Milan Vincetič
Bližine
Vidi, še zmeraj
Vodnjak
Če me že vzames me vzemi od sebe ne iz matere ki nisi iz nje niti iz očeta ki me je postrgal iz voljnih dlani in naglo raztrosil v vodnjak
ki se nama nastavlja nevede
Svecnica
Predihajva se v klobčič ker se spotika vešči dardaj ki obrača žepe in zalezuje hise s cekinom v vosčenki zato je na njem ali naj prej utrneva luno ali zaveso
Most
Ne meneč se sva otrpla kot ljubimca pod tajsko brlivko ki pomežikneta v balkanski kupe v katerem ju obirava v katerem jo ubirava čez seneni most ki se je zleknil kot njuna postelja vsedir
Lagodje
Popivnajva se če se vratca prepeličje ure {kripajoč odpro in če ključek se obrne le navzdol da osedla{ nihalo ki te guga vratno guga čez bele laži slej ko prej
Mavzolej
Zbosiva se pod vodne žige papagajskih pisem ki jih niso miši ne zavratna vlaga ki je spihala naslove in obljube in samote
čez trepalnice obnebja ki jadrno bedra čez mavzolej
Vrtnar
Prevoljna sva previsna kot balon ki duhoviči nad motelom pretopla kot nespečnost carskega vrtnarja ki nažene roso zboganih livad z mojih senčnic na tvoje bradavice in ne gori voda
Odmev
Odlašana sva po venah mladja po porodni vodi ali po odmevu ki božička kakor vselej čez postavne sanje čez bližave po bližine in končave če me že vzameš