Živec, vca, m. = rob pri blagu, krajec. Moček, čka, m. = „ak" = Hacken. Srce, ca, n. = Helmbaum. Černica, ce, /. = greda (Bundtram). Škorec, ca, m. = krajnik, skrajna deska iz krlja. Strukljar, rja, ni. = čevljar (opeka). Cebulek, ka, m. — lukek = drobnjak, Schnittlauch.
(Dobrefolje fri Vel. Laščah.) Rod ti = zavedati se. Zariniti = zagnati. Vranic, ča, m. = zlodej. Grdi = hudi = hudič. Pipan = umazan, lisast. (Vrhnika.) Pinkati = pritrkavati z zvonovi. Bobovec, ca, m. = neke vrste salata z velikim perjem. Zagnati = poslati. Klobuk, a, m. = Lampenschirm. Pri lučici biti == mrliča stražiti. Bojevati se = prepirati se. (Srednja vas v Bohinju.) Molitev peti = moliti. Stok, a, m. = hlod, krlj. Degati = gnati.
Zvitana (?) e, /. = usnje (Leder). Drisa mu poje, t. j. ne bo dolgo več živel.   (Visoko
fri Kranju.)
Pregovori.
Po ceni konj malo vleče. (Visoko fri Kranju.)
Kdor se v tlaki pretegne, zvone mu s cajnami.
Tisti bogovi malo vedo, ki zelje jed6.
Kadar se oreh od vasi do vasi pozna, treba proso sejati.
Kdor preveč zazija, ne more podreti.
Zapečenega in zaročenega kruha je največ sne-denega.
Zima in gospoda nič ne da zastonj.
Spomladi je treba sto košev dežja za jeden koš blata, jeseni pa jeden koš dežja za sto košev blata. (Trnje na Pivki.)