KATOLJSK CERKVEN UST.
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velji po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za fetert U-ta 1 gl. 20 kr f tiakarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80kr., za 1 4 leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izid.- ..Danica- dan poprej
Tečaj XLVII.
V Ljubljani, 21. grudna 1894.
Ust 51.
V Adventu.
Čuj iz višav veseli glas, Ki z upanjem navdaja nas, Izgini temni mrak noči. Xa nebu Jezus se blišči.
Oj vzdrami tužno se serce, Pogled povzdigni od zeraljč, Glej, nove zvezde blaga moč Razgnala bo nesrečno noč.
Že božje Jagnje iz neba Se bliža v revni dol solza, Zatreti grehov naših zlo. V terpljenje gre za nas voljn6.
Kedo za greh bi solz no lil, Ki tako zlo nam je redil? Svoj raj zapušča večni Bog, Da pride v smert za dolg otrok.
Ko zadnjič nam se bližal bo, Pretresal s strahom bo zemljo, Pravični se ne bo ga bal, Krivičnik težko bo obstal.
Zahvala, čast in slava zdaj Iz sere se dvigaj v sveti raj Bogu dobrotnemu vsigdar Za milosti neskončnih dar.
J. P. Belostetiski.
Na sveti večer.
O sveta in vesela noč, Z nebes rosila si pomoč! Kako po tebi vsi serčno Že dolgo hrepeneli smo; Nocoj pa lepa si prišla, In raj prinesla nam z neba.
O srečno mesto Betlehera! Rodilo blagor si ljudem. Ko štiri tisoč groznih let Za rajem zdihoval je sv«''t. Glej, tvoje zvezde mili žar Razgnal je tmino za vsigdar!
O slavni betlehemski hlev. Nekdaj stanišče bil si rev ! In zdaj pa drag si nam spomin: Izvolil te je Božji Sin. Da njemu .si zavetje bil. Ko se na svet je nam rodil.
O blagor vam. pastirčeki! Vi pervi k njemu ste prišli, Ko angelj je oznanil vam. Da je Zveličar rojen nam; Vi pervi ste molili ga. In v dar mu dali mir serca.
,0, slava Tebi, Jezus moj !u Ves svet pozdravlja te necoj; Kak dar pa dali bi Ti mi V spomin vesele te noči? Ljubezni polno serce zdaj Sprejmi od nas na vekomaj.
J. P. Belontenski.
Božična.
Radujte se danes vsi zemlje rodovi! Odperti že časi so v dobi nam novi: Obljubo dopolnil nebeški je Oče, In vzdihe uslišal človeštva je vroče. Bogu na višavi Se slava prepeva, In serca človeška Mir sveti ogreva.
Oj blaženo čudo velike skrivnosti: Bog prestol zapustil je svoj v visokosti;
Na zemljo rodi se kot dete tam v hlevi, Zapuščen od sveta v nadlogi in revi.
Bogu . . .
Pasfiir-i samo so pravični spoznani. Zato ga najpervo njim angelj oznani; V radosti nezmerni tje v hlevec hitijo In detece v jaslih leže dobijo.
Bogu . . .
Pred jaslice božje še mi pokleknimo. In k Detetu v serčni molitvi vzdihnimo: Podpiraj nas Jezus, dokler smo v slabosti, Spokome pa vodi nas k večni radosti.
Begu . . .
J. P. Belo stenski.
Advent in Božič.
Neizrečeno častitljivo, pa mnogoterno skrivno je prerokovanje Jezaijevo v 11. poglavji o Me-8ijevem rojstvu in njegovem kraljestvu. Piše namreč:
Et egredietur virga de radice Jesse, et Flos de radice ejus ascendet. To je:
In pognala bo mladika iz korenine Je-setove, zrasel Cvet iz njegove korenine.
Vse to prerokvanje, s tem namreč, kar še dalje sledi, pravi sv. Jeronim, je o Kristusu. In prerok pravi dalje:
In Duh Gospodov bo v njem počival, Duh modrosti in razumnosti, Duh sveta in moči, Duh vednosti in pobožnosti, in Duh strahu Božjega.
Hog Oče govori, kot perva oseba v presv. Trojici, o Bogu Sinu, ki se ima včlovečiti s pripomočjo sv. Duha, kakor molimo v cerkvenih molitvah, in ta S. Duh. tretja Božja oseba, bode vedno z njim. kot v Bogu in človeku, kakor se je pri kerščevanji Jezusovem razodel. Zato pa prerok napoveduje Judom Odrešenikovo vsevednost in druge božje lastnosti, ter natančno in pravično sodbo Mesijevo, ki ne bo sodil po zunanjem videzu, rekoč:
On ne bo sodil po tem, kar oko vidi in ne svaril po tem, kar uho sliši ; ampak sodil bo po pravici uboge in se po spodobnosti poganjal za krotke na zemlji. — S tem je naznanil prerok, kako se bo poganjal Mesija za uboge, reveže, in to ji pokazal že s tem, ker je v naj večem uboštvu prišel na svet. Pravi dalje, kako bo Mesija sodil zatirane, namreč:
On bo zemljo udarjal s šibo svojih ust, in s sapo svojih ustnic, in končal hudobneža.
Te besede se že ozirajo na ojstro sodbo Božjo in na natančno pravičnost, po kteri se bo veršila sodba. To še poterjuje z besedami:
Pravica bo pas njegovih ledji, in zvestoba opasivnica njegovih ledvic. Ne bo potreboval orožja, vsemogočnost njegova bo sodbo zverševala.
Dalje pa prerok popisuje, kakšno bode v Mesijevem kraljestvu, kako bo Jezusov nauk čisto spremenil ljudi, kteri ga bodo sprejeli in se poganjali za njegovo postavo, za njegove nauke. Piše namreč prerok:
Volk bo prebival pri jagnjetu, in leopard bo ležal pri kozliču, t£le in lev in ovca bodo skupaj hodili, in majhen deček jih bo gonil. Tele in medved se bota skupaj pasla, njih mladiči bodo skupaj počivali, in lev bo kakor vol slamo jedel.
In otrok, še pri persih, se bo igral nad modrasovo votlino, in odstavljeni bo svojo roko vtikal v duplo baziliskovo. Ne bodeta škodvala, ne morila na vsej sveti gori, ker zemlja je polna spoznanja Gospodovega, kakor bi jo morske vode pokrivale. — Razširjala se bo pravica po Mesijevem kraljestvu, kakor se razliva morje po zemlji.
Tisti dan bo Jesetova korenika stala v znamenje ljudstvom; njega bodo narodi molili, in njegov grob bo častitljiv.
To prerokovanje potrebuje razlage in pojasnila. Sploh se mora pred očmi imeti, da v novem kraljestvu Mesijevem bo gospodovala resnica in pravica, to bo njegov značaj in zapoved. Pomen onih besedi je, da vsled edinosti in miru bodo tudi divje zveri opustile svojo okrotnost, ter se skupaj s pitanimi živalimi pasle, počivale, dale se gospodovati pastirju. To je rečeno v priliki, brez prilike pa hoče reči: spri-jaznovala se bodo med seboj vsa ljudstva, ki so si bila poprej nasprotna, sovražna: v Cerkvi Jezusovi se bodo shajali vsi narodi: Judje, Greki, liimljani, Indijani, in dali se vladati pastirju sv. Cerkve, ki bode kot Jezusov namestnik vodil čedo Gospodovo na zemlji.
Govori še v priliki, da bodo hude zveri spremenile svojo lastnijo, da lev ne bode več lovil in tergal, da preživi sebe in mladiče, temuč jedel bo seno in slamo iz jasel, kakor vol. Hoče pa reči: Postava Jezusa Kristusa navdihnila bode serca in prešinila s tako močjo in krepostjo, da tisti, ki se bodo njegovih naukov poprijeli, bodo spremenili vse djanje svojega življenja, svoj značaj, neusmiljeni in divjaški bodo postali usmiljeni in miloserčni: prevzetni in ošabni bodo ponižni: grabljivi, tatovi, lakomni, goljufi in sleparji bodo dobrodeljni in radodarni.
Modras in bazilisk (po Skarieu, ki te prilike lepo pojasnjuje) je modras v dalmatinskem
narečju „poskoku, hazilisk pa „kraljozmaj". To so strupene kače. kterili pik zavdaja smert v kratkem času. Izaija. govoreč, da se bodo otroci prijazno igrali s taeimi strašnimi kačami, kakor z golobčeki, naznanja, da bodo tudi tc grozne stvari svojo naravo spremenile, to je. da naj silniše serditi, togotni. neukrotljivo hudobni pošastno napihnjeni, prevzetni, škodoželjni ljudje, ko se poprimejo .Jezusovega nauka, postanejo mili, pohlevni, dobrotni, ponižni.
To so globoko v dušo segajoči nauki, kteri kažejo, kako daleč od Mesijevega novega kraljestva so zašli liberalci, tanatikarji, ki so Jezusovo vero potisnili na druge» stopinjo, ali celo na zadnje mesto, in so se v kako posvetno misel zagulili in jo strastno si za malika postavili, kar je pervo in glavno, to pa pozabljajo ali čisto zaveržejo.
Kar se tiče ukrotenja divjih zveri, razlagajo tudi tako, da v poslednji dobi Mesijevega kraljestva. ko bodo nova nebesa in nova zemlja, bode tudi natora popolno rešena iJez. 6<>, 22): živali ,,ne bodo škodovale, ne morile na Božji, sveti gori" (Ibid. (IT). 25.) Psalmist poje: „Ilo-mines et jumenta salvabis" (Ps. .'>">, 7.)
Sicer je vsemu svetu znano, da se dan danes po deželah poganskih, kamor kersčanstvo se ni prederlo, v Indiji, Afriki vsako leto na tisuče ljudi pokončajo kare in divje zveri: bolj pa ko se razširja kerščanska vera in olika, bolj se manjšajo te nezgode.
.Icsetova korenina je v znamenje ljudstvom. Jesetova korenina je Davidov rod: znamnje je zastava, bandero Kristusovo, okrog njega naj sc narodi zbirajo, ter sprejemajo njegove nauke nasproti Judom, kateri so zavergli < Mrcšenika in ga pribili na to znamnje. na križ, in pribiti, zabiti so ga hotli tudi v grob: toda kakor Bog in človek je vstai iz lastne moči iz groba in ne le On sam. temveč tudi njegov grob je častitljiv vekomaj. Poveličan je bil Jezusov grob tudi s tem, ker celo svetniki so z Jezusom vred vstajali iz grobov in se ljudem po Jeruzalemu prikazovali. Častitljiv je (»rob Zveličarjev, ker ga že toliko stoletij z neštevilnimi množicami vred kralji in cesarji vsili narodov obiskujejo in časte in celo razkolci in krivoverci 8C pulijo in poganjajo za svetišča Svete dežele, in vsak kaniniček. vsaka cvetlica, tudi kaplja vode je znamenita in sveta z dežele, po kteri je Sin Božji hodil, posebno še spominki z gore, na kteri je bil križan, in od groba, kamor je bil položen.
Meni pa (in tolikim drugim) ne bo nikoli žal, da sem bil osebno v teh svetih krajih, da sem tudi še maševal na Kalvariji, v Božjem
grobu in na druih svetiščih in v današnji namen — maševal tudi v duplini, v štalici, kjer je bil Sin Božji prišel na svet. I >eo gratias!
Advokat vrednik časnika „Rožni venec".
(Z<t peedhožičj
Nesrečno mesto Pompeje na Lnskem je bilo 1. 79. po Kr. zasuto z lavo i ognjenim izmetom), ki je privrela iz gore Vezuva. Na njegovih ostankih je čez delj časa zraslo novo mesto, in kjer so nekdaj stala svetišča malikinj in malikov. tam je sedaj imenitna cerkev Matere Božje: kjer je nekdaj besnila smert. tam sc razliva sedaj življenje. V sedanjih Pompejah je dragocena, čudodelna podoba blažene Marije Device, češčene posebno s pobožnostjo 8v. rožnega venca. Nji na čast izhaja v Novih Pompejah mesečnik z imenom: „II Kosario e la nnova Pompeji" Kožni venec nova Pompeja), ki ga vredva advokat g. Jernej Longo. Advokat vredva časnik Mariji na čast in celo časnik sv. rožnega venca? Da. resnica in ne sanje je, on dela tako iz hvaležnosti.
Kakor sam pripoveduje, bil je 1. 1 s7«» na kraju groba. Huda merzlica je grozila njegovemu življenju, vse človeško znanje je bilo zastonj. Obernil se je torej k Materi Božji, katere milostno podobo je dal obesiti ob svoji postelji in do smerti zdelan je že opravljal devetdnevno po-božnost za smert.
In glej! Neutegoma ozdravljen, pogubnih nasledkov popolnoma obvarovan, gre že drugi dan v cerkev, topi se od veselja v solzah, zahvaljuje se Materi Božji.
In ta rosa božje milosti, katera je vlila novo življenje v oterpnjene ude pobožnega advokata. ta se še vedno izliva iz Marijinega svetišča v Pompejah: o tem mnogoštevilne dokaze podajo omenjeni časnik. Posebno pa je spomina vrtilen čudež, ki ga je priobčil mesca oktobra I. 1s * * advokat in vrednik Jernej Longo sam.
V laškem mestu Lacedoniju. katero šteje 10.000 prebivalcev, je živela premožna, pobožna rodbina Ballestrieri. Oče Mihael je pošten viad-nik. Silno veselje je imel nad svojo hčerko Antonieto. L. 1887. je doveršila hi. leto. A 1. aprila 1888 je zbolela za pljučnico. K bolezni so se pridružile bolečine po vseh udih: reva se ni mogla niti ganiti, vsak ginljej ji je pomnožil terpljenje. Zdravniška pomoč je bila zastonj. Groznih bolečin so se ji roke skerčile tako. da so se nohti v dlan zarili in provzročili dve rani.
kateri se nista hoteli zaceliti: desna noga se je pa tako skrivila, da se je koleno dotikalo brade. Reva ni mogla več v redu počivati, prebdela je «•ele n«k-i.
Notranje bolečine so pekle kakor ogenj, drobno razrezana mesena vlakna so ji morali na žljici vode v usta vlivati: vse 4 mesce ni povžila hrane za 4 /.//. I>a je bila kupa terplenja polna, omertvi tudi desno lice, in enako celo tudi desno oko, s katerim ni videla več. Ker ni mogla prenašati svetlobe, životarila je revno v temi. Pozneje se je naredila tudi majhna rana v ustih, gerlo se je pa popolnoma stisnilo, tako da ni mogla nič več požirati. Dva zdravnika, Francesi-o Diaferia in Pasquale Pálmese, izgubila sta vse upanje: Pálmese je celo rekel: „Dati lek Antonieti ali merliču je eno in isto." Zdravnik Diaferia pa je zapovedal. naj jo previdijo s ssv. zakramenti, češ. prej bo ugasnila, kot pričakujem»». Prihajali so sorodniki in znanci; ko so jo videli, polile so jih solze. Obraz je bil že mertvaško bled. zobe je imela stisnjene in usta se niso več odpirala. Rafaela, mačeha terpeče Antoniete. je navadno klečala pred podobo pre-čiste Marije Device in odpravljala zaupljive prošnje k čudežni Materi v Pompejah; opravljala je tudi deveidnevnico, da bi bila uboga hči rešena presilnih muh.
Prišla je noč 28. julija 1888. Globok nočni mir je gospodoval. Bila je ravno jednajsta ura, ko so zapustili stariši Mihael in Rafaela sobo bolne hčere. Bolnica sama v nočni temi, na meji med življenjem in smertjo, obrača serce k sercu najsvetejše Device: „Devica brezmadežna — šepeče v duhu — Kraljica sv. rožnega venca .. . !" Kavno da konča, obdá — ji jasna svetloba upadle oči: Antouieta se trese po vsem životu. Devica iz Pompej se v neizrečeni lepoti bliža k njeni postelji. Antonieta resnično vidi krasno in veličastno človeško postavo. Prelepa, kot sneg bela obleka, sin j plašček, po Devici visi sv. rožni venec. Sladek glas, s kterim se ne da primerjati noben človeški glas, nagovori bolnico: „Antonieta. hočeš priti v Pompeje?"
..Ali, Gospa," reče bolnica, „kako naj pridem. ker se še gibati ne morem?"
.,Vstani,u odgovori Devica, „ti si zdrava!"
Potem pa z belima rokama dvigne bolehno telo rekoč: ..íílej, kako si zdrava in kako boš oznanjevala mojo slavo po vsem Lacedoniju. Zjutraj boš vstala, hitela v tempelj, spovedala se bodeš, prejela sv. Obhajilo, potlej pa mene v Pompejah obiskala." Potem je zginila prikazen, dekle pa, omamljeno od nebeškega veselja,
vstane; o bolezni niti sledu ni, v trenutku je vsa ozdravljena.
Ob 3. po noči pridejo pa stariši. Kakor od strele zadeti ijledajo božji čudež. Zgodaj zjutraj že se snujejo neštete množice na Antoni-etin dom, spoznavali so očitno božjo vsegamo-gočnost.
Ta čudež ima poroštvo tisočero navzočih prič, ki še danes žive. Antonieta se je pa posvetila od onega leta Bogu in je oblekla v Pompejah samostansko oblačilo.
Osebni zdravnik dr. Fr. Diaferia je proti koncu svojega vradnega proglašenja zapisal:
„Kdo je storil tako naglo spremembo v tako težki bolezni? Ali človeška veda? Nikakor ne. Vsegamogočna roka Gospodova je bila, za to se mi katoličani ponižajmo pred njo!"
Proti kone u oktobra 1888 so izdali popis tega čudežnega ozdravljenja v Pompejah v 38.000 iztisih, ki so pa bili v enem mescu do čistega razprodani, nova izdaja pa je izšla v 100.000 natisih.	(Po češkem bogoslovec.)
Kitica cvetic.
(Na grob t župnika Val. Sežuna
v sadil M. P.
(Dalje.)
Oblaki in megle, s katerimi je zakrita čista vodica - resnica, dajo dolgotrajno deževje: provzročajo dolgotrajno iskanje čiste neizcerpne resnice: „Izliva (Bog) ploho kakor potoke, ki tečejo iz oblakov" (Job 36. 27.) To iskanje je koristno, ker duha bistri in jasni in poživlja: „Kakor rosni oblak ob času žetve" (Izaija 18. 4.) in polagoma vodi k spoznavanju : „On (Bog) veže vode v svojih oblakih da se skupaj doli ne uderejo" (Job 26 8.) Pa to iskanje resnice more biti tudi škodljivo, ker rodi nemire in prepire: „Nespametnih in neumnih vprašanj se vgibaj, ker veš, da rode prepire" (II Tim. 2. 23.) Oblačno nebo in megle zapeljejo popotnega človeka, če dobro ne pozna steze: „Steze njih so zavite; v prazno bodo hodili in poginili" (Job 6. 18) ali nimajo dobre luči s seboj: „Ohrani vero in dobro vest, katero so nekateri zavergli in od vere odpali" (I. Timot. l. 19.) Pozemsko življenje je neprestana vojska: „Vojska je človekovo življenje na zemlji" (Job. 7. 1): od zunaj in znotraj vihrajo viharji in razsajajo piši, viharji sveta in viharji serca mučijo človeka. Od zibelke do groba hiti človek in se podi za vsakdanjim kruhkom, za srečo, po tem božjem svetu, po ti božji šumi. Pa zadene ob korenine, debele, razraščene. zadene ob ovire. In zatme ga nevihta, sovražna moč. nesreča v hiši in zunaj hiše, in ga neusmiljeno obdela in oklesti. in nežna stebelca, rahločutno upogne in podere na tla. In pritisne mraz, nezgoda, nezaslužena usoda, poniževanje, in zebe človeka okrog serca, in petje in veselje preč je, preč. In nastane človeku samota in
praznota, In zmeraj si je zvečer lahko v svesti: morda bo prišel to noč še smertni angelj. in bom zaspal tiho brezglasno smertno spanje. „Kedar grem spat, rečem: kedaj bom vstal" (Job 7. 4.) In poneso truplo na njivo božjo in bo trohnelo tam in per-hnelo ... Pa to spanje ne bo večno. Vzbudil se bo in vstal človek svež in berhak in krepak in pomlajen, v lepšem telesu, kakor je bil v pozemskem življenju: „Pervi človek, iz zemlje, je zemeljski; drugi človek, iz nebes, je nebeški" (I. Korin. 15. 47.) Nastala bo pomlad, lepozelena. jasnocvetoča. večna pomlad. Vse bo novo: „Rekel je. ki je sedel na prestolu: Glej. novo storim vse." (Razod. 21. 5.»
Pa ta pomlad je še v božjih rokah. Bog ve, ali in kedaj jo doživimo. Sedaj visi in verši nad nami še jesen, pozemsko življenje. Ali ni nobene zveze mej jesenjo in pomladjo, mej pozemskim in nadzemskim nebeškim življenjem? Ali nima človek v megleni in nestanovitni jeseni, v meglenem in nestanovitnem pozemskem življenju nikakega tolažila, nikakega sladila, nikakega krepila? . . .
Cvetice poznam, oj plemenite cvetice, ki tudi na jesenskih tleh. v tem pozemskem življenju cveto in rasto lepo in bohotno in diše sladko in teše in krepe življenje to jesensko, življenje človeško pozemsko življenje z nadzemskim pomladnjim. Katere so te cvetice, ki jih ne morejo zamoriti jesenski vetrovi in mrazovi, ki ostanejo v jeseni in zimi v čversti rasti in svežem cvetu, ko spomladi in po letu ?
„Ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje." (Sv. Pavel, I. Korin. 13. 13)	(Dalje sledi )
Berzojav — sv. rožnivenca.
Ljudje so sedaj jako iznajdljivi. Znašli so že mnogo strojev, s kterimi si delo lajšajo, kakor n. pr. stroj, da z njim omlatijo, če imajo kaj; da orjejo, da perejo i. t. d. Koliko imajo strojev po tovarnah! Kako je tedaj prijetno na svetu, ko se vse tako lahko izdeljuje, bo kdo rekel. Seveda, ni vse zlato, kar se sveti, to dobro vedo oni, ki delajo po tovarnah, ker mnogo jih zgut: telesno ali tudi dušno zdravje. Kdor ima kaj denarja, dan današnji jako lahko potuje in vse ogleda. Seve, da je treba tudi tukaj prave mere. Kdor veliko potuje, se slabo posvečuje, tako nekako misli sv. Tomaž Kempčan. Posebno pa imamo jedno iznajdbo, ki je zlasti dobra za radovedne ljudi, da urno vse zvedo, kaj se po svetu godi. Menda ste že uganili, kaj mislim? Glejte, to je ona železna žica (drat), ki jo ob potih vidite, pravijo ji telegraf ali berzojav, ker se ž njimi hitro in urno v najdaljše kraje novice naznanuje. Z berzo-javom je ves svet preprežen. Tudi pod morjem je speljan berzojav, ter se naglo zve, kar se n. pr. godi v Ameriki.
Če je pa svet, suhi in mokri, ves z berzojavi preprežen, kaj mislite, ali je tudi kaka zveza z nebesi, z vicami, z angeli, s svetniki? Ali je vendar kaka zveza kak berzojav z drugim svetom, da bi kaj tje berzojavili, ker marsikteri bi rad zvedel, kako je tam gori ali tam doli? Morda je tam že mož žena, kak otrok. Mi tu marsikaj potrebujemo, in tam nam lahko pomagajo, ali pa tam od nas kaj zahtevajo?
Veseli se: taki berzojav imamo: glej. to je molitev, to je sv. rožni venec, posebno, če je blagoslovljen 7 birgitnimi odpustki, kjer imaš pri vsaki jag^nli več odpustkov, še večjih imaš pri križevein potu. Videl si že. če si kedaj berzojavil, kako se tam pritiska na neki papir, kolo se verti in besede lete naprej. Kar veselje je gledati, še bolj pa. ko dobimo hitro odgovor nazaj. Kedar torej moliš na sv. rožni venec, pritiskaš na jagode, sv. rožni venec je kakor tisto kolo. in glej čudo, ko ti pritisneš, hitro zvedo v nebesa ali v vice: toliko in toliko dni odpustka: — oh to imajo tam veselje v vicah, ko se jim kazen olajša, za koliko časa. to jim že Bog pove. mi tega ne vemo. pa ni tudi potreba nam vedeti, dovolj je. da vemo, da jim je neizrečeno veliko terplj^nje okrajšano, ali celo dokončano, in da jih tako iz vic rešimo. Ali ne bi hotel tega storiti tudi ti — svoji dobri materi, ali očetu, ali drugemu, komur Bog hoče? Brzojavi hitro, ko to bereš, v ti iznajdbi. l>erzojavi v vice. tam se jim veli krat čudno zdi, da nič ne izvedo od doma. saj vendar ljubezen nikoli ne mine, ona je iznajdljiva. In kakor je s sv. rožnim vencem, tako je tudi z drugo molitvijo, z mnogimi odpusti, ki so navezani na razne pobožnosti, bratovščine, da omenim le štacijonskih odpustkov, ki se dele s križem, v ta namen blagoslovljenim za sv. križev pot; veliki odpustki so tudi škapulirju BrezmaJežnega Spočetja Device Marije.
Berzojavi so le bolj po mestih, tergih; po vaseh jih še nimamo, in tako smo na slabjem za kako uro ali še dalj. ker ne moremo precej zvedeti, kaj se je berzojavilo. Mi pa ta berzojav sv. rožni vener lahko iz vsake vasi napeljemo, še celo od vsake hiše. še več, vsak ga lahko ima spravljenega v žepu ali kjer že hoče. Le daj blagosloviti sv. rožni venec ali zapiši se v bratovščino Čistega Spočetja še letos, če doma ne, pa v Ljubljani pri oo frančiškanih, pri la-zaristih. ali kjer bodi.	(Kouo<- iiasl »
Ogled po SlovensKem in dopisi.
Zalilog. (Kciih-. ) Pa tudi cerkvene olepšave so bile pokojnemu gosp. Lovretu pri sercu Li<-e farne cerkve dali so bili — menda po lastnem načertu — vse predelati in olepšati ga dali s presnimi slikami po dobro znanem dupljanskem slikarju v Jan. Go-sarju; v okno nad cerkvenim vho lom pa so dali narediti in postaviti kip brezmadežno spočete Marije. Skerb pa so imeli tudi za Marijino kapelico v Suši. L IS(»o. so dali prebarvati m prezlatiti edini njen altarec, in na veselje vseh faranov in sploh častilcev Marije D. v Suši najdena je bila o tej priliki ¡»ervotna Marijina podobica. Vložena je bila za altarno sliko; varovana od čezvravnane deščice. Kakor poveduje ustno izročilo, je bil najdel to podobico neki Žbon-tarski Gašper, ki je imel na prostoru. kj»*r se je pozneje zidala kapelica, in kjer tudi sedanja cerkev stoji, svoj laz (gorsko njivico). Obdelovaje svoje» borno lastnino najdel je pri kopanju pod neko skalo v zemlji omenjeno podobico in bil tega močno vesel. (Sprednja stena stare kapelice je dolgo kazala naslikano dogodbo najdenja Marijine podobice). Natisnjena je na tamnorumeno svilo, in je videti zdaj v primer nem okviru ob sprednjem stenskem stebru (lezene
stranske kapele na epiteljski strani. Kr^r je bila prejšnja kapelica majhna, so mnogokrat morali ljudje, ki niso v njej dobili prostora, stati odzunaj. kar je bilo o slabem vremenu zelo neprijetno. To pomanjkljivost so bili v. č g. f Lovro nekoliko odstranili s tem. da so bili napravili pred vhodom precej prostorno leseno lopo. da je vsa i nekaterim o slabem vremenu dala zavetje."»
Po odhodu g. Lovro Pintarja za župnika na Breznko nastopdi so zaliloško faro prejšnji turjaški župnik v č g Anton Pintar. Njihovi součenci nazi-vali so jih zarad njih majhne in šibke postave iz prijaznosti le „Tončeka*; a v njihovem malem truplu deloval je velik in krepak duh Neutrudeno so tudi oni delovali pri cerkvi in župnišču. Cerkvi dali so prizidati novo večjo zakristijo z nadstropjem, kar da o shodih prav veliko prostorov, da ljudem ni treba stati zunaj cerkve, ki ni ravno posebno velika. — 1'resvetišče dali so vse presno slikati po že omenjenem v Jan. Gosar-ju. Stranska altarja so dali na novo prebarvati in prezlatiti velikega pa so dali napraviti čisto novega po rajnem slovečem akade mičnem kiparju g. Zajcu. Ko se je pozneje slikar Jan. Gosar jel pečati tudi s kiparstvom, napravil je bil za Zalilog jako mičen nov božji grob. ki bi zlasti manjšim cerkvam služil kot prav dober in priporočljiv vzorec Mnogih drugih manjših p« .prav pri cerkvi ne omenjam. —
Ker je novo predelanemu farovžu manjkalo še gospodarskega poslopja, dali so pokojnik pozidati zelo prostoren hlev z šupo vred. kar zadostuje popolnoma za dotične potrebe. Ker so bili pa gospod vedno bolj slabotni in bolehni. prosili so in tudi dobili pokojnino; — a ko se jim je zoper pričakovanje zdravje zopet zboljšalo. služili so kar tiho naprej in in polotili se celo še zidanja nove podružne cerkve v Suši. pa ne le polotili se. temveč tudi srečno so jo zvršili. in s tem postavili krono svojemu devetnajst in pol letnemu delovanju kot župnik zaliloški. Vse imetje, kar so si ga prislužili v dolgem teku svojem duhovskem službovanju. darovali so zoj>et cerkvenim namenon in potrebam. O času njihove smerti <18-1 > imeli so pri cerkvi v Suši še nad tisoč jjoldinarj^v založenega, in ta dolg sta si z Marijo, — kar se sme terdno upati in zanesti — — v nebesih pobotali. Bližnjih sorodnikov namreč ni bilo; bila je pa tudi njih poslednja volja tako nare jena. da se ni nihče zainogel kaj vmes vtikavati.
Vredni naslednik svojih jako delavnih treh prednikov pa so tudi sedanji v. č. gosp. župnik Frančišk Krzen. ki pastirujejo na Zalilogu od 1. lvd. Pri zelo skromnih cerkvenih prihodkih, malem številu neimovitih faranov se pa na Zalilogu zverši vendar vedno kaj novega. Najpred so sedanji g. župnik razširili pokopališče; zatem oskerbeli zvoniku ukusno. v novem slogu zgrajeno ter s škerlimi pokrito streho; napraviti so dali lepe n« ve cerkvene stole; veliko in dve mali novi banderi in baldahin i nebo t, zdaj pa zopet čisto nova stranska altarija, ki staneta l l.~»ogId. Ako povemo, katerih svetnikov kipi
* Opomnjeno U»di tukaj, da drevje precej ol> cerkvah ima t.i nedoslatek. da marsikterim mlafnežem daje priliko med l*»/.jo >luAl«<» zunaj cerkve \*) senu potikati se. Dobro si to za pomnite in ne sadite ne hrastov in ne lip oh cerkvah, če tudi so slovanske!	yr.
krasijo altarja, sprevidimo, da jih je odbrala jako dobra misel. Na altarju na moški strani, ki je posvečen sv. Martinu, in kateri svetnik je bil popred le naslikan, je zdaj postavljen njegov kip v tako zvanem tronu. Ob straneh sta kipa sv. Ane in sv. Jožefa (lep izgled starišem»; nad stebri sta kipa ss. Kozma in Damijana (pomočnika v telesnih boleznih); pod verhom pa je med olepšavami vravnano pre-sveto Serce Jezusovo. Od starega altarja ostala je nad menzo slika ss. slovanskih apostolov Cirila in Metoda. (Tudi posebno primerno ravno za sedanji čas. ki si sv. Oče Leon XIII toliko prizadevajo, da bi zjedinili zopet v eno čedo vse od katoliške cerkve odpadle». — Na ženski strani je altar sv. Florijana Tudi njegova, podoba je bila na starem altariu le naslikana. zdaj je pa predstavljen v kipu in stoji v tronu Ta svetnik je po vsem katoliškem svetu češčen kot pomočnik v sili ognja; — ob straneh sta kipa sv. Štefana (pomočnika pri živinoreji), sv. Valentina (zopet velik pomočnik v telesnih boleznih), nad stebrovjem pa je sv. Barbara (pomočnica za srečno zadnjo uro» in sv. Neža (poseben izgled za dekleta). pod verhom pa presveto Marijino Serce. Nad menzo pa je od prejšnega altarja slika sv Uršule, ker je altar tudi bratovski altar bratovščine sv. Uršule po ranjkem g Pintarju Ant. vstanovljene V Suši pri novi cerkvi sicer še ni treba posebnih poprav; pač pa so kapelico rblagoslovljenega studenca", v kateri sta bila poprej na zadnji steni naslikana Jezus pri vodnjaku in pred njim Samarijanka. spremenili v kapelo Lurške Matere Božje. („Slovenec- je o tem svo-jedobno bolj natančno poročal) — Tudi zaliloški fa-rovški vert je dobil pod sedanjim g. župnikom Erženom prav ukusno zgotoljeno ograjo, in je vse vkup. farovž in vert. tako mične podobe, kakor mali gradiček. Iz vsega, tu le poveršnje omenjenega, je razvidno, da so besede opravičene, ki so bile zapisane o pričetku. namreč, da ima Zaliloška fara srečo, da dobiva zaporedoma vnete dušne pastrije, ki imajo veselje in vnemo za olepšanje in ohranjenje cerkva in duhovske hiše. Naj ostane v tem duhu tudi dalje!
Božični prizoreek.
Betlehemska okolica, mestni čuvaj, družba pastircev.
(-«vaj:	Čuvaj:
Pastirci, kam greste,
Kam se vam mudi? Je komaj, ne veste? Še le polnoči.
Star pastir:
Oh, serce se v meni Radosti topi, Mesija željeni Nocoj se rodi!
Družba pastirjev i zloty.
Zveličar prihaja Xa revno zemljo; Nam angelj iz raja Naznanil je to.
Oh, kje se nastanil Zveličar sveta? Kako je naznanil Vam angelj z neba?
Star pastir:
Da v štalici revni Si stanje je zbral, Bog — Detek pohlevni. Lep zgled nam je dal.
Zbor:
To Dete častito, Rešitelj ljudi, V plenice povito. Tam v jaslih leži.
Čuvaj:
Čuj, pesem se sveta Glasi: „Čast Bogu!" Človeštvu obeta Se milost miru
Star pastir:
Je angeljsko petje; Ker Kristus Gospod, Vzel zemlji okletje, Bo rešil ves rod.
Zbor:
Od neba izlija Nad hlevec se žar. Tam naš je Mesija. Naš Bog in Vladar!
(Teko k štalici. bližajoči se k jaslicam.) Čuvaj:
Poglejte! to Dete. Nebeško lepo, Zanj serca ogrete Kak sladko bij o !
Star pastir:
Tam blažena Deva Ponižno kleči, In starček odeva Ga solznih oči.
Zbor:
Tud mi pokleknimo Pred hlevčekov krov. Da da. Ga prosimo, Nam svoj blagoslov.
(Pokleknejo vsi.» Čuvaj:
Družinca ta smili Se mi do serca; Le venkaj z darili Za Jezuščeka.
Star pastir:
Kar moremo dati. Saj radi damo, Ti Jezušček zlati. Oj Dete sladko!
(Podajo svoja darila.) Zbor:
O Jožef, Marija! Sprejmita naš dar; Oj Dete — Mesija, Češčeno vsikdar!
Radoslav.
Razgled po svetu.
Laško. Solnograška „Kirhenztg - po italijanskih listih piše: „Ze poprej so kazali, kako se klerika-lizem oživlja na italijanskem, to je natorno odbijanje vsled preganjanja katoličanstva, kar je od pervega Krišpovega ministrovanja na dnevnem redu". Sklepa se spisek z besedami: „Nobena skrivnost ni, da vč-lika večina pravih Rimljanov s hrepenenjem misli na lepi, stari papeški čas".
Hamburg. Odhod misijonarjev. 12 Nov. naznanjajo, da s pamikom Ali\va Woermann sta odrinila v Togodeželo mašnika oo. Biikling in Hoffmann in dva br. lajika, pa dva zamorska dečka, ki sta P. Schaeffer - jem mesca rožnika t 1. bila dospela iz Afrike. — V Koloniji je umeri č. P. Kraemer. ki je veliko delal v prid afrikanskega misijona; star še le 43 let. R. I. P.
Deset mašnikov in ravno toliko lajikov bratov je odrinilo od vzhodnega afrikanskega obrežja v notranjo deželo v razne misijonske štacije.
Tako imenovani „beli očetje" vodijo misijone ob Viktorija-jezeru Misijo se imenuje: abostoljski vi-karijat „Viktorija-Njanza" ob gornjem Nilu; zdaj pa je razdeljen v 3 vikarijate, v nemški del objezera: v Buddu in Uganda; v gorenje Obnilje. Perva dela imajo „beli očetje", tretjega pa angleška misijonska Mill-Hill.	J
Iz jutrovega prihajajo vesela naznanila v prid katoliške Cerkve. V prestarem mestu Haleb u (Aleppo) je monsign. P. Aude priččl misijonariti in že več Ičt so misijoni polni blagra med Kaldeji in med razkol-nimi greki, ki so bili sicer tolikanj sovražni zoper Rim. Rožnovenško nedeljo se je ena cela družina
spreobernila h katoličanstvu. Silo ginljiv je bil trenutek, ko so pristopili k Božji mizi. Tudi druge družine so prosile preč. misionarja P Aude-a, da naj jih sprejme v sv. cerkev. Leon XIII dobro razumejo sedanji čas in od tod je jasno njihovo dejanje oziroma na Jutro
S Koreje naznanuje č. P. Matesi Hi sept, da so rovarji popolno razdjali vse kerščanske vasi po okrajinah Telol la in Triinagtelang, in začeli so raz-devati vasi dveh druzih provincij. Nemogoče mi je dalje pisati, pravi, ker še celo peresa nimam, moram s šivanko pisati. O kako potrebno je moliti za misijonarje med pogani in za razsvitljenje nejevernikov.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva
Nameni za mesec gruden (december): a) Glavni namen.
Kerščanske nooe občine v Afriki. b) Posebni nameni:
27.	S. Juez. Pospeši tel ji »molitvenega apostoljsiva . Pomnoži te v ljubezni do Božjega serca in gorečnosti za njegove zadeve. Naš list.
28.	Praznik nedolžnih otročtčev. Glede vere in nravnosti v nevarnosti bivajoča mladina. Naprave za zapuščene in sirote
20. S. TomaŽ Kant. Duhovni in obhajana. Nemški in angleški duhovni. 1'ničenje brezlnižne^a spiritizma.
HO. S. Rajner. Kksercije. Važne poklicne volitve. Veselo poterplfenjo in zvesto spolnjevanje v težavnem poklicu.
HI. S. Silvester. Grešniki iz navade in drugi nehvaležni ljudje. Vse doposlane a ne še uslišane zadeve. Mesca grudna 111 prihodnjega pnsinca umerli udje molitvenega apnstoljstva in Jezusovega Serra bratovščine.
IL Bratovske zadeve N. 1). Ooapé presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive pri prošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serva sv Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne regrehe. — Duhoven, obolel, za ljubo zdravje, posebno za božične praznike. — Neimenovan, da hi v neki zadevi na priprošnjo Marije Pomočnice na Brezjah bil uslišan. — Pri|ioročuje v molitev oseba, da bi na priprošnje Naše ljrl»e Gos|»e. sv. Jožefa in sv. Antona Pad. zadobila pomoč v svojih hudik stiskah in težavah. Ako bo uslišana, hoče darovati kruha za dijaško mizo. Bolna.
Zahvale
Najserčniša zahvala presv. Ser« u Jezusovemu. Naši ljubi Gospej in sv. Jožefu, ker po pripočevanji k Njim se je obravnava srečno doveršila.	J. K.
Zalivala in prošnja.
Tisočkratno zahvalo izrekujem naši lj. Gospej. sv. Antonu P. in sv. Jožefu za obilno pomoč, katero so tzkazali dečku, ki ga je božjast presilno tresla in vila v životu. Dva zdravnika sta s«* izrekla, da ne vesta, kdaj bo to minulo. Priporočili smo «a pa imenovanim mogočnim pri prošnji kom. in bolezen je prejenjala; le včasih ga še malo prime, zato bodi še priporočan v pobožno molitev, da bi dosegel popolnoma zdrarje. Antonija Breskvar.
Listek za raznoterosti.
Ljubljana. Prihodnji petek, nedolžnih otročičev dan. bo v nunski cerkvi ob osmih sveta maša za žive deležnike sv. Detinstva. Deležniki, ki so pri tej sv. maši. dobe popolni odpustek pod navadnimi pogoji, da namreč vredno prejmejo zakramente sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa in molijo v papežev namen. Popoldne ob štirih bo pa govor in litanije.
O svetih tcžičnih praznikih bode v Mariannhillu med Kafri ondotni k- toliški misijon oo Trapistov napravil splošno sv. Obhajilo za dobrotnike tega. mi-sijona. — Tako naznanja častni Br. Stanislav Hascl-bacher. trapiški brat ondotnega misijona.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Neimenovana dobrotniea 2 gld. — Bolehen prijatelj 1 gld. za spomin pri ss. mašah. — Novakovi 2 «Id. — Z Berda pri Podp. 3 krone. — Č. g. župnik J. Laznik 3 gld. — Nekdanji sedanjim 1 gld. 80 kr. za »rajžo« na počitnice »za kruhe sv. Antona«, ker je neka zadeva vgodno rešena. — Č. g. župnik Martin Narobe o gld. — Neimenovana »za srečno zmago« 5 gld. — t «r. župnik Lor. Krištofič 2 gld. »na rast sv. Antonu vel. čudodelniku. — Iz Žuženberga 10 gtd. — Iz Vipave po č. g.
kapi. Fr. Bajčeviču 7 gld. v imenu dobrotnikov in dobrotnic, da se vdelež«'« 3 ss. maš. ki se bodo opravile na Božič v stoljni cerkvi za dobrotnike in dobrotnice dijaške mize. — Č. g. kapi. Matija Novak 5 «rld. — Prijatelj za vdeležje družine pri ss. mašah t gld. — Iz Ljubljane 1 gld. z napisom: »Za večji kos potice!« (vdele-žitev ss. maš i — lz Brežic pri Prijedoru nekdo po č. br. Alfonsu M. 1 gld. 30 kr. »za kruhe sv. Antona« 13 potrebnim dijakom kot pridevek za kruh. - J. K. I gld. - (l g. župnik A. Kukelj
2	L-Id. za vdeležbo pri ss. mašah na Sveti dan. — G. dop. iz K. 1 gld.
Zt, sr. I)et i astro: Iz Žaline 16 gld. 46 kr. — Iz Smlednika 1 gld. — Iz Idrije 100 "Id. — (last. g. Josip (buden. kapelan na Bledu 18 gld.
Za za rit išče Boskoro r Ljubljani: 0. g. župnik Mar. Narobe r> gld. — F. S. iz Žuženberga 110 gld.
Za razni■ dobre namene: Iz Žuženberga 10 «ild.
Zt ctrker r Za/t/oni pri Verhniki: Č. g. župnik Mart. Narobe a gld.
Za ciborij in cerkreno orodje na Brezjah: Neimenovan gospod 2 gld.. da bi v neki posebni zadevi bil uslišan. — Neimenovana za dober namen 4 gld. in nekaj zlatnine. — Neimenovana za spreobernje moža 1 krono.
Za cerkev sr. Jožefa v Prjedoru: Č. g. župnik Mart. Narobe a gld. — BI. gspdč. M. Pfefrer 10 gld. — Z Berda pri Podp.
3	krone. — M. K. 3 gld.
Za Brežice pri Prjedoru: F. S. iz Žuženberga 110 gld.
Za misijon čč. očetov Trapistov v Mariannhillu: F". S. iz Žuženberga 110 gld.
VABILO
k naročevanju na katoliško-cerkveni list
„ZGODNJO DANICO."
Dvoje prav prijazno voščilo in ob enem vabilo.
Pervo voščilo velja za bližnje praznike in za novo leto vsem častitim in preblagim sodelavcem in čitateljem: Bog daj vsim še dolgo in srečno živeti, poslednjič pa zveličano umreti!
Drugo gorko voščilo je za „Zgodnjo Danico41, da bi vsi dosedanji spoštovani naročniki ne le zvesti ostali, temuč da bi tudi še lepo število novih pristopilo. Pričeti želimo z Božjo pomočjo in pod Marijinim varstvom 48. tečaj. Pomozi Bog, podpirajte prijatelji! Hvala in blagoslov Gospodov pisateljem in čitateljem, pa tudi vsem vernim Slovencem!
Naročnina znaša:
Za celo leto po pošti 4 gld. 20 kr. „ pol leta „ „ 2 „ 20 „ V Ljubljani prejemana za celo leto 3 gld. 00 kr. „	„ „ pol leta 1 „ 80 „
i.	h i, 'A leta — „ 90 „
Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Posamezne številke po 10 kr. Za spre-menjenje napisa med letom 15 kr.
Naročnina se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani."
Vredništvo in založništvo.