^UMAR _o ~fü "D 0) O O tn* ES Oc* Ci O OfN u O 0 Mednarodno okolje Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju na začetku drugega polletja kažejo na rahlo poslabšanje, kazalniki razpoloženja in gospodarske klime pa na izboljšanje v prihodnjih mesecih. Julija se je obseg opravljenih del v gradbeništvu povečal četrti mesec zapored (0,3 % desez.), prihodek v trgovini na drobno pa je ostal na podobni ravni kot predhodni mesec (0,1 % desez). Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je zmanjšala za 1,5 % (desez.) in dosegla najnižjo raven letos. Precejšen upad proizvodnje predelovalnih dejavnosti med našimi najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami je po junijski rasti (1,9 %) beležila zlasti Nemčija (-2,1 %), kjer so se znižala tudi naročila (-2,7 % desez.)1. Kljub temu pa kazalniki PMI2 predelovalnih dejavnosti in ocene podjetij o novih naročilih še naprej kažejo na izboljšanje gospodarske aktivnosti v Nemčiji in ostalih državah evrskega območja. V avgustu in septembru so se znova izboljšale tudi vrednosti ostalih kazalnikov razpoloženja in gospodarske klime (ESI, PMI, Ifo, Zew). Izboljšana pričakovanja glede gospodarske aktivnosti se odražajo tudi v napovedih ECB, ki je septembra za 0,2 o. t. omilila napovedani padec v evrskem območju za letošnje leto. Padec realnega BDP naj bi bil 0,4-odstoten, (razpon med -0,6 % in -0,2 %). donosnosti obveznic držav z najvišjo bonitetno oceno se nadaljuje od maja letos, ko je FED objavil namero o zmanjšanju obsega nakupov obveznic, k povečanju3 pa so prispevale tudi objave pozitivnih gospodarskih podatkov za evrsko območje (BDP, PMI). Slika 2: Donosnost 10-letnih državnih obveznic - Slovenija - Italija Irska Portugalska - Španija Nemčija ..............J...[ i. ; h : i' j I i J ' f yt ' 1 v" f/ s ,K J \ V t\ A t h 'v lil «v ■•''•L rs <"N rs rs m m Slika 1: Vrednost kazalnika PMI v predelovalnih dejavnostih -Avstrija ■ EMU Italija - Nemčija Francija Vir: Bloomberg. Medbančne obrestne mere v evrskem območju se tudi septembra niso bistveno spremenile in ostajajo na zelo nizkih ravneh. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a je ostala skoraj nespremenjena (0,223 %) in je bila medletno nižja za 2 b. t. V primerjavi z avgustom ostajajo skoraj nespremenjene tudi vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja za USD (0,25 %) in CHF (0,02 %) ter obrestne mere glavnih centralnih bank (ECB, FED, BoE, BoJ). Vrednost evra se je v primerjavi z ameriškim dolarjem v septembru nekoliko zvišala (0,3 %; 1,335 USD za 1 EUR). Zvišala se je tudi v primerjavi z japonskim jenom (1,6 %, na 132,41 JPY za 1 EUR), znižala pa v primerjavi z britanskim funtom (-2,0 %, na 0,842 GBP za 1 EUR). Glede na švicarski frank je vrednost evra ostala nespremenjena (1,234 CHF za 1 EUR). 16 .id 14 12 10 m 8 5 4 2 0 65 60 55 50 45 40 35 30 cocoo^o^oo^^rNrNmm d-gd-gd-gd-gd-gd-g ro ro ro ro ro ro Vir: Markit Economics. Opomba: Vrednost več kot 50 nakazuje rast proizvodnje, manj kot 50 pa krčenje. Zahtevane donosnosti državnih obveznic so se v večini držav evrskega območja septembra zvišale. Zvišale so se donosnosti obveznic najbolj izpostavljenih držav in tudi držav z najvišjo bonitetno oceno (AAA). Trend zviševanja Dolarske cene nafte so se v septembru znova nekoliko zvišale, cene neenergetskih surovin pa ostale nespremenjene. Povprečna cena soda nafte Brent se je septembra zvišala za 0,3 % na 111,6 za sod, izraženo v evrih pa za 0,6 % na 83,01 EUR za sod. Na začetku septembra je presegla 117 USD/sod in se s tem približala najvišjim vrednostim letos.4 Medletno so bile dolarske cene nafte nižje za 1,1 %, evrske pa za 4,6 %. Po zadnjih podatkih IMF so se dolarske cene neenergetskih surovin avgusta znova znižale. K temu so 1 Padec naročil v predelovalnih dejavnostih je bil po 5-odstotnem zvišanju v juniju, pričakovan. Zmanjšanje je predvsem posledica tujih naročil (-4,5 %), medtem ko so domača naročila ostala skoraj nespremenjena (-0,3 %). 2 Kazalnik razpoloženja vodij nabave (Purchasing Managers Index). 3 Zaradi izboljšanja gospodarskih obetov in pričakovanj investitorji preusmerijo naložbe iz »varnih« naložb v državne obveznice z najboljšo bonitetno oceno (npr. nemška obveznica) v bolj tvegane, a donosnejše naložbe. 4 Predvsem zaradi zaostrenih razmer v Siriji. Slika 3: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 1,6 Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji 1,4 c- 0,8 (C (C (C (C .zU ^ -^U Vir:ECB, EIA,p?eračun UMAR. prispevale predvsem nižje cene hrane (-5,2 %), nekoliko pa so se znižale tudi cene kmetijskih surovin (-1,2 %). Po začasnih podatkih v septembru ne pričakujemo večjih sprememb cen neenergetskih surovin. Gospodarska gibanja v Sloveniji Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji so bile na začetku drugega polletja na podobni ravni kot v začetku leta. Julija se je zvišal le realni izvoz blaga, ki edini presega povprečno vrednost iz leta 2008. V sedmih mesecih sta k njegovi medletni rasti prispevala predvsem izvoz medicinskih Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga -Ind. proiz. predelovalnih dej. -----Vred. opr. del v gradbeništvu -Prih. v trgovini na drobno SE " 80 v % 2012 VII 13/ VI 13 VII 13/ VII 12 I-VII 13/ I-VII 12 Izvoz1 1,9 8,6 5,8 2,5 -blago 0,8 6,3 6,5 1,8 -storitve 6,7 17,9 3,5 5,3 Uvoz1 -2,6 9,2 1,0 -3,1 -blago -3,0 6,9 2,8 -3,2 -storitve -0,1 23,4 -8,0 -2,5 Industrijska proizvodnja -1,1 -0,52 0,03 -1,23 -v predelovalnih dejavnostih -2,3 -0,92 -0,33 -1,93 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -16,8 -0,52 0,53 -13,93 Trgovina na drobno - realni prihodek -2,4 -2,82 -5,83 -4,03 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek -2,8 -2,82 -1,53 -1,23 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. in farmacevtskih proizvodov ter nafta, pri kateri gre za dejavnost ponovnega izvoza. Izvoz večine ostalih pomembnejših proizvodov predelovalnih dejavnosti je bil medletno nižji. Takšna je bila v sedmih mesecih tudi proizvodnja predelovalnih dejavnosti. Po stagnaciji v drugem četrtletju se je julija nekoliko znižala, tako kot v povprečju leta predvsem zaradi padca proizvodnje nizko tehnološko zahtevnih panog. Znižala se je tudi vrednost opravljenih gradbenih del, ki pa se je v predhodnih mesecih krepila, zato je bila prvič po koncu leta 2008 medletno višja. Po junijski rasti, spodbujeni z nakupi pred dvigom stopenj DDV, se je v juliju znižala aktivnost v nekaterih pretežno na domači trg usmerjenih dejavnostih, nižji je bil prihodek od prodaje v storitvenih dejavnostih in v trgovini na drobno. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je letos opazno izboljšala, a je še vedno precej nižja kot v obdobju pred krizo. Po julijski rasti (1,3 % desez.) je bil realni izvoz blaga v sedmih mesecih letos 2,2 % večji kot v enakem obdobju lani.5 Letošnja medletna rast je bila po razpoložljivih podatkih6 predvsem posledica rasti izvoza v Rusijo in države izven EU (predvsem Ukrajina, Avstralija, Kitajska), izvoz v EU in države bivše Jugoslavije pa je bil nekoliko nižji kot v enakem obdobju lani.7 Med pomembnimi trgovinskimi partnericami iz EU je bil izvoz v Nemčijo, Francijo in na Hrvaško letos nižji kot v enakem obdobju lani, večji pa je bil izvoz v Italijo, Avstrijo in nekatere nove članice EU (Češka, Slovaška, Madžarska). Izvoz po proizvodih kaže, da sta k skupni medletni rasti prispevala predvsem izvoz Vir: SURS, preračuni UMAR. 5 Ocena UMAR, ki je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu. 6 Nominalni podatki o strukturi izvoza blaga so razpoložljivi za šest mesecev. 7 Z vstopom Hrvaške v EU se je spremenil tudi njen status pri statističnem spremljanju blagovne menjave med Slovenijo in Hrvaško. Da bi zagotovili primerljivost podatkov, smo enako kot SURS, Hrvaško upoštevali kot članico EU od januarja 2012, čeprav takrat še ni bila. 1,8 80 1,2 60 1,0 40 20 0,6 -a 90 S 70 CC Vir: SURS, Eurostat, WIIW, U.S. Census Bureau, preračuni UMAR »Opomba: po prvih začasnih podatkih (WTO). Slika 10: Sprememba tržnih deležev v EU po pomembnejših odsekih SMTK,6 prvo polletje 2013 ■ Izvoz Slovenija «Uvoz EU ♦Tržni delež 20 15 ^ 10 S 5 ro S 0 f -5 oo -10 -15 -20 1 O r ♦ ♦♦♦♦ i A S- ¿"rog u 1 ? ti -¡d " 8 n a a ' C "D to — _ y ro 4= ljU'OCN lo—VO isl co r-. co vo vo m Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: *SMTK 33: izvoz 51%, delež 62%; **SMTK 35: 25% oz 35 %. 25 25 20 10 5 0 1 Ker se analiza nanaša na letošnje prvo polletje, Hrvaška ni všteta med članice EU. 2 Na to je vplivala rast deleža na slovaškem, španskem, grškem, belgijskem, irskem, portugalskem, švedskem in luksemburškem trgu. 3 V manjši meri pa tudi proizvodov za barvanje in strojenje ter plastičnih mas. 4 Izrazitejše znižanje tržnega deleža strojev in transportnih naprav v EU v letih 2010-2012 (za več kot desetino) je bilo posledica občutnejšega padca deleža cestnih vozil (za okoli četrtino), ko so se začele v letu 2010 postopno ukinjati spodbude za prodajo avtomobilov, s čimer smo povezovali tudi izrazitejši padec tržnega deleža na francoskem trgu v tem obdobju (za okoli tretjino). 5 Pa tudi znanstvenih instrumentov, oblek in obutve. 6 Z dvo- in večodstotnim deležem v skupnem izvozu blaga v EU v letu 2011. železa in jekla.7 Tržni delež primarnih proizvodov se je povečal skoraj za četrtino, na kar so odločilno vplivali nafta in naftni derivati ter električna energija.8 Rast tržnega deleža blaga v EU kaže, da se je pešanje izvozne konkurenčnosti na tem trgu letos ustavilo. Skromna nominalna rast izvoza blaga v EU (0,3 %) in še posebej nominalni padec izvoza proizvodov predelovalnih dejavnosti sta bila tako predvsem posledica padca uvoznega povpraševanja iz EU, saj sta se njuna tržna deleža na ta trg hkrati povečala. Kemični proizvodi so bili edini odsek proizvodov predelovalnih dejavnosti, kjer se je uvozno povpraševanje iz EU ohranilo na primerljivi ravni iz leta 2012, rast našega tržnega deleža pa je izhajala iz hkratne rasti našega izvoza. Vsi preostali odseki so bili soočeni s padcem uvoznega povpraševanja, bolj ali manj pa se je zmanjšal tudi njihov izvoz. 7 Kljub hkratni rasti deležev papirja in kartona, barvnih kovin in drugih kovinskih izdelkov. 8 Rast je bila posledica večjega obsega trgovanja z njimi v zadnjih letih, ki pa pretežno ni izhajalo iz sprememb v strukturi domače proizvodnje. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po stagnaciji v drugem četrtletju julija zmanjšal. K padcu je prispevalo zmanjšanje v nizko tehnološko zahtevnih panogah, katerih proizvodnja je sicer od konca lanskega leta na podobnih ravneh. Skoraj nespremenjena je ostala proizvodnja v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, kjer se je po rasti v prvem četrtletju proizvodnja znova začela krčiti. Nekoliko se je povečala le proizvodnja tehnološko zahtevnejših panog, ki ob mesečnih nihanjih od sredine lanskega leta ostaja na podobnih ravneh (desez.). V prvih sedmih mesecih je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti za 1,9 % manjša kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi manjše proizvodnje v vseh nizko tehnološko zahtevnih panogah. Medletno manjša je bila tudi v nekaterih srednje nizko ter srednje visoko in visoko tehnološko zahtevnih panogah. Slika 11: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti panog ¿s 10 £ 5 0 rs 1. 0 C ^ -5 m ^ -10 cn 1 u D T-15 ' -20 ■■«■■S .b — — o .- Nizko teh. zahtevne Srednje nizko teh zahtevne Vir: SURS, preračuni UMAR. Sr. visoko in visoko teh. zaht. Po rasti v drugem četrtletju so se julija zmanjšali tudi prihodki od prodaje v predelovalnih dejavnostih. V prvih sedmih mesecih so bili za 1,6 % manjši kot pred letom. Prihodki od prodaje doma, ki so v zadnjih mesecih nekoliko zrasli (desez.), so ostali manjši kot v enakem obdobju lani (-5,3 %). Medletno večji so bili le v nekaterih tehnološko zahtevnejših panogah.12 Prihodki od prodaje v tujini so bili v prvih sedmih mesecih na podobni ravni kot pred letom. Medletno manjši so bili drugo leto zapored prihodki od prodaje v evrskem območju (-2,4 %), na trgih izven evrskega območja pa so bili medletno večji (3,6 %). Prihodki od prodaje na tujih trgih so bili medletno večji v vseh srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah ter nekaterih nizko13 in srednje visoko in visoko tehnološko zahtevnih panog.14 Slika 12: Prihodki od prodaje v predelovalnih dejavnostih po geografski usmerjenosti -Skupaj -Domači trg -----Tuji trg CO CO CO O^ O^ C^ rs rs rs m m m Vir: SURS, preračuni UMAR. Vrednost opravljenih gradbenih del se je julija nekoliko znižala (desez.), a bila kljub temu prvič po koncu leta 2008 medletno višja (0,5 %). Ob znatnih mesečnih nihanjih se je aktivnost v zadnjih mesecih okrepila v gradnji inženirskih in nestanovanjskih stavb, v gradnji stanovanjskih stavb pa znižala. Julija je bila aktivnost v gradbeništvu višja kot v enakem mesecu lani. Vrednost gradbenih del se je tako na medletni ravni okrepila prvič po oktobru 2008. 12 V proizvodnji drugih strojev in naprav ter v proizvodnji drugih vozil in plovil. 13 V proizvodnji živil in papirni industriji. 14 V kemični in (po naši oceni) farmacevtski industriji ter proizvodnji IKT opreme in električnih naprav. 95 15 90 85 80 = 75 70 65 Skupaj Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti Slika 13: Vrednost opravljenih gradbenih del 130 120 a 110 d er » 100 £ 90 I80 g 70 00 60 ■¡i 50 1 40 | 30 § 20 Q 10 0 i t i t s 3 s 3 Š 3 i 3 Vir: SURS, preračuni UMAR. Julija se je močno povečala vrednost zalog pogodb v gradbeništvu. Medletno je bila višja za 36,2 %, od tega v gradnji inženirskih objektov za 66,4 %, kar povezujemo z intenzivno gradnjo komunalne infrastrukture, spodbujene z evropskimi sredstvi. Podobno ugodno kažejo podatki poslovnih tendenc v gradbeništvu. Kazalnik skupnih naročil se je letos močno okrepil in septembra znova dosegel najvišjo vrednost od začetka krize. Obeti za prihodnjo gradbeno aktivnost tako ostajajo pozitivni. Prihodek v trgovini se je julija, po junijskem povečanju pred dvigom stopenj DDV, pričakovano zmanjšal in v trgovini na drobno dosegel najnižjo raven po letu2008 (desez.). Zmanjšal se je v vseh trgovinskih panogah, najboljv tistih, v katerih se je junija najbolj povečal. Prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili je bil tako nižji za več kot desetino, v specializiranih prodajalnah s pohištvom, gospodinjskimi napravami, gradbenim materialom in avdio in video zapisi pa za 17,2 %. Relativno močno se je zmanjšal tudi prihodek v trgovini na debelo, ki se je tako kot v trgovini z motornimi vozili julija približal ravni iz letošnjega prvega četrtletja. Okvir 2: Trg nepremičnin - 2. četrtletje 2013 Število prodaj stanovanjskih nepremičnin se je v drugem četrtletju nekoliko povečalo, a ostalo na nizki ravni. Število prodaj rabljenih stanovanj, s katerimi se opravi približno dve tretjini vsega prometa z nepremičninami, se je po podatkih SURS, po zmanjšanju v povprečju lanskega in na začetku letošnjega leta, v drugem četrtletju nekoliko povečalo, vendar je bilo za skoraj desetino manjše kot pred letom. Povečalo se je tudi število prodaj ostalih vrst nepremičnin (med njimi najbolj novih hiš), a je bilo število transakcij pri vseh še vedno zelo nizko. Cene stanovanjskih nepremičnin so se v drugem četrtletju nekoliko zvišale, a ostale nižje kot pred letom. Po lanskem 10-odstotnem padcu so se cene novih stanovanjpovečale drugo četrtletje zapored in bile med cenami vseh vrst nepremičnin edine višje tudi medletno. Cene rabljenih stanovanj so, predvsem zaradi zmanjšanja cen v Ljubljani, ostale na podobni ravni kot v prejšnjem četrtletju. Cene novih hiš so se še znižale in dosegle za okoli četrtino nižjo vrednost od najvišje v letu 2008. Slika 14: Transakcije rabljenih in novozgrajenih stanovanj in hiš -Transakcije rabljenih stanovanj -Transakcije novih stanovanj -----Transakcije rabljenih hiš ---Transakcije novih hiš 4 100 5 S g 2 ü £ a a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 15: Cene rabljenih in novozgrajenih stanovanj in hiš - Cene rabljenih stanovanj - Cene novih stanovanj Cene rabljenih hiš - Cene novih hiš a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. 80 - 60 Slika 16: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno, real. ■ od tega Motorna goriva, real. - Mot. vozila in popravila, real. - Trgovina na debelo, nom. 85 80 75 70 Vir: SURS, preračuni UMAR. Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)15 se je po močnem junijskem povečanju (4,2 % desez.) julija precej zmanjšal (-2,8 % desez.). Od lanske jeseni se ohranja trend skromne rasti, velik nihaj v omenjenih mesecih (največji po začetku krize) pa povezujemo predvsem z dvigom stopenj DDV. Prihodek se je ob rasti števila prenočitev turistov julija še nekoliko povečal le v gostinstvu, v prometu je ostal nespremenjen, v ostalih storitvah pa se je zmanjšal. V informacijsko-komunikacijskih storitvah se je zmanjšal za 6,1 %. Najbolj se je julija prihodek zmanjšal v strokovno-tehničnih storitvah (-10,0 %). V okviru teh je v pravno-računovodskih in v arhitekturno-projektantskih storitvah prihodek zdrsnil na eno najnižjih ravni po letu Slika 17: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) - Skupaj Komunikacijske (J) Druge poslovne (N) - Promet in skladiščenje (H) Strokovno-tehnične (M) ----Gostinstvo (I) Vir: Eurostat, preračuni UMAR. 2008. V drugih raznovrstnih poslovnih storitvah prihodek rastočih zaposlovalnih storitev za desetino presega povprečje iz leta 2008, medtem ko v potovalnih dosega le 70 % te ravni. Med glavnimi dejavnostmi tržnih storitev ostaja nad povprečjem iz predkriznega leta le prihodek v prometnih storitvah. Po pospešitvi nakupov trajnih in poltrajnih dobrin gospodinjstev pred julijskim zvišanjem DDV, se je vrednost večine kazalnikov zasebne potrošnje na začetku tretjega četrtletja pričakovano znižala. Padanje mase neto plač se je po enem letu julija in avgusta sicer ustavilo, trošenje za trajne dobrine pa se je močno znižalo. Realni prihodek v tem segmentu16 se je po junijski rasti, najvišji po letu 2002 (14,1 % desez.), julija izrazito zmanjšal (-17,2 % desez.), po julijskem občutnem zmanjšanju (za tretjino, desez.) pa se je avgusta še nadalje zmanjšalo tudi število prvih registracij osebnih vozil fizičnih oseb17 (-4,4 %). V osmih mesecih letos se je precej bolj kot v enakem obdobju lani zmanjšal obseg vseh posojil gospodinjstvom (za 208 mio EUR, lani za 109 mio EUR), predvsem zaradi zmanjšanja obsega stanovanjskih posojil,18 zmanjšal pa se je tudi obseg njihovih prihrankov v bankah. V septembru so se pričakovanja potrošnikov nekoliko izboljšala, v povprečju tretjega četrtletja pa poslabšala. Več jih je menilo, da se bo njihovo finančno stanje v prihodnjih 12 mesecih poslabšalo, in da zdaj ni primeren trenutek za večje nakupe. Slika 18: Kazalniki potrošnje gospodinjstev -Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) Masa izplačanih neto plač (leva os) -Prihodek v trgovini s trajnimi dobrinami (leva os) -----Prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki (leva os) ---------Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os) ro 10 c -20 -30 Vir: SURS, MZIP in preračuni UMAR. 15 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih. 16 Prihodek v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami, gradbenim materialom, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah. 17 Prve registracije osebnih vozil se na fizične in pravne osebe delijo glede na lastništvo in uporabo. Tako je lastnik osebnega vozila, ki ga je fizična oseba kupila na lizing do konca odplačila pravna oseba (v statistiki je fizična oseba v tem primeru zajeta kot uporabnik). Prav tako v to skupino spadajo tudi uporabniki službenih vozil, ki plačujejo boniteto. Za potrošnjo je torej pomembno tudi kako se gibljejo nakupi teh vozil. V prvih osmih mesecih se je število prvih registracij avtomobilov, kjer je lastnik pravna oseba, uporabnik pa fizična oseba povečalo, vendar pa je število registracij vseh novih avtov, kjer je uporabnik fizična osebe še vedno medletno nižje (-8,9%). Je pa padec manjši kot če upoštevamo le fizične lastnike. 18 Za 8 mio EUR, lani povečanje za 89 mio EUR. 95 90 65 0 10 Po izboljševanju v predhodnih mesecih je vrednost kazalnika gospodarske klime tudi septembra ostala nespremenjena. Po nadaljnjem izboljšanju v drugem je zaupanje v večini dejavnosti v tretjem četrtletju ostalo skoraj nespremenjeno. V septembru se je izboljšal le kazalnik zaupanja potrošnikov, medtem ko se je v večini dejavnosti razpoloženje le nekoliko poslabšalo, nespremenjeno pa je ostalo v predelovalnih dejavnostih. Slika 19: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno Gradbeništvo 40 ro l 30 >8 20 t; !0 1-10 J -20 | -30 1 -40 | -40 I -60 Q -70 ■ Predelovalne dej. ■ Storitvene dej. Potrošniki •A » / / ............. Vi. » '-v """ Ov v s s I ^ g 3 g 3 g 3 s Vir: SURS, preračuni UMAR. Trg dela Po močnem poslabšanju na začetku leta se je zaostrovanje razmer na trgu dela v zadnjih mesecih nekoliko umirilo. Število delovno aktivnih po SRDAP19 se je julija drugi mesec zapored skromno povečalo (0,1 % desez.), medletno pa je bilo manjše za 2,2 %. Povečanje je zlasti posledica zaposlovanja v gradbeništvu, deloma tudi v predelovalnih dejavnostih in tržnih storitvah. V javnih storitvah je število delovno aktivnih ostalo nespremenjeno, zmanjšalo pa se je v ostalih dejavnostih. Stopnja registrirane brezposelnosti ostaja nespremenjena vse od začetka leta (13,1 %, desez.). Slika 20: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni - Delovno aktivni po SRDAP (leva os) - Registrirani brezposelni (desna os) 240 220 rs rs m m g g g g ° ¡2 -iiiiijlijiii. i Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR Število registriranih brezposelnih se je avgusta nadalje povečalo (0,6 % desez.). Konec meseca je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 116.600 oseb. V prvih osmih mesecih letos se je v evidenco prijavilo 6.918 oseb oz. 11,5 % več kot v enakem obdobju lani, predvsem kot posledica večjega števila oseb, ki so izgubile delo za določen čas (4.666 oseb oz. 8,6 %) in večjega števila iskalcev prve zaposlitve (2.293 oz. 38,8 %). Odliv iz evidence je bil večji za 1.696 oseb oz. 2,5 %. Pri tem je več oseb dobilo delo (5.238 oz. 13,3 %), zlasti preko javnih del (1.401 oseb20 oz. 45,4 %), manj pa je bilo oseb, ki so bile Tabela 2: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2012 VII 12 VI 13 VII 13 2012/ 2011 VII 13/ VI 13 VII 13/ VII 12 I-VII 13/ I-VII 12 Predelovalne dejavnosti 182,9 182,9 177,7 177,6 -1.919 -44 -5.298 -6.449 Gradbeništvo 59,8 60,5 55,2 55,5 -8.047 298 -5.067 -7.373 Tržne storitve 338,4 338,2 333,6 333,4 -3.805 -208 -4.832 -7.121 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 107,8 107,7 103,8 103,7 -1.848 -117 -4.028 -3.887 Javne storitve 171,6 171,1 170,7 169,4 1.438 -1.207 -1.656 -1.923 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 50,7 50,8 49,4 49,1 -650 -233 -1.676 -1.715 Izobraževanje 65,5 64,6 65,5 64,5 778 -995 -94 -285 Zdravstvo in socialno varstvo 55,4 55,6 55,7 55,8 1.311 21 114 77 Drugo 57,3 57,7 59,3 58,4 -1.632 -941 666 1.250 Vir: SURS, preračuni UMAR. 19 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 20 V povprečju osmih mesecev letos je delo preko javnih del dobilo 4.486 oseb. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela Slika 21: Povprečna bruto plača na zaposlenega v % 2012 VII 13/ VI 13 VII 13/ VII 12 I-VII 13/ I-VII 12 Aktivno prebivalstvo -1,5 -0,2 -0,6 -1,2 Formalno delovno aktivni -1,7 0,11 -2,0 -2,7 Zaposlene osebe -1,6 -0,2 -2,5 -3,2 Registrirani brezposelni -0,5 0,61 9,9 9,7 Povprečna nominalna bruto plača 0,1 0,11 0,8 -0,5 -zasebni sektor 0,5 0,11 1,2 0,3 -javni sektor -0,9 0,51 0,3 -1,7 -v tem sektor država -2,2 -0,11 -1,9 -3,3 2012 VII 12 VI 13 VII 13 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 12,0 11,9 13,1 13,1 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.525,47 1.498,05 1.495,45 1.510,02 -zasebni sektor (v EUR) 1.395,84 1.373,47 1.366,75 1.390,09 -javni sektor (v EUR) 1.762,88 1.725,75 1.731,79 1.731,66 -v tem sektor država (v EUR) 1.761,15 1.726,81 1.716,93 1.694,69 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki. izpisane iz evidence zaradi kršitev obveznosti (-3.192 oz. -24,4 %). Manj je bilo tudi prehodov v neaktivnost (-1.025 oz. -11,4 %). Povprečna bruto plača na zaposlenega je julija ostala nespremenjena (desez.) in je bila le nekoliko višja kot pred letom. Bruto plača v zasebnem sektorju21 je, enako kot zadnje leto in pol,22 ostala približno nespremenjena tudi v juliju (desez.). Po junijskem znižanju, do katerega so privedli novi varčevalni ukrepi,23 je ostala na ravni predhodnega meseca tudi plača v državnem sektorju, v -Bruto plača na zaposlenega -----Zasebni sektor -Javni sektor -------- -vtem sektor država ---- -vtem javne družbe «, 1800 X 1.400 aj aj javnem pa se je nekoliko zvišala, zaradi rasti plač v javnih družbah (1,4 %). V prvih sedmih mesecih je bila povprečna bruto plača za 0,5 % nižja kot v enakem obdobju lani. V zasebnem sektorju se je ohranila na podobni ravni kot pred letom, v državnem pa je bila, zaradi uveljavitve ZUJF sredi lanskega in dodatnega znižanja plač sredi letošnjega leta, nižja za 3,3 %. V javnem sektorju je bilo znižanje nekoliko manjše, zaradi nadpovprečno visoke rasti povprečne plače javnih družb (2,0 %). V sedmih mesecih letos so bili medletni padci povprečne bruto plače med dejavnostmi različni, medletno višja je ostala le plača v industriji. V gradbeništvu in vseh tržnih storitvah je bila povprečna plača medletno nižja, z izjemo trgovine Tabela 4: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2012 VII 2013 2012/ 2011 VII 13/ VI 13 VII 13/ VII 12 I-VII 13/ I-VII 12 Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.463,64 1.463,92 0,8 1,9 1,8 0,5 Industrija (B-E) 1.444,29 1.468,74 2,5 2,4 3,6 2,4 - v tem predelovalne dejavnosti 1.397,25 1.420,91 2,5 2,5 3,4 2,4 Gradbeništvo 1.205,65 1.207,20 -2,5 2,7 1,1 -1,7 Tradicionalne storitve (G-I) 1.354,04 1.345,88 0,3 1,3 1,0 -0,2 Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.713,36 1.681,07 -0,3 2,0 0,0 -1,5 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.710,91 1.648,35 -2,2 -1,5 -1,7 -3,1 - Dejavnost javne uprave in obrambe, dej. obvezne soc. varnosti 1.752,03 1.724,18 -1,8 0,1 -0,4 -2,0 - Izobraževanje 1.676,80 1.582,33 -3,3 -2,8 -2,4 -4,5 - Zdravstvo in socialno varstvo 1.712,37 1.656,81 -1,3 -1,4 -2,2 -2,3 Vir: SURS, preračuni UMAR. 21 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektor država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme - Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju. 22 Na rast v letih 2010 in 2011 je vplival predvsem dvig minimalne plače in spremenjena struktura zaposlenosti. 23 Dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. 12. 2014, UL RS št. 46/13. Glavnina znižanja je bila posledica linearnega znižanja plač in kompresije plačne lestvice, delno pa tudi ukinitve povečanega dodatka za delovno dobo žensk z več kot 25 leti delovne dobe, prepolovitve dodatkov za specializacijo, magisterij in doktorat ter znižanja bolniškega nadomestila. in finančno-zavarovalniške dejavnosti, kjer je ostala na ravni izpred leta. Višja je bila le v industriji,24 in sicer le zaradi rasti v predelovalnih dejavnostih (2,4 %) in oskrbi z elektriko, plinom in paro (5,2 %). Če izvzamemo industrijo in gradbeništvo, ki je že lani beležilo medletni padec plač, se je letos v vseh dejavnostih lanska skromna medletna rast prevesila v padec oz. se je ta še poglobil. Zaradi varčevalnih ukrepov se je padec še poglobil tudi v dejavnostih javnih storitev, kjer so plače medletno nižje že poldrugo leto. Slika 22: Rast bruto plače na zaposlenega po skupinah dejavnosti ¡-1 ■ jan.-jul.12 / jan.-jul.11 ■ jan.-jul.13 / jan-jul.1 2 Dej. javnih Gradbeništvo Ost. tržne Trad. tržne stor. (F) stor. stor. (O-Q) (J-N;R-S) (G-I) Vir: SURS, preračuni UMAR Industrija (B-E) Cene Rast cen v septembru (0,3 %), kije bila skladna s pričakovanji, so zaznamovali sezonski dejavniki. K mesečni inflaciji so največ prispevale višje cene obleke in obutve (0,9 o. t.), znižale pa so jo nižje cene počitnic v paketu (- 0,6 o. t.) Medletna rast cen je septembra znašala 1,4 %, v evrskem območju pa po prvih podatkih Eurostata 1,1 %. V prvih osmih mesecih je bila rast cen (1,4 %) nižja kot v enakem obdobju lani (1,8 %) in zaznamovana predvsem z višjimi cenami storitev ter hrane. Cene hrane so se letos zvišale za 2,9 % in so k inflaciji prispevale 0,4 o. t., cene storitev, ki so bile višje za 4,9 % pa 1,5 o. t. Slednje so se zvišale predvsem zaradi višjih cen komunalnih in telekomunikacijskih storitev (0,3 o. t.) ter višjih letnih dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu (0,1 o. t.). Letošnjo inflacijo so zaznamovale tudi višje cene energentov, katerih prispevek se je v primerjavi z enakim obdobjem lani prepolovil (zaradi nižjih cen surovin na svetovnih trgih; 0,5 o. t.), ter običajna sezonska gibanja. Dražje počitnice v paketu so k rasti prispevale 0,9 o. t., Slika 23: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI T c T Vir: Eurostat. obleka in obutev pa je bila v tem obdobju cenejša za 17 % (- 1,3 o. t.). Šibka gospodarska aktivnost še naprej vpliva na umirjeno gibanje osnovne inflacije, ki pa se je v zadnjih dveh mesecih nekoliko zvišala zaradi dviga DDV. Slika24: Struktura medletne inflacije Ostalo Storitve Goriva in energija Hrana ro ro ro ro ro ro 24 Vključuje predelovalne dejavnosti, rudarstvo, oskrbo z električno energijo in oskrbo z vodo. Vir: SURS, preračuni UMAR. Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih ostaja na domačem in tujih trgih umirjeno. V primerjavi s preteklim mesecem so se na obeh trgih sicer nekoliko zvišale, medletno pa ostajajo na podobni ravni. Medletna rast cen domačih proizvajalcev na domačem trgu je bila 0,2-odstotna in predvsem posledica rasti cen v proizvodnji živil (1,8 %) ter nadalje nižjih cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (- 3,0 %). Slednje so zaznamovale tudi medletno rast cen na tujih trgih, ki ostaja tretji mesec zapored negativna (- 0,2 %). 8 7 6 5 4 3 2 4 3 0 2 0 4 T3 3 2 0 2 Tabela 5: Razčlenitev HICP na podskupine - avgust 2013 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 1,2 100,0 1,2 0,3 100,0 0,3 Blago -0,2 65,7 -0,1 -0,7 57,7 -0,4 Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki 2,0 16,1 0,3 1,5 12,0 0,2 Nepredelana hrana 5,0 7,4 0,4 1,7 7,3 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago -4,1 27,9 -1,1 -3,3 27,4 -0,9 Ne-energetsko industrijsko blago, trajne dobrine -0,8 9,7 -0,1 -0,9 8,8 -0,1 Ne-energetsko industrijsko blago, netrajne dobrine 0,8 8,8 0,1 0,6 8,0 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, poltrajne dobrine -11,8 9,4 -1,1 -7,6 10,5 -0,8 Energija 2,9 14,4 0,4 1,1 11,0 0,1 Električna energija 12,8 2,7 0,3 4,4 2,6 0,1 Plin -1,0 1,1 0,0 -0,5 1,8 0,0 Tekoča goriva -1,1 1,5 0,0 -2,8 0,9 0,0 Trda goriva 3,0 0,9 0,0 1,2 0,1 0,0 Daljinska energija -0,9 0,9 0,0 -1,4 0,6 0,0 Goriva in maziva 1,2 7,4 0,1 0,8 5,0 0,0 Storitve 3,7 34,3 1,3 1,8 42,3 0,8 Storitve - stanovanje 5,3 3,0 0,2 1,9 10,3 0,2 Storitve - transport 3,3 5,8 0,2 3,3 7,2 0,2 Storitve - komunikacije 2,4 3,5 0,1 -2,9 3,1 -0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 5,4 13,9 0,8 2,5 14,7 0,4 Storitve - ostale storitve 1,2 8,1 0,1 0,1 7,1 0,0 HICP brez energije in nepredelane hrane 0,7 78,2 0,5 0,1 81,7 0,1 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. zaznamovale predvsem nižje cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-5,8 %) ter nadaljnje umirjanje rasti cen v proizvodnji živil (1,5 %). Cenovna konkurenčnost gospodarstva se je julija medletno znova poslabšala. Nominalni efektivni tečaj, ki se je zaradi krepitve evra do valut pomembnejših trgovinskih partneric mesečno postopno povečeval od septembra lani,25 je bil julija in v prvih sedmih mesecih višji tudi medletno. Hkrati se je nadaljevala medletna rast relativnih cen.26 Realni efektivni tečaj, merjen s HICP, je bil zato julija in v povprečju letošnjega leta medletno višji (za 2,7 % oz. 1,1 %), po triletnem neprekinjenem padanju. Slovenija je bila zaradi višje rasti relativnih cen27 po poslabšanju cenovne konkurenčnosti med članicami evrskega območja približno v sredini. Okrepitev nominalnega efektivnega tečaja je bila zaradi strukture naše zunanje menjave med nižjimi.28 25 Še posebej do JPY, pa tudi do GBP, USD in HUF. 26 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 27 Ki je bila tudi posledica enkratnih dejavnikov (višjih cen šolske prehrane in višjih letnih dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu). 28 Delež blagovne menjave Slovenije z evrskim območjemje nadpovprečno velik, učinki krepitve evra na nominalni efektivni tečaj pa posledično nižji in nasprotno. Po julijski rasti so cene uvoženih proizvodov ostale avgusta skoraj nespremenjene (-0,1 %). Njihova medletna rast se je precejznižala (za 1,6 o. t. na -0,4 %). Padec so Slika 25: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) -----Prz.kovin in prz.kovinskih izd.,prz.strojev in naprav (domači) ----Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) • PPI (tuji) 20 16 12 ¿S 8 rc 4 fO C 0 "D «U S-4 -8 -12 -16 r -\ / v \ \ \ 1 ( \ - t . \ \ —«-"T / J "t \ \ - . vVS • \\, vA n /i / / COCOO^C^OO^^ CN CN m m C <= ^ Vir: SURS Slika 26: Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi HICP -REER HICP -NEER .....HICP 5 4 , A ■■!■ ■ 3 # 2 12 0 -1 -2 -3 -4 COCOO^O^OO'— <— rNCNrnrn o o o o — — — — — — — — Vir: ECB, preračuni UMAR. Plačilna bilanca Tekoči račun plačilne bilance je julija znova izkazoval presežek, ki je bil v prvih sedmih mesecih medletno precej višji (1,4 mrd EUR, v enakem obdobju lani 416,3 mio EUR), predvsem zaradi višjega presežka v menjavi s tujino. Poleg tega je bil v tem obdobju nižji tudi primanjkljaj faktorskih dohodkov, bilanca tekočih transferjev pa se je poslabšala. Slika 27: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR ^^B Blagovna menjava ^^m Storitvena menjava Faktorski dohodki ^^M Tekoči transferi -500 cococ^o^oo — — rNrsmm oooo — — — — — — — — ¿"5 ¿"5 C 3 C "5 C "5 ¿"5 ro ro ro ro ro ro Vir : BS, preračuni UMAR. Neto plačila obresti na posojila, najeta v tujini, so bila medletno nižja. Zaradi zadolževanja državnega sektorja in zaostrenih pogojev financiranja še naprejnaraščajo plačila obresti na dolžniške vrednostne papirje. Višji medletni primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev je bil v sedmih mesecih posledica manjšega neto črpanja evropskih sredstev ter višjega primanjkljaja transferjev zasebnega sektorja (zavarovanja in ostali transferi). Saldo menjave s tujino je, podobno kot v prvem polletju, julija beležil presežek, ki je bil medletno višji zaradi višjega presežka blagovne in storitvene menjave. Na višji blagovni presežek je vplivala predvsem hitrejša rast izvoza na trge EU, zaradi česar je bil primanjkljaj v menjavi z državami EU medletno precej nižji. Nižji je bil tudi presežek v menjavi z državami nečlanicami EU. Na višji presežek v storitveni menjavi sta vplivala precej nižji primanjkljaj v menjavi licenc, patentov in avtorskih pravic ter višji presežek v menjavi ostalih poslovnih storitev.29 V sedmih mesecih je presežek v blagovno-storitveni menjavi znašal 1,7 mrd EUR (v enakem obdobju lani 862,2 mio EUR). K medletnemu znižanju primanjkljaja v bilanci faktorskih dohodkov so julija večinoma prispevali manjši neto odlivi od lastniškega kapitala neposrednih naložb.30 Na višje neto dohodke od lastniških vrednostnih papirjev so vplivale predvsem večje dividende in dobički od porfeljskih naložb v tujini. Neto plačila obresti na zunanji dolg so bila julija znova medletno višja in so v sedmih mesecih znašala 268,9 mio EUR (v enakem obdobju lani 266,2 mio EUR). Slika28: Saldo obresti po sektorjih, v mio EUR ^^m BS ^^m Državni sektor ^^m Zasebni sektor -Skupaj CO CO co G\ OÏ Q\ rs CN rs m m rn Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. 29 Med ostale poslovne storitve spadajo: operativni zakup, posredovanje in razne poslovne, profesionalne ter tehnične storitve. 30 Večinoma gre za nižje ocenjene negativne reinvestirane dobičke, tujih neposrednih vlagateljev v Sloveniji. Podatki o reinvestiranih dobičkih v tekočem letu so ocenjeni (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke, se odštevajo dividende in drugi dobički, izplačani v tekočem mesecu). Finančne transakcije s tujino3' so bile julija znova neto odlivne (191,0 mio EUR), predvsem zaradi odliva v državnem in zasebnem sektorju, neto pritok kapitala v 31 Brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake. BS pa se je povečal. Državni sektor je julija odplačal del dolgoročnih obveznosti do tujih portfeljskih vlagateljev. Zaradi zavarovanja valutnega tveganja, povezanega s prodajo dolarskih obveznic, je državni sektor povečal terjatve na segmentu finančnih derivativov. V zasebnem sektorju je julija večina transakcij potekala preko poslovnih bank in podjetij. Poslovne banke so tujini odplačale del dolgoročnih posojil, podjetja pa del kratkoročnih komercialnih kreditov, s katerimi financirajo uvoz Slika29: Finančne transakcije plačilne bilance Banka Slovenije Državni sektor ^^m Zasebni sektor -Neto finančni tok 3.000 lu o o 'SE Tabela 6: Plačilna bilanca I-VII 13, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo I-VII 12 Tekoče transakcije 17.326,0 15.931,1 1.394,9 416,3 -Blagovna menjava (FOB) 12.984,5 12.488,7 495,9 -146,1 -Storitve 3.019,4 1.813,1 1.206,4 1.008,3 -Dohodki od dela in kapitala 535,5 718,8 -183,2 -422,6 -Tekoči transferi 786,5 910,6 -124,1 -23,4 Kapitalski in finančni račun 1.902,7 -3.947,8 -2.045,0 -237,4 -Kapitalski račun 153,7 -195,0 -41,3 -3,6 -Kapitalski transferi 125,0 -177,0 -52,0 -29,3 -Patenti, licence 28,7 -18,0 10,7 25,7 -Finančni račun 1.749,0 -3.752,8 -2.003,7 -233,8 -Neposredne naložbe -599,2 -44,8 -644,0 331,4 -Naložbe v vrednostne papirje 1.803,3 236,8 2.040,1 -1.443,1 -Finančni derivativi -35,9 -252,4 -288,4 -52,2 -Ostale naložbe 580,9 -3.658,1 -3.077,2 938,2 -Terjatve 0,0 -2.031,3 -2.031,3 -1.438,6 -Obveznosti 580,9 -1.626,8 -1.045,9 2.376,8 -Mednarodne denarne rezerve 0,0 -34,3 -34,3 -8,2 Statistična napaka 650,1 0,0 650,1 -178,9 blaga in storitev. Nadaljeval se je odliv gotovine in vlog prebivalstva na račune v tujino. BS se je znova zadolžila pri Evrosistemu in s tem domačim poslovnim bankam zagotavljala likvidnost. Finančni trgi Razmere v slovenskem bančnem sistemu se nadalje poslabšujejo, kljub skromnemu avgustovskemu znižanju obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem. Znižanje (za 3,9 mio EUR), je bilo najmanjše letos in je bilo predvsem posledica precej manjšega razdolževanja podjetij, obenem pa se je tokrat povečal tudi obseg kreditov gospodinjstvom. Kljub avgustovskem nizkem razdolževanju domačih nebančnih sektorjev, se je njihov obseg kreditov v osmih mesecih letos znižal za 1,2 mrd EUR, kar je skoraj štirikratnik znižanja iz enakega obdobja lani. Banke še naprej neto odplačujejo tuje obveznosti, znova se je nekoliko znižal obseg vlog gospodinjstev, medtem ko se je obseg vlog države povečal. Obseg kreditov gospodinjstvom se je avgusta povečal prvič po oktobru 2012. Povečanje (za 8,5 mio EUR) je bilo v veliki meri posledica večjega obsega kreditov za ostale namene (za 22,5 mio EUR), kar bi lahko bilo povezano s sezonskimi dejavniki, ko imajo gospodinjstva zaradi dopustov in pričetka šolskega leta večje izdatke, ki jih financirajo z negativnim stanjem na bančnem računu. Nekoliko (za 3,7 mio EUR) se je povečal tudi obseg stanovanjskih kreditov, medtem ko gospodinjstva še naprejneto odplačujejo potrošniške kredite. Obseg kreditov gospodinjstvom se je v osmih mesecih letos znižal za skoraj 210 mio EUR, kar je približno dvakrat večje znižanje kot v enakem obdobju lani. Slika 30: Rast kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi I Gospodinjstva Podjetja in NFI I Država - Skupaj 700 600 500 400 300 200 100 0 -100 -200 -300 -400 -500 -600 -700 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. S I s I ulj jan luj ajn luj jan Vir: BS, preračuni UMAR. Vir: BS Razdolževanje podjetij in NFI se je avgusta močno umirilo in je znašalo le 14,5 mio EUR. Močno se je zmanjšalo razdolževanje podjetij, ki je bilo z 8,4 mio EUR na najnižji ravni letos, medtem ko razdolževanje NFI ni bistveno odstopalo od preteklih mesecev. Kljub temu poplačila zapadlih obveznosti do bank ostajajo na zelo visoki ravni, saj se je obseg kreditov podjetjem in NFI v osmih mesecih letos znižal že za skoraj 900 mio EUR, kar je za dobri dve tretjini več kot v enakem obdobju lani. Obseg kreditov podjetjem in NFI je bil medletno nižji za 9,2 %. Podjetja in NFI so se julija v tujini neto zadolžila. Neto tok je bil sicer skromen (5,2 mio EUR) in posledica kratkoročnega neto zadolževanja v višini 13,1 mio EUR, medtem ko so podjetja in NFI dolgoročne tuje kredite neto odplačevala. V sedmih mesecih letos so se podjetja na tujem neto zadolžila že za 1,1 mrd EUR. Ocenjujemo, da je skoraj celotno letošnje neto zadolževanje povezano z enkratnimi dogodki (prekvalifikacija obveznosti iz neposrednih naložb v posojilo do nepovezane družbe in večjega zadolževanja enega izmed energetskih podjetij) in ni posledica izboljšanega dostopa slovenskih podjetij in NFI do tujih virov financiranja. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami za kredite podjetjem in NFI so se julija znova izraziteje zmanjšale (za skoraj 90 b. t.), a so z okoli 210 b. t. še vedno zelo visoke. Takšen nihaj po naši oceni ne odraža nujno boljših razmer na slovenskem kreditnem trgu, saj ostaja kreditna aktivnost slovenskih bank močno omejena. Slika 31: Neto zadolževanje podjetij in NFI v tujini ter razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami ^^m Kratkoročni krediti (leva os) ^^m Dolgoročni krediti (leva os) -Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami (desna os) ro ro .zi. ro .zi. ro ro .zi. ro .zi. Vir:~BS, preračuni UMAR^ Banke so julija povečale neto odplačevanje tujih obveznosti. Skupna neto odplačila so presegla 400 mio EUR, skoraj vsa pa so bila posledica neto odplačevanja dolgoročnih kreditov. Čeprav je bilo julijsko neto razdolževanje bank v tujini najvišje letos, pa so banke v sedmih mesecih neto odplačale za 1,4 mrd EUR tujih obveznosti oz. za približno dve petini manj kot v enakem obdobju lani. Pritiski na likvidnost bank zaradi zapadanja tujih obveznosti ostajajo kljub temu še vedno precej močni. Slika 32: Neto odplačila tujih obveznosti s strani domačih bank 2.000 Obveznice Vloge Kratkoročni krediti Dolgoročni krediti Skupaj Vir: BS, preračuni UMAR. Avgusta se je obseg vlog gospodinjstev zmanjšal, države pa povečal. Gospodinjstva so znižala obseg vlog za skoraj 40 mio EUR, in sicer le vlog čez noč in kratkoročnih vlog, medtem ko so se dolgoročne vloge znova povečale.Takšno gibanje bi lahko bilo predvsem posledica večje potrebe gospodinjstev po likvidnih sredstvih, zaradi večjih izdatkov v času dopustov in pred začetkom šolskega leta. Obseg vlog gospodinjstev se je v prvih osmih mesecih letos znižal za približno 310 mio EUR, v enakem obdobju lani Slika 33: Delež slabih in nedonosnih terjatev ter oblikovanje oslabitev in rezervacij v slovenskem bančnem sitemu ^^M Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) -Delež slabih terjatev (desna os) 480 450 420 390 360 330 300 270 240 210 180 150 120 90 60 30 0 -30 17 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 ro —. ro —. ro —. Vir podatkov: BS, preračuni UMAR 0 50 0 Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 12 31. VIII 13 31. VIII 13/ 31. VII 13 31. VIII 13/ 31. XII 12 31. VIII 13/ 31. VIII 12 Krediti skupaj 31.464,6 30.300,4 0,0 -3,7 -6,5 Krediti podjetjem in DFO 20.456,5 19.564,7 -0,1 -4,4 -9,2 Krediti državi 1.741,4 1.676,9 0,1 -3,7 9,0 Krediti gospodinjstvom 9.266,7 9.058,8 0,1 -2,2 -3,1 Potrošniški 2.481,8 2.345,1 -0,7 -5,5 -8,7 Stanovanjski 5.258,9 5.251,2 0,1 -0,1 0,0 Ostalo 1.526,1 1.462,5 1,6 -4,2 -4,1 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.051,3 14.745,1 -0,3 -2,0 -2,2 Čez noč 6.479,4 6.461,7 -0,6 -0,3 -2,2 Kratkoročno vezane 4.010,9 3.789,1 -0,7 -5,5 -3,6 Dolgoročno vezane 4.554,7 4.488,4 0,6 -1,5 -0,9 Vloge na odpoklic 6,2 5,9 0,1 -5,1 -32,1 Vzajemni skladi 1.830,0 1.786,4 -1,6 -2,4 -2,3 Bančne vloge države skupaj 2.562,7 3.694,4 4,0 44,2 71,9 Čez noč 196,6 414,9 6,9 111,0 219,3 Kratkoročno vezane 828,4 1.711,0 7,3 106,5 290,6 Dolgoročno vezane 1.537,1 1.521,1 -0,2 -1,0 -3,7 Vloge na odpoklic 0,5 47,3 3,9 8.586,2 6.316,0 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. terjatev32 v slovenskem bančnem sistemu povečal za okoli 260 mio EUR. Tokrat je k povečanju največ (približno dve tretjini) prispevalo pospešeno slabšanje kakovosti terjatev v gradbeništvu, kjer se je v preteklih mesecih slabšanje kakovosti terjatev umirjalo, kar bi po naši oceni lahko bilo tudi posledica večjih odpisov terjatev do podjetij iz teh dejavnosti. Nekoliko izraziteje se je poslabšala tudi kakovost terjatev do tujcev.33 Delež slabih terjatev je julija dosegel 16,9 % vseh terjatev bančnega sistema, kar je 2,9 o. t. več kot konec lanskega leta. Banke zaradi izrazitejšega poslabševanja kakovosti bančne aktive pospešeno oblikujejo rezervacije in oslabitve, ki so se avgusta povečale za 116,8 mio EUR, v osmih mesecih letos pa že za 675,6 mio EUR oz. skoraj 5 % več kot v enakem obdobju lani. Javne finance Trend povečevanja javnofinančnega primanjkljaja se je julija, zaradi višjih prihodkov, ustavil. V prvih sedmih mesecih letos je znašal 1,3 mrd EUR34 in bil 162 mio EUR večji kot v enakem obdobju lani, zaradi nižjih prihodkov (-315 mio EUR oz. -3,7 %), saj so bili odhodki letos nekoliko manjši (-15 mio EUR). Julija se je trendno zmanjševanje prihodkov začasno prekinilo, predvsem zaradi precej višjih nedavčnih prihodkov (117 mio EUR) in višjih prihodkov davka na dodano vrednost. Julijsko 32 Terjatve, razvrščene v C, D in E bonitetni razred. 33 Do vseh tujih subjektov, razen tujih finančnih organizacij. 34 Po podatkih konsolidirane bilance po metodologiji denarnega toka. pa je znižanje znašalo le približno 5 % te vrednosti. Obseg vlog države se je avgusta povečal za okoli 140 mio EUR. Najbolj so se povečale kratkoročne vloge, zato ni prišlo do bistvenega izboljšanja ročnostne strukture vlog. Vloge države v poslovnih bankah so se v osmih mesecih letos povečale za okoli 1,1 mrd EUR, medtem ko so se v enakem obdobju lani znižale za 700 mio EUR. Slabšanje kakovosti bančnih terjatev se je v zadnjih mesecih izrazito pospešilo. Julija se je obseg slabih Slika 34: Povečanje slabih terjatev po posameznih dejavnostih v mesecu juliju 200 Vir: BS, preračuni UMAR Tabela 8: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I-VII 2013 VII 2013/VII 2012 I-VII 2013/I-VII 2012 I-VII 2012 I-VII 2013 Javnofinančni prihodki - skupaj 8.204,4 8,5 -3,7 100,0 100,0 -Davek na dohodek pravnih oseb 95,5 -35,7 -71,2 3,9 1,2 -Dohodnina 1053,9 -28,2 -5,2 13,0 12,8 -Davek na dodano vrednost 1.656,5 9,7 -3,3 20,1 20,2 -Trošarine 839,1 -3,9 -3,8 10,2 10,2 -Prispevki za socialno varnost 2971,3 -2,1 -4,4 36,5 36,2 -Ostali javnofinančni prihodki 1.588,2 59,4 14,9 16,2 19,4 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. Tabela 9: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2012 2013 v mio EUR v % BDP Rast v % I-VII 13 v mio EUR I-VII 13/I-VII 12 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.995,1 42,3 0,1 8.204,4 -3,7 -Davčni prihodki 13.117,6 37,0 -0,7 7.115,2 -5,7 -Davki na dohodek in dobiček 2.656,6 7,5 -2,5 1.150,6 -20,3 -Prispevki za socialno varnost 5.244,1 14,8 -0,4 2.971,3 -4,4 -Domači davki na blago in storitve 4.876,0 13,7 0,4 2.791,2 -1,2 -Prejeta sredstva iz EU 845,2 2,4 3,7 444,7 -5,9 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.117,9 45,4 -2,6 9.499,8 -0,3 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.185,1 9,0 -4,4 2.125,1 -5,8 -Izdatki za blago in storitve 2.370,3 6,7 -3,0 1.324,1 -4,6 -Domače in tuje obresti 648,0 1,8 23,0 618,2 19,3 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.383,6 18,0 -2,3 3.773,2 -1,0 -Investicijski odhodki 912,3 2,6 -10,9 367,9 -12,7 -Investicijski transferi 320,2 0,9 -13,9 117,5 2,4 -Plačila sredstev v proračun EU 390,3 1,1 -3,7 295,9 10,5 Primanjkljaj -1.122,8 -3,2 -28,2 -1.295,4 28,1 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. povečanje nedavčnih prihodkov je bilo posledica večjih prihodkov iz naslova udeležbe pri dobičku. Medletno nižji skupni prihodki v sedmih mesecih letos so bili predvsem posledica nižjih davčnih prihodkov (-294 mio EUR) in prispevkov za socialno varnost (-136 mio EUR). K zmanjšanju davčnih prihodkov so, zaradi poslabšanja ekonomske situacije in sprememb pri obračunavanju davka (predvsem zaradi poračunov po znižanju davčnih stopenj), prispevali predvsem nižji prihodki davka od dohodka pravnih oseb (-236 mio EUR). Prihodek davka na dodano vrednost je bil julija (po zvišanju stopenj DDV) medletno višji za 9,7 %, medtem ko je bilo medletno zvišanje v drugem četrtletju (pred dvigom davčnih stopenj) le 0,2 -odstotno. V prvem četrtletju, ko je precej upadla tudi gospodarska aktivnost, so bili prihodki davka na dodano vrednost še medletno nižji, kar je vplivalo na to, da so bili tudi v prvih sedmih mesecih letos medletno nižji (-3,3 %). Prilivi evropskih sredstev v prvih sedmih mesecih so bili prav tako nekoliko nižji, in sicer za 28 mio EUR. Javnofinančni odhodki so bili v prvih sedmih mesecih še nekoliko nižji kot v enakem obdobju lani (-0,3 %), a se od Slika 35: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 17,5 17,0 16,5 16,0 15,5 E 14,5 -Javnofinančni prihodki skupaj - Javnofinančni odhodki skupaj Vir: MF, preračuni UMAR. 15,0 Okvir 3: Temeljni agregati sektorja država, ESA-95 Primanjkljaj sektorja država1 za leto 2012 je po reviziji SURS ocenjen na 1.354 mio EUR oz. 3,8 % BDP. To je nekoliko manj kot ob oceni iz aprila letos, in sicer za 63,1 mio EUR oz. za 0,1 o. t. v deležu BDP. V primerjavi z letom 2011 je bil primanjkljaj nižji za 934 mio EUR oz. 2,5 o. t. v deležu BDP. Znižanje primanjkljaja je bilo posledica znatnega znižanja odhodkov države, ki so se znižali prvič po letu 2009, nekoliko pa so se znižali tudi prihodki. Slika 36: Sprememba posameznih kategorij prihodkov države v letu 2012 v primerjavi z letom 2008 Drugi tekoči transferji Proizv. za trg, lastno končno porabo in dr. netržna proizv. Socialni prispevki Revidirani so bili podatki za celotno obdobje 2009-2012. Revizija ni bistveno spremenila vrednosti glede primanjkljaja, relativno veliki pa so bili popravki višine prihodkov in odhodkov v celotnem obdobju, oboji so nižji za približno 300400 mio EUR letno. Na strani prihodkov države so se vrednosti delno znižale zaradi revizije prikaza podatkov o davku na dodano vrednost, ki se sedaj prikazujejo po denarnem toku z enomesečnim časovnim zamikom, pred revizijo pa so se prikazovali po obračunskem toku.2 Poleg tega so bili v vseh letih znižani še prihodki iz naslova drugih tekočih transferjev. Tudi pri odhodkih so bili popravki za obdobje 2009-2011 zlasti na dveh kategorijah odhodkov, v letu 2012 pa na večini. Najbolj so bili znižani kapitalski transferji države3 in subvencije,4 v letu 2012 pa še drugi tekoči transferji.5 V letu 2012 so bile z revizijo povečane bruto investicije (za 80 mio EUR) in sredstva za zaposlene (za 27 mio EUR). Kapitalski transferji Prihodki od lastnine Druge subvencije za proizvodnjo Davki na proizvodnjo in uvoz Tekoči davki na dohodke, premoženje, itd. -600 -400 -200 0 200 400 Vir: SURS, Temeljni agregati nacionalnih računov, 2009-2012, 30.9. 2013. V letu 2012 so se v primerjavi z letom 2011 prihodki sektorja država zmanjšali za 138 mio EUR. Vidneje so se povečali le prihodki države iz lastnine, zaradi enkratnega prenosa dobička podjetja v državni lasti, brez tega pa bi bilo zmanjšanje skupnih prihodkov še za 87 mio EUR večje. Višji so bili še kapitalski transferji, minimalno pa tudi prihodki davkov na proizvodnjo in uvoz. Skupni prihodki iz davkov so se znižali za 135 mio EUR oz. za 1,7 %, najbolj izrazito prihodki od davka na dohodke pravnih oseb (-26,9 %), ki so znašali 444 mio EUR. Na njihovo znižanje so vplivali poslabšanje makroekonomskih razmer, Slika 37: Sprememba posameznih kategorij odhodkov države v letu 2012 v primerjavi z letom 2008 Soc. nadomestila in podpore nefin. sred. Sredstva za zaposlene Odhodki od lastnine (obresti) Vmesna potrošnja Popr. za sprem. neto premož. gospod. Tek. davki na dohodke, premož., itd. Nabave minus prodaje neproiz.nefin.sr. Drugi davki na proizodnjo Drugi tekoči transferji Subvencije Kapitalski transferji Bruto investicije -600 -300 0 300 600 900 Vir: SURS, Temeljni agregati nacionalnih računov, 2009-2012, 30.9. 2013. Slika 38: Prihodki, odhodki in primanjkljaj sektorja države 1 Primanjkljaj ter vsi prihodki in odhodki v Okvirju so po metodologiji ESA-95. 2 Ta sprememba je prihodke države od DDV znižala za 144 mio EUR v letu 2009, za 123 mio EUR v letu 2010 in za 58 mio EUR v letu 2011. 3 2009: -248 mio EUR, 2010: -243 mio EUR, 2011: -181 mio EUR, 2012: -247 mio EUR. 4 2009: -63 mio EUR, 2010: -110 mio EUR, 2011: -96 mio EUR, 2012: -121 mio EUR. 5 -154 mio EUR. znižanje davčne stopnje ter zvišanje nekaterih davčnih olajšav. Prvič po letu 1995 so se znižali tudi prihodki iz prispevkov za socialno varnost (-43 mio EUR oz. -0,8 %). Znižali so se prihodki od socialnih prispevkov zaposlenih in delodajalcev, povečali pa prihodki socialnih prispevkov samozaposlenih in nezaposlenih, kar odraža gibanje posameznih kategorij zaposlenih v tem letu. Ostali prihodki so bili v letu 2012 za 40 mio EUR višji kot v letu 2011. V primerjavi z letom 2008 so bili prihodki države lani nižji za 87 mio EUR. Najbolj so se v tem času zmanjšali tekoči davki na dohodke in premoženje (-587 mio EUR), najbolj povečali pa prihodki iz naslova drugih tekočih transferjev (312 mio EUR). Odhodki sektorja država so bili v letu 2012 za 1.072 mio EUR nižji kot leto pred tem. Zmanjšali so se vsi odhodki države, razen plačil obresti, ki so bila višja za 67 mio EUR. Najbolj (-425 mio EUR) so se znižali kapitalski transferji države, saj so bili v letu 2012 specifični dogodki, v povezavi z dokapitalizacijami bank in podjetij ter nekateri drugi enkratni odhodki precej nižji kot v letu 2011.6 Ostali odhodki so se znižali za 713 mio EUR, in sicer najbolj bruto investicije v osnovna sredstva (-176 mio EUR), socialna nadomestila in podpore (-168 mio EUR), drugi tekoči transferji (-135 mio EUR), sredstva za zaposlene (-124 mio EUR), vmesna potrošnja (-60 mio EUR) in subvencije (-38 mio EUR). V primerjavi z letom 2008 so bili skupni odhodki za 565 mio EUR višji. V tem času so se najbolj zvišali odhodki države za socialna nadomestila in podpore (800 mio EUR), najbolj znižale pa bruto investicije (535 mio EUR). Odhodki države za obresti so bili lani za 347 mio EUR višji kot leta 2008. Tabela 10: Temeljni agregati sektorja država, 2009-2012 2009 2010 2011 2012 V mio EUR Prihodki sektorja država 14.988 15.467 15.758 15.620 Odhodki sektorja država 17.235 17.546 18.046 16.975 Primanjkljaj -2.247 -2.080 -2.288 -1.354 od tega: Centralna država -1.911 -1.846 -2.282 -1.306 Lokalna država -202 -109 3 63 Skladi socialnega zavarovanja -135 -125 -9 -112 Stroški finančne krize 0 0 243 61 Primanjkljaj brez izdatkov finančne krize -2.247 -2.080 -2.045 -1.293 Konsolidirani dolg države 12.460 13.742 17.016 19.204 Delež v BDP v % Prihodki sektorja država 42,3 43,6 43,6 44,2 Odhodki sektorja država 48,7 49,4 49,9 48,1 Primanjkljaj -6,3 -5,9 -6,3 -3,8 od tega: Centralna država -5,4 -5,2 -6,3 -3,7 Lokalna država -0,6 -0,3 0,0 0,2 Skladi socialnega zavarovanja -0,4 -0,4 0,0 -0,3 Stroški finančne krize 0,0 0,0 0,7 0,2 Primanjkljaj brez izdatkov finančne krize -6,3 -5,9 -5,7 -3,7 Konsolidirani dolg države 35,2 38,7 47,1 54,4 Vir: SURS, Temeljnji agregati sektorja država, 2009-2012, 30. 9. 2013. Po četrtletnih nefinančnih sektorskih računih je primanjkljaj sektorja država v letošnjem drugem četrtletju ocenjen na 421 mio EUR, po tem ko je v prvem znašal 821mio EUR. Primanjkljaj je bil v obeh četrtletjih medletno višji,7 razlog za povišanje pa je bila dokapitalizacija bank v skupnem znesku 441 mio EUR. Brez te bi primanjkljaj v prvi polovici leta 2013 znašal 801 mio EUR oz. 4,7 % BDP, v enakem obdobju leta 2012 pa 761 mio EUR oz. 4,3 % BDP. Prihodki sektorja država, ki so bili medletno nižji že v prvem četrtletju letos (-2,9 %), so bili takšni tudi v drugem četrtletju (-2,7 %). Zniževanje davčnih prihodkov, ki je zaznamovalo lansko leto in tudi letošnje prvo četrtletje je bilo v drugem četrtletju prekinjeno. Po močnem medletnem znižanju prihodkov iz DDV v prvem četrtletju (-9,5 %), so bili ti v drugem medletno nekoliko višji (1,5 %), na takšno spremembo gibanj pa so vplivali povečani nakupi pred povišanjem stopenj DDV. Prihodki iz socialnih prispevkov, ki so se znižali že lani, so bili tudi v obeh četrtletjih letos medletno nižji (-4,9 % oz. -4,3 %). Rast odhodkov države (vključno z dokapitalizacijo) je bila v prvem četrtletju 2013 6,4-odstotna, v drugem pa so se odhodki ohranili na podobni ravni kot lani (0,1%). Brez upoštevanja dokapitalizacijskih zneskov so bili odhodki v prvem četrtletju medletno nižji za 1,3 % in v drugem za 2,8 %. Poleg kapitalskih transferjev (zaradi dokapitalizacije bank) so bili v drugem četrtletju medletno višji še odhodki za obresti in socialna nadomestila, nižji pa vsi ostali odhodki države, in sicer absolutno najbolj bruto investicije, vmesna poraba, sredstva za zaposlene in subvencije. Z občutnim znižanjem primanjkljaja v letu 2012 je bil narejen prvi izrazitejši fiskalni napor od začetka krize, zadnje uradne ocene pa kažejo, da primanjkljaj države brez enkratnih odhodkov zaradi dokapitalizacij bank v letu 2013 ne bo bistveno višji kot v letu 2012. V letu 2013 je primanjkljaj države, ki ne vključuje dokapitalizacije bank ocenjen na 1.379 mio EUR oz. 4,0 % BDP, napoved primanjkljaja, ki vključuje oceno SURS glede dokapitalizacijskega zneska v višini 620 mio EUR, pa znaša 1.999 mio EUR oz. 5,7 % BDP. Konsolidirani dolg sektorja država je leta 2012 znašal 19.204 oz. 54,4 % BDP, ocena za letos pa znaša 22.044 mio EUR oz. 63,1 % BDP. Na ocenjeno povečanje dolga v letu 2013 bo poleg tekočega primanjkljaja vplivalo tudi predhodno zadolževanje države za financiranje njenih obveznosti v prihodnjem letu. 6 V letu 2011 so bili zaradi dokapitalizacije NLB in nekaterih državnih podjetij, prevzema terjatev SŽ in dolga javnega podjetja za izgradnjo savskih elektrarn ter plačila zapadlih poroštev kapitalski transferji države precej višji kot v letu 2012. 7 V prvem četrtletju leta 2012 je primanjkljaj znašal 447 mio EUR, v drugem pa 314 mio EUR. marca medletni padci naglo zmanjšujejo. K zmanjšanju na medletni ravni so v sedmih mesecih prispevali nižji izdatki za plače (-130 mio EUR) in nakupe blaga in storitev (-64 mio EUR), nižji investicijski odhodki in transferi (-53 mio EUR) ter nižji socialni transferi (-36 mio EUR). V enakem obdobju so bili drugi odhodki medletno višji: odhodki za plačilo obresti (100 mio EUR), odhodki iz rezerve (51 mio EUR), subvencije (31 mio EUR) in plačila v proračun EU (28 mio EUR). Nižji kot lani so bili odhodki vseh skupin socialnih transferov, razen izdatkov za pokojnine, ki so se povečali za 67 mio EUR, predvsem zaradi večjega števila upravičencev. Med socialnim transferji so se najbolj zmanjšali družinski prejemki in starševska nadomestila. Avgusta je bilo iz proračuna EU v državni proračun RS prejetih manj sredstev kot v prejšnjih mesecih (41,5 mio EUR), a je bil neto položaj Slovenije kljub temu pozitiven. Avgustovska vplačila v proračun EU (32,0 mio EUR) so bila približno enaka letošnjemu povprečju, neto pozitivni položaj proračuna RS pa se je glede na predhodni mesec nekoliko znižal (s 13,4 na 9,5 mio EUR). V prvih osmih mesecih je Slovenija iz EU proračuna prejela 483,5 mio EUR oz. 40,8 % v rebalansu za letos načrtovanih prihodkov. Črpanje je bilo za 5,4 % nižje kot v enakem obdobju lani, največ sredstev je bilo prejetih iz strukturnih skladov (222,1 mio EUR oz. 35,6 % po rebalansu predvidenih prihodkov iz tega naslova). Največji odstotek realizacije (65,5 %) beležijo sredstva skupne kmetijske in ribiške politike, najmanjši pa prihodki iz kohezijskega sklada (22,5 %). V istem obdobju smo v EU proračun vplačali 327,9 mio EUR (10,1 % več kot v enakem obdobju lani) oz. 79,2 % vseh sredstev, ki jih bo Slovenija letos predvidoma vplačala v proračun EU. Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil pozitiven v višini 156,6 mio EUR (v enakem obdobju lani 213,5 mio EUR). Dinamika prejetih sredstev iz proračuna EU je bila letos precej bolj enakomerna kot lani. Lani so črpanja EU sredstev med meseci bolj nihala, največja so bila marca (134,8 mio EUR) in junija (109,8 mio EUR), letos pa so bila z izjemo marca (107,6 mio EUR) bolj umirjena (povprečna mesečna višina 43 mio EUR). Vplačila v proračun EU so bila, podobno kot v preteklih letih, enakomernejša. Kot vsako leto so tudi letos navzgor izstopala le februarska vplačila v proračun EU (77,5 mio EUR) zaradi povečanih vplačil (v vrednosti trikratnih mesečnih vplačil) za Jamstveni oddelek Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS). Slika 39: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2013 ■ Sredstva, načrtovana v rebalansu proračuna RS za leto 2012 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2013 (januar-avgust) l Skupaj prejeta sredstva v letu 2012 (januar-december) Skupna kmetijska politika 0 300 400 5 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. Q) E Q) Q) £ ro SI N Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2013-2014 Uvrstitev Slovenije na lestvici globalne konkurenčnosti WEF se je znova močno znižala. Med 148 državami, ki so v letošnjem letu uvrščene na lestvico,35 se najvišje uvrščajo Švica, Singapur in Finska, med prvimi desetimi državami pa je kar šest držav EU. Slovenija je nazadovala za šest mest na 62. mesto, med državami EU pa za dve mesti na 23. mesto. Še naprej ostaja ena izmed držav, ki so uvrstitev od začetka krize močno poslabšale.36 Uvrstitev v zadnjem letu se je poslabšala v dveh sklopih konkurenčnosti, nekoliko se je izboljšala le v sklopu osnovni dejavniki konkurenčnosti.37 Glavne ovire za poslovanje podjetij ostajajo podobne kot v preteklih letih, predvsem pa so gospodarstveniki izpostavili omejen dostop do financiranja (24,3 % vprašanih v okviru raziskave WEF), neučinkovito državno birokracijo (17,5 %) in omejevalno delovno zakonodajo (13,9 %). V primerjavi z lanskim letom je več vprašanih kot oviro izpostavilo tudi korupcijo ter politično in vladno nestabilnost. Slika 40: Glavne ovire za poslovanje podjetij v Sloveniji (anketa WEF) Dostop do financ Neučinkovita državna birokracija Omejevalna delovna zakonodaja Davčne stopnje Korupcija Nestabilnost politik Inflacija Ostalo 2013 2012 2008 20 24 28 0 4 8 12 16 % odgovorov Vir: WEF. Opomba: Med 16 možnimi odgovori so jih vprašanci izbrali pet in jih točkovali od 1 do 5. Rezultat je delež odgovorov glede na točkovanje. 35 V raziskavi je bilo letos uporabljenih 114 kazalnikov, od tega 80 mehkih (ankete med gospodarstveniki), preostali pa so bili statistični podatki za leto 2012 (oz. najnovejši dostopni) oz. podatki iz drugih virov (npr. Doing Business), kar pomeni, da sta število točk in uvrstitev odvisna predvsem od anket. Anketiranje med gospodarstveniki je potekalo v prvi polovici letošnjega leta. 36 V zadnjih petih letih se je uvrstitev Slovenije poslabšala za 20 mest, med državami EU pa za 7. Med državami EU sta uvrstitev poslabšali bolj samo Grčija in Slovaška. 37 Kazalnike je WEF razvrstil v 12 ključnih dejavnikov konkurenčnosti, ki so združeni v tri večje sklope. Osnovni dejavniki konkurenčnosti vključujejo področja institucij, infrastrukture, makroekonomske stabilnosti, zdravja in osnovnega izobraževanja. Sklop dejavnikov pospeševanja učinkovitosti sestavljajo visokošolsko izobraževanje in usposabljanje, učinkovitost na trgu blaga in dela, razvoj finančnih trgov, tehnološka pripravljenost ter velikost trga. Zadnji sklop predstavlja področje inovacij in podjetniškega delovanja. Metodologija že nekaj let ni bila bistveno spremenjena, zato so možne tudi primerjave med posameznimi leti. Slovenija se med tremi sklopi konkurenčnosti najvišje uvršča na področju osnovnih dejavnikov konkurenčnosti, kjer pa, kljub izboljšanju uvrstitve v zadnjem letu, ni prišlo do večjih pozitivnih premikov. Slovenija se še naprejuvršča med bolj konkurenčne države na področju infrastrukture (36. mesto) ter zdravstva in osnovnega šolstva (17. mesto), ki nevtralizirajo poslabševanje uvrstitev na področju institucij in makroekonomskega okolja. Gospodarstveniki so, podobno kot v preteklih treh letih, izrazili veliko nezadovoljstvo z javnimi institucijami in akterji odločanja, predvsem pa z bremeni državne regulacije (letos poslabšanje za 12 mest na 136. mesto) in potratnostjo javne porabe (za 11 mest na 129. mesto), vedno nižje pa je tudi zaupanje v politiko (za 17 mest na 133. mesto). V primerjavi z drugimi državami je problematično reševanje sporov na sodiščih38 (135. mesto), kar kažejo tudi rezultati drugih raziskav konkurenčnosti (npr. Doing Business). Nizko je zaupanje v nekatere zasebne institucije, kjer izstopata neučinkovitost nadzornih svetov (135. mesto) in nizka zaščita manjšinskih delničarjev (115. mesto), letos pa se je močno poslabšala tudi uvrstitev glede uveljavljanja računovodskih standardov (za 17 mest na 81. mesto). Kljub poslabševanju večine makroekonomskih kazalnikov v letu 2012, se uvrstitev Slovenije na področju makroekonomske stabilnosti ni bistveno spremenila (zmanjšala za eno mesto na 53. mesto), sajse makroekonomske razmere poslabšujejo tudi v številnih drugih državah. Še vedno pa je uvrstitev na tem področju precej nižja kot v primerjavi z obdobjem pred krizo, kar gre v veliki meri pripisati predvsem poslabšanju kazalnikov na področju javnih financ. Nadaljnje poslabševanje uvrstitve na področju pospeševanja učinkovitosti je predvsem posledica Slika 41: Primerjava uvrstitev med Slovenijo in gospodarstvi, katerih razvoj temelji na inovativnosti -Gospodarstva, katerih razvoj temelji na inovativnosti * -Slovenija 2013/2014 -----Slovenija 2008/2009 Inovacije Podjetniško delovanje Institucije 7 Velikost Infra ruktura Zdravje in osnovno izobraž. Visokošol. izobr. in usposablj anje Učinkovit ost na trgu blaga Učinkovit ost na trgu dela Vir: WEF. Opomba: * najbolje uvrščenih 10 držav. Višje št. točk je boljše, največ možnih je 7. 38 Slabše od Slovenije so v državah EU ocenili to področje samo gospodarstveniki v Grčiji, Slovaški Republiki, Italiji in na Hrvaškem. zaostrovanja razmer na finančnih trgih in odsotnosti temeljitejših strukturnih reform. Kljub temu, da je bila v preteklem letu sprejeta krovna zakonodaja za sanacijo bančnega sistema, pa ocena na lestvici WEF kaže na še vedno prisotne težave na tem področju. V primerjavi z drugimi državami so se namreč poslabšali vsi kazalniki, ki v raziskavi WEF kažejo na učinkovitost in zaupanje v finančnem sektorju. Gospodarstveniki so bili v anketah zelo pesimistični glede ocene finančnega sektorja, še zlasti glede likvidnosti bank (147. mesto), ki je bila slabše ocenjena le v Grčiji. Poslabšala se je tudi ocena glede razpoložljivosti in dostopnosti do virov kapitala,39 Slovenija pa se tudi na tem področju uvršča na rep proučevanih držav. Poročilo WEF kaže tudi na odsotnost strukturnih reform za povečanje konkurenčnosti in učinkovitosti na trgih blaga in premajhne spremembe na trgu dela. Kljub spremembam delovnopravne zakonodaje v letošnjem letu v smeri povečanja fleksibilnosti (zmanjšanje stroškov odpuščanja za nekatere kategorije delavcev in poenostavitev postopkov odpuščanja) pa gospodarstveniki še naprej slabo ocenjujejo delovno zakonodajo na področju najemanja in odpuščanja delavcev (145. mesto). Na nizko uvrstitev na področju trga dela v primerjavi z drugimi državami vplivajo tudi davčne obremenitve dela (134. mesto). Še naprej pa ostajata visoki uvrstitvi na področju srednjega in visokega izobraževanja in usposabljanja (25. mesto) ter tehnološke pripravljenosti (33. mesto). Uvrstitev Slovenije se je v zadnjem letu poslabšala tudi na področju podjetniškega delovanja in inovacij, kjer se je v zadnjih letih uvrščala med bolj konkurenčne države. Poročilo ugotavlja, da je Slovenija v zadnjih dveh letih poslabšala uvrstitve na področju podjetniškega delovanja, še zlasti ocena glede prisotnosti na višjih stopnjah vrednostne verige40 in razvitosti grozdenja. To kaže, da se podjetja neučinkovito in prepočasi prilagajajo novonastalim razmeram, hkrati pa so sistemske spremembe premalo usmerjene v podporo delovanja podjetij. Znova so se poslabšale tudi uvrstitve na področju inovacij, kjer je sicer kakovost raziskovalnih institucijocenjena visoko (29. mesto), podjetja pa so v krizi znižala izdatke za raziskave in razvoj, sodelovanje med raziskovalnimi institucijami in podjetji pa ostaja šibko. Gospodarstveniki so tokrat ocenili kot precej slabšo tudi sposobnost slovenskih podjetij za inoviranje (za 23 mest na 54. mesto). Na lestvici trajnostne konkurenčnosti,4' se Slovenija uvršča višje kot pri globalni konkurenčnosti, a je v zadnjem letu 39 V zadnjem letu so se poslabšale uvrstitve na področju dostopnosti (za 24 mest na 119. mesto) in razpoložljivosti finančnih storitev (za 21 mest na 113. mesto) ter enostavnosti dostopa do posojil (za 19 mest na 137. mesto). 40 Prisotnost na nižjih stopnjah pomeni ozko vključenost samo v pridobivanje surovin ali proizvodnjo, na višjih stopnjah pa prisotnost v celotni vrednostni verigi, vključno s proizvodnjo, trženjem, distribucijo. Na lestvici od 1 do 7 ima Slovenija po ocenah gospodarstvenikov 3,6 točk (lani 3,8 točk). 41 Za več informacij glej http://www.weforum.org/content/pages/ sustainable-competitiveness/ in EO 9/12, Izbrane teme - Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2012-2013. nazadovala tudi na tej. Med državami EU,42 ki so vključene na lestvico trajnostne konkurenčnosti, ki spremlja konkurenčnost na daljši rok in upošteva tudi socialno in okoljsko komponento, je Slovenija v zadnjem letu padla za 3 mesta na 16. mesto. Vrednost kazalnika se je ob vključitvi socialnih in okoljskih dejavnikov sicer izboljšala skoraj za 10 %. Na nižjo uvrstitev kot lani je vplivalo predvsem znižanje vrednosti indeksa globalne konkurenčnosti in indeksa socialnih dejavnikov, medtem ko se je indeks okoljskih dejavnikov nekoliko izboljšal. Stopnja tveganja revščine in materialne prikrajšanosti 2012 Stopnja tveganja revščine43 (13,5 %) je leta 2012 ostala približno na ravni predhodnega leta (-0,1 o. t.), pod njenim pragom je živelo približno 271 tisoč ljudi. Stopnja je izračunana na podlagi dohodkov iz leta 2011,44 ko smo sicer beležili skromno gospodarsko rast (0,7 %), vendar ob realni stagnaciji povprečne plače, nadaljnjem upadanju zaposlenosti in povečevanju brezposelnosti, števila upokojencev ter prejemnikov različnih socialnih transferjev. Prag tveganja revščine je znašal 606 EUR za samsko osebo, oz. 1.273 za štiričlansko družino. V primerjavi z letom prej se je zvišal le za 6 EUR oz. 1 %. Po znižanju v letu 2010, je to najmanjše zvišanje praga po letu 2005. Upoštevaje relativno mero določanja praga revščine je njegovo skromno povečanje posledica nadaljnje zgoščenosti dohodkov v letu 2011, predvsem na spodnjem delu dohodkovne lestvice,45 ob tem pa le malenkostno povečanje praga pomembno vpliva na to, da se stopnja tveganja revščine, če upoštevamo vse dohodke prebivalstva, ni povečala. Na ravni predhodnega leta je ostala tudi dohodkovna neenakost, merjena z razmerjem kvintilnih razredov (80/20) in Ginijevim količnikom, ki sta bila v letu 2011 najnižja v EU. Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji in pokojninami se je precej povečala (za 1,7 o. t., na 41,9 %) in je bila najvišja po letu 2005. Ob najnižji nominalni rasti povprečne plače v zadnjih dvajsetih letih (2,0 % v letu 2011), je visoka stopnja predvsem posledica gibanj na trgu dela. Število formalno delovno aktivnih v starosti 15-64 let se je v tem letu znižalo za 1,3 %, registriranih 42 Medletno primerjavo Slovenije podajamo samo z državami EU, saj je vzorec držav EU ostal enak kot lansko leto, v obeh letih pa manjkata Luksemburg in Malta. Število vseh držav, vključenih v izračun indeksa trajnostne konkurenčnosti se je povečalo (letos 122, lani 94), a je zaradi nerazpoložljivosti nekaterih podatkov še vedno manjše kot pri indeksu globalne konkurenčnosti. 43 Stopnja tveganja revščine kaže kolikšen delež prebivalstva s svojimi dohodki ne doseže praga tveganja revščine, ki znaša po metodologiji Eurostat 60 % mediane ekvivalentnega razpoložljivega neto dohodka vseh gospodinjstev ob upoštevanju OECD-jeve ekvivalenčne lestvice. 44 Podatki o tveganju revščine 2012 izhajajo iz Raziskave o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC). 45 K temu so prispevali dotlej najnižja rast povprečne bruto plače na zaposlenega, nadaljnje povečanje razmerja med minimalno in povprečno plačo ter števila prejemnikov minimalne plače, spremembe v strukturi zaposlenosti ter stagnacija oz. znižanje plač v nekaterih dejavnostih z najvišjimi plačami. Poleg tega so razlike v plačah zmanjševali tudi varčevalni ukrepi v javnem sektorju (PoR 2012, str. 63 in 184). Tabela 11: Osnovni kazalniki revščine in neenake porazdelitve dohodka, Slovenija, 2005-2012 Leto merjenja revščine in neenakosti porazdelitve dohodka 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 na osnovi dohodkov iz leta 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Število ljudi pod pragom revščine (v tisoč) 238 233 225 241 223 254 273 271 Stopnje tveganja revščine (v %) A celotno prebivalstvo (po socialnih transferjih) 12,2 11,6 11,5 12,3 11,3 12,7 13,6 13,5 sprememba glede na predhodno leto (v o. t.) -0,6 -0,1 0,8 -1,0 1,4 0,9 -0,1 B pred socialnimi transferji1 25,9 24,2 23,1 23,0 22,0 24,2 24,2 25,2 sprememba glede na predhodno leto (v o. t.) -1,7 -1,1 -0,1 -1,0 2,2 0,0 1,0 C pred pokojninami in pred socialnimi transferji 42,2 40,7 39,7 38,5 37,8 39,9 40,2 41,9 sprememba glede na predhodno leto (v o. t.) -1,5 -1,0 -1,2 -0,7 2,1 0,3 1,7 vpliv pokojnin (C-B) (v o. t.) 16,3 16,5 16,6 15,5 15,8 15,7 16,0 16,7 vpliv socialnih transferjev (B-A) (v o. t.) 13,7 12,6 11,6 10,7 10,7 11,5 10,6 11,7 Prag tveganja revščine za samsko osebo (EUR/mesec) 440 466 495 545 593 587 600 606 za štiričlansko družino (EUR/mesec) 924 978 1.040 1.144 1.246 1.232 1.260 1.273 rast praga revščine (v %) 5,9 6,3 9,9 8,9 -1,1 2,2 1,0 Neenakost porazdelitve dohodka razmerje kvintilnih razredov (80/20) 3,4 3,4 3,3 3,4 3,2 3,4 3,5 3,4 Ginijev količnik 23,8 23,7 23,2 23,4 22,7 23,8 23,8 23,7 Stopnje tveganja revščine za različne socioekonomske skupine (v %) dva odrasla s tremi ali več otroki 16,6 15,2 15,2 11,3 15,7 13,6 18,2 15,9 enočlansko gospodinjstvo, manj kot 65 let 43,0 38,8 33,4 35,8 34,8 33,5 35,6 36,7 ena odrasla oseba z mladoletnim otrokom 22,0 22,3 28,6 28,8 28,1 31,4 30,8 25,8 enočlansko gospodinjstvo 44,0 42,4 39,2 41,9 43,4 38,5 40,0 36,7 Stopnja materialne prikrajšanosti (3 od 9) (v %) 14,7 14,4 14,3 16,9 16,2 15,8 17,2 16,9 Stopnja težke materialne prikrajšanosti (4 od 9) (v %) 5,1 5,1 5,1 6,7 6,1 5,9 6,1 6,6 Osebe v gospodinjstvu z zelo nizko delovno intenzivnostjo2 (v %) 8,6 6,9 7,2 6,7 5,6 6,9 7,6 7,5 Stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti (v %) 18,5 17,1 17,1 18,5 17,1 18,3 19,3 19,6 Vir: Eurostat, Raziskava o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC). Opombe: 1Pokojnine se upoštevajo kot dohodki. 2Nizko delovno intenzivna so gospodinjstva, v katerih so odrasli člani (stari 18-59 let) v letu pred izvedbo ankete delali manj kot 20% svojega potencialnega delovnega časa. V izračun tega kazalnika so vključene samo osebe, stare 0-59 let. brezposelnih pa je bilo za 10,1 % več. V tem letu sta prenehala veljati tudi intervencijska zakona za ohranjanje delovnih mest, vključenost v programe zaposlovanja pa je bila v primerjavi z letom prej manjša za 31,3 %. Zaradi pričakovane pokojninske reforme se je ob koncu leta 2010 močno povečalo upokojevanje, precejpa se je povečal tudi priliv starejših v brezposelnost, kar je po naši oceni prav tako posledica pričakovane pokojninske reforme in hkratnih sprememb v zavarovanju za primer brezposelnosti. Nekoliko manj (za 1 o. t., na 25,2 %) se je povečala stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji, a z vključenimi pokojninami. Kljub temu, da je bila povprečna pokojnina tudi v letu 2011 pod pragom tveganja revščine in kljub nominalno nespremenjenim starostnim (0,1 % v letu 2011) in nižjim ostalim pokojninam, ostaja vpliv pokojnin na zniževanje stopnje tveganja revščine močan. Brez upoštevanja pokojnin bi bila stopnja tveganja revščine višja za 16,7 o. t. Zaradi rasti števila prejemnikov pokojnin (2,8 %) so se namreč izdatki za pokojnine v tem letu realno povečali za 1,5 %. Na stopnjo tveganja revščine v letu 2012 so močneje kot v letu prej vplivali socialni transferji. Ti so nad prag tveganja revščine dvignili največji odstotek prebivalstva po letu 2007 (11,7 %, v letu prej 10,6 %), čeprav so v letih 2010 in 2011 veljali interventni ukrepi, ki so omejili rast izdatkov za denarne prejemke iz programov socialne zaščite.46 Kljub temu se je zaradi rasti števila upravičencev število denarnih prejemkov prebivalstva iz naslova socialnih transferjev v primerjavi z letom prej povečalo za 0,5 %, povprečna vrednost prejemka pa za 0,6 %.47 Z gibanjem posameznih prejemkov in števila upravičencev ne moremo v celoti pojasniti gibanja posameznih stopenj tveganja revščine. Koncept merjenja stopnje tveganja revščine odraža porazdelitev razpoložljivega dohodka med gospodinjstvi, zato z rastjo ali padcem posameznih vrst prejemkov ne moremo v celoti pojasniti njihovega vpliva na stopnjo tveganja revščine. Tudi če so zneski 46 V letu 2010 je bilo usklajevanje pokojnin in denarnih prejemkov prebivalstva iz javnih virov interventno znižano na polovico v zakonu določenega obsega uskladitve, v letu 2011 pa na četrtino. 47 Vir podatkovna zbirka Umar. Denarni prejemki prebivalstva. posameznih dohodkov pod pragom revščine, to še ne pomeni nujno padca gospodinjstva pod prag revščine. To je odvisno od tega, ali človek živi sam oz. če ne, tudi od dohodkov drugih članov gospodinjstva. Kljub nespremenjeni stopnji tveganja revščine se je, zaradi zvišanja stopnje težke materialne prikrajšanosti, povečala »stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti«48 (za 0,3 o. t. na 19,6 %). Materialna prikrajšanost, merjena glede na pomanjkanje treh ali več elementov se je pri tem zmanjšala (za 0,3 o. t. na 16,9 %), težka materialna prikrajšanost (štirih ali več elementov) pa povečala (za 0,5 o. t. na 6,6 %). To je edini podkazalnik, ki se je v okviru sestavljenega kazalnika tveganja revščine ali socialne izključenosti poslabšal.49 Slovenija si je v okviru uresničevanja strategije EU 2020 zadala cilj, da bo znižala stopnjo tveganja revščine ali socialne izključenosti tako, da bo število ljudi s tovrstnim tveganjem leta 2020 znašalo okoli 320 tisoč. V letu 2012 jih je bilo 392 tisoč, število pa se je do leta 2007 zmanjševalo, od takrat pa se od cilja znova oddaljujemo. 48 »Stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti« je sestavljen kazalnik, in sicer zajema stopnjo tveganja revščine, stopnjo materialne prikrajšanosti in delež oseb v gospodinjstvu z zelo nizko delovno intenzivnostjo. 49 Stopnja tveganja revščine in delež oseb v gospodinjstvih z zelo nizko delovno aktivnostjo (0-59 let) sta se nekoliko znižala. (G & O a ra c >u (G Pomembnejši kazalci 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Jesenska napoved 2013 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 3,4 -7,9 1,3 0,7 -2,5 -2,4 -0,8 0,4 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 37.244 35.420 35.485 36.150 35.319 34.908 35.132 35.747 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 18.420 17.349 17.320 17.610 17.172 16.942 17.027 17.305 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.700 20.300 20.500 21.000 20.900 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 91 86 83 83 81 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 36.273 34.823 35.028 35.759 34.931 34.196 34.362 34.910 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 35.904 34.519 34.875 35.680 34.721 34.295 34.268 34.758 Stopnja brezposelnosti, registrirana 6,7 9,1 10,7 11,8 12,0 13,3 13,6 13,5 Stopnja brezposelnosti, anketna 4,4 5,9 7,3 8,2 8,9 10,7 11,0 10,6 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,8 -6,2 3,5 2,4 -1,7 -0,1 0,6 1,1 Inflacija2, povprečje leta 5,7 0,9 1,8 1,8 2,6 2,0 1,9 1,4 Inflacija2, konec leta 2,1 1,8 1,9 2,0 2,7 2,3 1,4 1,7 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 4,0 -16,7 10,1 7,0 0,3 1,8 3,2 4,8 Izvoz proizvodov 1,8 -17,4 11,9 8,5 -0,1 1,3 3,2 5,1 Izvoz storitev 14,3 -13,7 3,7 1,4 2,1 3,8 3,0 3,6 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 3,7 -19,5 7,9 5,2 -4,3 -0,4 2,0 4,8 Uvoz proizvodov 3,0 -20,7 8,9 6,1 -4,6 -0,4 1,9 4,9 Uvoz storitev 8,2 -12,0 2,7 -0,3 -2,4 -0,1 2,5 4,2 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -2.295 -246 -209 2 818 1.454 1.496 1.457 - delež v primerjavi z BDP, v % -6,2 -0,7 -0,6 0,0 2,3 4,2 4,2 4,0 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 39.234 40.294 40.723 40.241 40.838 40.5155 - delež v primerjavi z BDP, v % 105,3 113,8 114,8 111,3 115,6 Razmerje USD za 1 EUR 1,471 1,393 1,327 1,392 1,286 1,320 1,331 1,331 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,3 -0,1 1,5 0,8 -4,8 -3,5 -2,7 0,5 - delež v BDP, v %4 51,8 54,8 56,4 56,8 56,3 55,7 54,8 54,7 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 5,9 2,5 1,3 -1,6 -1,3 -2,5 -1,5 -1,0 - delež v BDP, v %4 18,1 20,2 20,8 20,8 20,8 20,4 20,3 20,0 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 7,1 -23,8 -15,3 -5,5 -8,2 -1,6 -4,0 -0,9 - delež v BDP, v %4 28,6 23,1 19,7 18,6 17,8 17,7 17,2 17,1 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2013). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec julija 2013. Proizvodnja 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 7 8 9 10 11 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,1 1,3 -1,1 2,8 -0,8 -3,8 -0,2 -1,6 -0,4 -2,2 -2,3 -1,1 -2,1 -2,1 1,5 -3,1 -0,4 B Rudarstvo 13,9 -7,9 -7,4 -9,0 -9,6 -8,7 -10,2 -2,3 -3,5 -13,3 8,7 -7,8 -9,1 -17,2 -2,4 -7,2 -3,0 C Predelovalne dejavnosti 7,6 1,1 -2,3 2,9 -1,1 -4,6 -1,0 -3,0 -2,1 -3,1 -3,6 -1,4 -2,5 -3,3 1,8 -3,8 -1,6 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 1,8 5,0 10,5 3,8 5,1 4,0 8,3 12,7 16,1 6,1 7,9 2,4 4,3 11,9 -0,3 4,7 13,2 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -16,9 -24,8 -16,8 -30,1 -24,5 -19,1 -15,3 -16,7 -13,2 -21,6 -24,5 -10,3 -26,2 -30,4 -16,3 -24,4 -7,8 Stavbe -14,0 -39,7 -17,3 -46,5 -34,3 -35,9 -13,0 -6,7 -18,1 -30,0 -40,9 -24,8 -36,0 -36,7 -30,0 -33,3 -28,6 Gradbeni inženirski objekti -19,0 -15,3 -16,6 -20,7 -19,9 -10,1 -21,2 -20,9 -10,1 -16,2 -8,5 -2,6 -21,2 -28,0 -9,7 -21,0 0,7 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 7,9 3,2 -3,4 1,5 3,6 11,7 6,0 -5,3 -5,9 -7,8 -2,7 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 28,2 9,7 -7,5 10,8 8,5 -1,6 -8,7 -8,0 -5,8 -7,5 -0,1 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 3,6 3,1 0,2 3,6 2,9 -0,5 0,6 -4,3 -3,2 -2,7 -4,9 -5,8 0,0 6,3 2,4 0,7 -0,5 Realni prihodek v trgovini na drobno -0,1 1,4 0,3 0,4 2,2 0,2 2,5 -2,7 -1,7 -1,0 -2,6 -3,8 -1,1 5,6 2,1 0,5 1,3 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 12,2 6,6 0,0 9,9 4,4 -1,9 -2,8 -7,2 -5,7 -6,4 -9,8 -10,3 2,2 8,0 3,0 1,3 -3,6 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 1,3 5,8 0,6 3,8 4,6 3,4 3,4 -0,6 1,2 -1,2 -5,4 1,2 -0,3 8,5 5,6 5,7 5,6 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve -1,5 5,3 -4,0 6,6 6,6 3,1 0,7 1,2 1,2 1,9 -3,4 -1,5 4,1 7,0 9,8 1,9 7,0 Domači gostje, prenočitve -4,2 0,5 -10,9 0,4 0,8 0,4 -0,5 -4,6 -7,5 -5,2 -6,1 -5,3 -3,7 2,1 7,3 -2,9 8,6 Tuji gostje, prenočitve 0,7 9,1 0,9 11,3 10,2 5,5 2,0 5,1 6,3 8,1 -0,6 0,9 9,7 10,0 11,2 5,5 5,2 Nominalni prihodek v gostinstvu 2,7 3,7 -1,1 4,7 4,8 -0,3 -0,6 0,5 -0,4 -3,7 -6,2 -2,8 2,2 4,8 7,5 -1,5 0,2 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 454,5 478,9 481,7 113,3 125,7 139,5 108,4 110,4 128,4 134,5 104,4 111,1 42,2 39,8 43,7 48,9 44,0 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -9 -7 -17 -4 -6 -10 -12 -16 -19 -21 -15 -13 -5 -7 -6 -10 -10 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -1 0 -11 3 0 -7 -6 -11 -13 -13 -9 -5 1 -1 -1 -8 -7 v gradbeništvu -57 -46 -41 -46 -44 -43 -40 -44 -40 -39 -30 -22 -46 -44 -43 -42 -45 v storitvenih dejavnostih -3 1 -12 3 3 -4 -8 -8 -14 -18 -12 -12 3 5 2 0 -2 v trgovini na drobno 7 8 2 12 1 12 6 4 1 -3 -4 2 1 -11 12 13 14 potrošnikov -25 -25 -35 -24 -24 -24 -26 -36 -39 -37 -29 -33 -23 -27 -23 -26 -26 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2011 2012 2013 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 -8,3 0,5 3,3 -3,6 2,2 -3,9 -2,6 3,6 3,1 -6,8 5,2 -4,8 -7,5 0,2 -0,5 -6,0 3,4 -1,9 -4,6 2,7 - - -17,0 6,1 -11,4 -22,0 -8,2 9,8 -7,0 -5,7 1,4 -5,8 1,2 -17,9 -24,9 -9,6 12,9 24,1 -2,5 -9,2 -11,5 3,1 - - -8,8 0,1 1,9 -4,2 1,9 -5,5 -4,9 1,8 1,6 -8,4 4,7 -5,4 -9,1 -1,1 -0,7 -8,3 3,1 -2,3 -4,9 2,6 - - -4,0 3,5 16,3 5,3 5,6 9,4 24,0 22,6 16,2 9,8 11,8 2,3 4,9 12,3 0,9 11,1 7,2 1,7 -1,4 2,9 - - -24,0 -21,7 -24,3 -3,1 -13,5 -23,8 -11,7 -19,6 -14,4 -6,4 -22,5 -26,1 -14,8 -23,2 -14,0 -31,7 -18,7 -11,6 -1,7 0,5 - - -44,5 -31,1 -31,0 27,6 -7,2 -15,6 4,4 -23,9 -11,9 -18,6 -34,6 -19,4 -35,4 -38,2 -28,0 -50,1 -36,2 -24,2 -13,0 -19,6 - - -7,0 -18,1 -22,8 -22,0 -18,6 -26,5 -17,0 -17,1 -15,7 1,2 -15,0 -27,2 -2,1 -8,6 -0,6 -13,6 -6,3 -5,9 3,5 9,4 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -1,8 2,6 1,0 -1,8 -4,0 -5,2 -3,7 -0,6 -3,8 -10,3 -3,4 -5,4 -8,0 -4,8 -8,7 -7,6 2,8 1,3 2,8 -4,1 - - -1,1 4,0 3,5 -0,1 -3,5 -3,1 -1,5 -0,6 -0,8 -6,5 -4,1 -5,8 -7,5 -4,4 -9,4 -7,2 -1,7 -1,7 -3,7 -4,8 - - -3,4 -0,1 -3,5 -4,8 -5,1 -8,8 -7,7 -0,6 -10,8 -17,9 -2,1 -4,5 -9,2 -5,6 -7,4 -8,4 11,5 6,9 15,5 -2,8 - - -0,9 8,6 3,9 -0,9 0,1 0,4 -2,2 7,2 2,8 -5,4 4,8 -2,0 -6,5 1,5 -5,6 -10,9 5,8 -0,8 -1,2 0,6 - - 1,2 0,2 -0,3 2,4 -0,9 7,9 -1,9 1,3 2,5 -1,4 -3,5 9,3 2,2 -10,5 0,2 0,6 -11,6 9,2 -2,4 3,4 - - -3,3 -0,3 -3,3 2,8 -14,3 -1,6 0,9 -9,9 -4,1 -9,8 -6,6 -8,1 -0,7 -10,0 -1,3 -8,2 -6,0 2,0 -10,0 0,7 - - 5,8 0,6 4,5 1,9 9,4 14,1 -3,7 8,4 6,3 3,1 -1,3 28,2 4,9 -10,8 2,5 9,3 -15,0 13,3 2,6 4,8 - - 0,5 0,3 -3,6 1,4 -0,9 2,6 -0,1 1,1 0,6 -2,9 -4,2 -0,3 -6,6 -7,5 -3,6 -7,4 -2,6 -2,7 -3,0 1,0 - - 46,7 34,3 35,1 39,0 37,0 38,3 35,1 47,2 37,9 43,3 47,1 41,0 46,3 33,9 32,2 38,4 37,5 38,7 34,9 45,1 - - -11 -12 -12 -12 -16 -14 -17 -16 -19 -21 -23 -22 -17 -16 -16 -13 -14 -14 -12 -12 -12 -12 -5 -3 -6 -8 -9 -11 -13 -11 -14 -15 -17 -14 -9 -12 -8 -7 -9 -5 -2 -5 -3 -3 -41 -43 -39 -39 -44 -44 -43 -41 -37 -41 -42 -41 -35 -30 -30 -30 -26 -20 -20 -22 -15 -16 -9 -11 -9 -5 -8 -7 -10 -11 -14 -17 -20 -19 -15 -13 -13 -11 -9 -14 -14 -11 -9 -14 10 5 8 6 8 2 3 -1 1 3 -3 -4 -3 -1 -6 -4 -6 -4 16 12 3 1 -20 -27 -26 -26 -39 -33 -36 -35 -35 -46 -39 -38 -34 -30 -31 -26 -26 -37 -37 -37 -33 -31 Trg dela 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 7 8 9 10 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 935,5 934,7 920,2 937,5 931,1 933,3 926,6 923,7 915,2 915,2 912,9 913,8 931,7 930,0 931,5 935,3 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 835,0 824,0 810,0 828,4 823,9 821,7 812,7 816,5 809,1 801,7 789,2 795,0 824,2 823,0 824,5 824,4 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 33,4 38,8 37,0 40,1 38,8 38,0 35,2 37,8 37,4 37,4 37,4 38,9 38,9 38,8 38,8 38,1 V industriji in gradbeništvu 287,3 272,9 263,1 274,2 272,7 271,0 265,4 266,3 263,1 257,5 249,9 252,5 272,6 272,8 272,7 273,5 - v predelovalnih dejavnostih 188,6 184,8 182,9 184,7 184,4 186,2 184,6 184,1 182,5 180,4 177,8 177,6 183,8 184,0 185,2 186,8 - v gradbeništvu 78,5 67,8 59,8 69,3 67,9 64,4 60,5 61,6 60,1 56,9 52,0 54,6 68,4 68,4 67,0 66,2 V storitvah 514,3 512,3 510,0 514,1 512,4 512,7 512,1 512,4 508,6 506,8 502,0 503,6 512,7 511,4 513,1 512,8 - v javni upravi 52,0 51,4 50,7 51,5 51,4 51,3 50,9 51,2 50,8 50,0 49,3 49,3 51,4 51,5 51,2 51,3 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 116,7 118,8 120,9 118,8 118,5 120,1 120,7 121,6 120,3 121,0 120,7 121,1 118,2 118,1 119,3 119,8 ZAPOSLENI (C)1 747,2 729,1 717,0 731,9 728,9 727,4 720,9 722,7 716,2 708,4 696,1 700,0 729,0 728,1 729,7 730,1 V podjetjih in organizacijah 685,7 671,8 662,6 673,9 671,3 670,7 666,4 667,4 661,4 655,1 645,8 648,5 671,1 670,5 672,2 672,7 Pri fizičnih osebah 61,5 57,2 54,5 58,0 57,6 56,6 54,5 55,4 54,8 53,3 50,2 51,5 57,9 57,5 57,4 57,4 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 87,8 94,9 93,0 96,5 95,0 94,4 91,8 93,8 92,9 93,3 93,1 95,0 95,1 95,0 94,8 94,3 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 100,5 110,7 110,2 109,1 107,2 111,6 114,0 107,2 106,1 113,5 123,7 118,8 107,6 107,0 107,0 110,9 Ženske 47,9 52,1 52,2 50,9 51,1 53,3 53,2 51,0 50,9 53,8 57,0 56,7 50,9 51,0 51,3 53,5 Mladi (do 26. leta) 13,9 12,9 11,9 12,6 11,3 13,4 12,7 10,8 10,1 14,0 14,2 13,0 11,5 11,1 11,2 13,6 Starejši od 50 let 31,4 39,0 38,2 39,1 38,7 38,2 39,2 38,1 37,4 38,1 40,7 39,3 38,9 38,8 38,4 38,2 Brez strokovne izobrazbe 37,5 39,5 39,4 39,2 38,1 39,3 41,0 39,2 37,8 39,5 43,4 40,6 38,1 37,9 38,3 38,7 Brezposelni več kot 1 leto 42,8 50,2 55,2 48,6 49,6 53,8 57,2 55,1 54,5 53,9 54,4 54,3 48,8 49,6 50,4 51,8 Prejemniki nadomestil in pomoči 30,0 36,3 33,9 36,4 34,9 34,4 37,8 33,2 31,5 33,0 39,3 33,7 35,2 35,1 34,4 33,9 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 10,7 11,8 12,0 12,2 11,5 12,0 12,3 11,6 11,6 12,4 13,5 13,0 11,5 11,5 11,5 11,9 Moški 10,1 11,4 11,5 11,9 10,9 11,3 11,9 11,1 11,0 11,9 13,4 12,5 11,0 10,9 10,8 11,1 Ženske 11,6 12,4 12,6 12,5 12,3 12,7 12,7 12,3 12,3 13,0 13,8 13,7 12,2 12,3 12,3 12,7 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 13,3 2,7 5,3 -6,9 0,0 5,7 -1,9 -5,2 -0,2 12,6 4,6 -6,0 0,5 -0,6 0,1 3,9 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 16,8 14,4 16,3 2,0 2,7 6,5 2,4 1,9 3,0 9,0 3,7 2,6 0,6 0,7 1,4 4,4 Izgubili delo 83,5 82,2 90,3 16,8 18,7 22,3 22,6 17,9 20,9 28,9 27,1 18,5 6,4 5,7 6,6 6,9 Brezposelni dobili delo 57,0 61,0 58,3 17,2 13,4 12,9 17,3 14,0 13,5 13,5 17,2 18,1 4,0 4,1 5,4 4,4 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 29,9 32,8 43,1 8,5 8,0 10,2 9,6 11,1 10,7 11,8 9,2 9,1 2,6 2,9 2,5 3,1 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 41,6 35,6 33,9 35,5 34,7 34,3 34,2 34,4 33,9 33,2 32,6 31,7 34,5 34,7 34,9 34,5 Od vseh formalno aktivnih, v % 4,4 3,8 3,7 3,8 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,5 3,7 3,7 3,7 3,7 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2011 2012 2013 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 934,5 930,1 927,5 927,1 925,4 926,0 923,7 921,3 917,4 914,5 913,8 918,0 916,5 911,0 913,0 912,9 912,7 914,3 914,0 913,1 911,5 823,4 817,3 811,6 812,0 814,5 816,9 816,9 815,7 810,5 808,4 808,3 807,1 805,0 792,9 788,7 788,9 790,1 793,0 795,4 796,5 794,4 38,1 37,9 35,2 35,1 35,3 37,7 37,8 37,9 37,2 37,4 37,6 37,5 37,4 37,4 37,5 37,3 37,4 38,7 39,0 39,1 38,1 272,1 267,4 265,4 264,7 266,1 266,6 266,6 265,7 264,0 263,2 262,2 261,1 259,5 251,9 249,8 249,5 250,3 251,6 252,6 253,1 253,4 186,6 185,1 184,6 184,6 184,6 184,4 184,2 183,8 182,9 182,5 182,1 181,8 181,2 178,4 177,8 177,8 177,9 177,5 177,7 177,7 177,6 65,0 62,1 60,7 59,9 61,0 61,7 61,8 61,4 60,5 60,2 59,6 59,0 58,1 53,5 52,0 51,8 52,4 54,0 54,8 55,2 55,5 513,2 512,0 510,9 512,2 513,1 512,6 512,5 512,1 509,3 507,9 508,5 508,5 508,1 503,7 501,4 502,1 502,4 502,6 503,8 504,3 502,9 51,4 51,2 50,8 50,9 50,9 51,1 51,2 51,2 50,8 50,8 50,7 50,2 50,2 49,6 49,2 49,4 49,2 49,3 49,3 49,4 49,1 120,2 120,3 119,9 120,8 121,5 121,6 121,7 121,4 120,3 119,8 120,8 121,1 121,3 120,6 120,4 120,8 121,0 120,9 121,2 121,3 120,3 729,0 723,0 719,6 720,3 722,7 723,0 723,1 722,1 717,7 715,6 715,2 713,7 711,6 699,9 695,5 695,8 696,9 698,2 700,3 701,5 699,8 671,9 667,6 665,2 666,1 667,9 667,7 667,7 666,7 662,8 660,9 660,5 659,2 657,7 648,3 645,3 645,8 646,4 647,0 648,7 649,7 648,0 57,0 55,5 54,5 54,2 54,8 55,3 55,4 55,3 55,0 54,7 54,7 54,5 53,9 51,6 50,3 50,0 50,5 51,1 51,5 51,8 51,8 94,5 94,3 91,9 91,8 91,8 93,9 93,8 93,6 92,8 92,8 93,1 93,4 93,4 93,1 93,2 93,0 93,2 94,8 95,1 95,0 94,6 111,1 112,8 116,0 115,0 110,9 106,8 106,8 105,6 106,9 106,1 105,4 110,9 111,5 118,1 124,3 124,1 122,6 121,3 118,6 116,6 117,1 53,4 53,2 54,2 53,4 52,0 51,7 50,9 50,5 51,2 50,9 50,5 53,3 53,3 54,9 57,2 56,9 56,9 57,3 56,7 56,2 57,3 13,5 13,2 13,2 12,9 12,0 11,4 10,7 10,3 10,2 10,1 10,1 14,2 14,0 13,8 14,4 14,4 13,8 13,1 13,1 12,6 12,5 37,9 38,4 39,6 39,4 38,6 38,5 38,1 37,7 37,9 37,4 37,1 37,0 37,1 40,2 41,2 40,9 40,1 39,5 39,5 38,9 38,6 39,0 40,1 41,4 41,6 40,0 40,0 39,0 38,4 38,2 37,7 37,5 38,3 38,7 41,6 43,6 43,8 42,8 41,8 40,5 39,6 39,2 52,9 56,7 58,0 57,3 56,3 55,4 55,0 54,7 54,6 54,6 54,3 54,3 53,6 53,8 54,7 54,4 54,2 54,6 54,4 53,9 54,7 33,7 35,5 38,5 38,3 36,7 34,2 33,4 31,9 32,1 31,4 31,2 31,5 31,9 35,6 40,3 39,2 38,4 35,8 33,9 31,4 31,0 11,9 12,1 12,5 12,4 12,0 11,8 11,6 11,5 11,7 11,6 11,5 12,1 12,2 13,0 13,6 13,6 13,4 13,3 13,0 12,8 12,9 11,2 11,6 12,1 12,1 11,6 11,3 11,0 10,9 11,0 11,0 10,9 11,4 11,6 12,7 13,4 13,5 13,2 12,8 12,4 12,1 12,0 12,7 12,7 13,0 12,8 12,5 12,4 12,2 12,2 12,4 12,4 12,3 12,9 12,9 13,3 13,8 13,8 13,7 13,8 13,6 13,5 13,8 0,2 1,7 3,2 -0,9 -4,2 -1,8 -2,3 -1,2 1,3 -0,8 -0,6 5,4 0,6 6,6 6,2 -0,2 -1,4 -1,3 -2,8 -2,0 0,5 1,3 0,8 0,8 0,7 0,8 0,7 0,6 0,6 0,8 0,8 1,4 6,3 1,8 0,9 1,5 1,1 1,1 1,1 0,8 0,8 1,0 7,1 8,2 10,6 6,1 5,9 6,5 5,8 5,6 8,0 5,6 7,3 8,4 8,2 12,2 14,2 6,3 6,6 7,1 6,1 5,3 7,7 4,5 4,0 5,0 5,2 7,1 5,5 4,7 3,9 4,0 4,0 5,5 4,9 5,1 3,4 6,2 4,8 6,2 6,3 6,5 5,3 5,3 3,8 3,3 3,3 2,6 3,7 3,5 4,1 3,5 3,5 3,3 3,8 4,3 4,3 3,2 3,4 2,8 3,0 3,1 3,2 2,7 2,9 34,3 34,2 34,2 34,2 34,2 34,7 34,4 34,1 33,8 33,9 33,9 33,6 33,3 32,7 32,9 32,8 32,2 32,3 32,0 31,0 30,4 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,6 3,6 3,5 3,5 3,5 3,4 3,3 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 9 10 11 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 3,9 2,0 0,1 2,0 1,7 1,1 1,6 0,3 -0,7 -1,0 -1,0 -0,5 1,4 1,5 1,1 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 5,7 3,1 -1,1 4,2 1,1 0,4 0,1 -1,0 -1,5 -2,0 -0,8 1,1 1,1 0,2 4,1 B Rudarstvo 4,0 3,9 3,6 0,3 5,8 5,9 8,4 10,6 2,2 -5,2 4,1 -6,8 6,6 9,7 2,2 C Predelovalne dejavnosti 8,9 3,9 2,5 3,6 3,5 3,1 3,4 2,5 2,0 2,3 1,6 2,9 3,4 2,8 4,6 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3,8 2,3 3,3 5,2 3,5 -0,5 5,6 3,9 4,9 -0,5 6,2 2,8 2,2 3,7 -8,1 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2,2 -0,1 0,1 1,5 1,1 -2,7 2,1 -0,5 0,4 -1,4 0,3 0,1 1,1 2,2 -7,5 F Gradbeništvo 4,5 1,9 -2,5 1,5 0,3 0,5 -0,3 -2,8 -2,8 -3,8 -2,4 -2,1 0,8 -0,5 2,3 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 3,7 2,8 0,8 2,6 2,3 3,0 2,1 1,6 0,0 -0,3 -0,2 0,0 1,7 2,4 4,3 H Promet in skladiščenje 2,0 2,7 -0,4 3,0 3,9 1,6 2,2 0,6 -1,7 -2,3 -1,1 0,2 -1,5 3,5 0,8 I Gostinstvo 4,0 2,1 -0,8 2,4 2,0 -0,6 -0,4 -0,7 -1,0 -1,1 -1,3 -0,7 1,6 0,6 -1,9 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2,6 0,9 -0,4 1,2 1,8 -0,2 0,3 1,3 -1,2 -2,0 -0,6 -2,7 3,1 1,2 -0,4 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 1,0 0,7 1,1 2,4 0,8 -2,4 4,5 -1,7 2,2 -0,3 -2,1 1,2 0,9 -0,6 -6,2 L Poslovanje z nepremičninami 2,9 3,0 -0,6 2,9 3,4 1,6 1,1 -1,3 -0,6 -1,3 -1,1 0,2 3,4 1,7 1,0 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1,6 -0,4 -1,1 0,2 -0,6 -1,6 -0,5 -0,8 -1,7 -1,3 -2,2 -3,4 -0,9 0,5 -2,9 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 4,0 3,5 0,7 3,2 3,9 2,7 3,0 0,3 -0,9 0,2 -2,4 0,7 5,2 2,4 3,2 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti -0,6 0,3 -1,8 0,6 -0,1 -0,4 -0,2 -1,5 -3,2 -2,4 -2,4 -2,1 -0,6 -1,3 0,2 P Izobraževanje 0,6 0,2 -3,3 -0,1 -0,3 0,4 -0,3 -2,2 -5,0 -5,6 -5,4 -4,2 0,1 1,0 -0,4 Q Zdravstvo in socialno varstvo -0,3 -0,7 -1,3 -0,8 -0,5 -0,5 -0,5 -1,0 -1,7 -2,1 -2,3 -2,3 -0,5 -0,5 -0,4 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 0,5 -0,7 -2,8 -1,2 -1,0 -0,3 -0,6 -1,5 -4,4 -4,6 -5,7 -3,8 -1,4 1,6 -1,6 S Druge dejavnosti 4,2 0,9 -0,9 1,5 0,6 -1,1 0,5 -0,6 -1,0 -2,4 -0,6 -0,7 1,1 0,0 -1,6 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -2,1 -0,1 -1,2 0,6 0,4 0,1 -0,5 -1,3 -1,8 -1,4 0,2 0,6 0,4 -0,1 0,2 Realni (deflator HICP) -1,8 -1,0 -1,1 -0,5 -1,2 -0,5 -0,9 -1,3 -1,2 -0,8 0,9 0,8 -0,6 -0,5 -0,3 Realni (deflator ULC) -1,6 -2,2 -3,0 -1,5 -2,3 -2,4 -2,0 -3,3 -3,5 -3,2 -2,7 USD za EUR 1,3268 1,3917 1,2856 1,4393 1,4126 1,3480 1,3110 1,3196 1,2515 1,2974 1,3204 1,3066 1,3770 1,3706 1,3556 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2011 2012 2013 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 0,8 2,2 2,0 0,7 1,0 1,3 -1,3 -0,1 -0,7 -1,2 0,4 -2,4 -0,7 -0,3 -1,7 -1,0 -0,2 -0,8 -0,4 0,8 -3,5 2,1 0,3 -2,1 -0,1 -0,5 -2,5 1,3 -1,9 -3,9 2,5 -5,9 -2,0 1,8 -4,6 0,2 0,6 1,5 1,1 2,2 6,8 10,0 11,9 3,8 4,0 14,9 13,2 1,4 5,4 -0,2 1,5 1,7 -18,0 10,4 0,6 1,1 -5,4 -10,3 -4,8 -1,8 1,8 4,5 3,8 1,9 2,7 3,9 1,0 4,3 1,3 0,3 5,2 0,5 1,4 3,5 0,3 1,1 4,4 2,3 2,0 3,4 5,6 5,5 8,0 3,6 5,2 6,5 0,3 4,0 2,6 8,3 7,8 -6,6 -0,5 5,0 2,6 10,9 6,6 0,7 1,3 10,0 -1,3 3,1 2,8 0,5 0,4 0,7 -2,5 4,0 -0,1 -2,6 2,2 -7,0 1,5 2,7 -1,1 -0,8 1,6 -0,2 -1,1 -0,5 -0,5 1,1 1,4 -3,1 -1,3 -0,4 -6,6 -1,4 -1,9 -5,1 0,2 -6,8 -4,6 -1,2 -3,0 -2,9 -2,2 -3,2 -0,9 1,1 2,4 3,3 2,2 1,0 2,9 1,8 0,0 0,7 0,5 -1,0 0,5 -0,8 -0,6 -0,6 -0,5 0,4 -0,5 0,6 -0,1 1,1 0,8 3,7 0,8 2,0 1,5 2,1 -1,9 -6,3 -1,3 2,7 -1,1 -3,9 -1,6 -1,1 -1,4 -0,8 0,7 0,3 -0,4 1,7 -0,3 0,2 0,4 -1,7 -1,4 0,5 -1,2 -0,1 -1,1 -1,9 -0,9 -0,9 -1,4 -2,4 -1,3 -0,2 0,1 -0,6 -1,7 -0,7 -1,3 0,1 0,2 0,5 2,3 1,7 -0,1 0,8 -1,2 -3,1 0,1 -7,1 1,6 -1,1 -0,5 -0,1 -4,3 -1,9 -1,9 -0,8 0,5 1,5 8,4 3,8 -0,4 -4,4 -0,2 1,8 1,8 3,0 3,5 -4,0 0,3 -1,0 -3,6 -1,6 0,4 3,5 -0,1 4,0 2,0 2,3 2,5 -1,5 -0,1 -1,3 -2,4 0,1 -1,0 -1,1 0,1 -2,3 -1,6 -0,4 -2,1 -0,7 -0,2 0,6 0,2 -0,3 -2,3 0,0 -0,5 -1,1 -0,7 1,0 -2,7 -0,8 -1,9 -2,4 -0,9 -1,9 -1,0 -0,3 -3,5 -2,8 -3,0 -4,1 -3,0 -2,3 2,5 2,1 5,1 2,0 -0,2 1,7 -0,6 -0,1 0,0 -2,5 1,4 -1,1 0,5 -0,5 -4,3 -2,3 1,4 0,0 0,9 0,8 -0,1 0,6 -0,4 -0,7 -0,7 -0,3 -3,5 -3,4 -3,3 -2,9 -2,9 -2,6 -1,6 -1,7 -2,9 -2,6 -2,2 -3,0 -1,0 -0,4 0,5 0,1 -0,6 -0,5 -1,5 -0,4 -4,6 -4,8 -5,0 -5,2 -5,8 -5,8 -5,3 -5,9 -5,0 -5,4 -4,2 -5,8 -2,5 -2,4 -0,5 -0,5 -0,4 -0,6 -0,3 -1,0 -1,6 -2,2 -2,0 -1,0 -2,8 -3,0 -0,4 -2,7 -2,5 -1,6 -3,0 -2,1 -1,7 -2,2 -0,8 -1,3 -1,9 1,3 -0,9 0,0 -3,5 -4,1 -3,6 -5,4 -6,3 -3,9 -3,7 -4,7 -4,7 -7,5 -4,0 -3,2 -4,2 -0,7 -1,8 2,0 -0,4 0,0 -0,6 0,1 -1,2 -0,1 -2,2 -0,7 -1,2 -4,0 -1,9 -0,8 -0,1 -0,7 1,0 -1,2 -1,9 -0,8 0,1 -0,1 -0,4 -0,9 -1,2 -1,2 -1,5 -1,8 -2,1 -1,5 -1,6 -1,7 -0,9 0,1 0,4 0,1 0,2 0,4 1,1 1,6 -0,7 -0,9 -0,6 -1,3 -1,1 -1,4 -1,5 -1,5 -1,5 -0,5 -1,0 -1,3 -0,2 0,8 1,3 0,5 0,4 0,4 1,6 2,7 1,3179 1,2905 1,3224 1,3201 1,3162 1,2789 1,2526 1,2288 1,2400 1,2856 1,2974 1,2828 1,3119 1,3288 1,3359 1,2964 1,3026 1,2982 1,3189 1,3080 Cene 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 6 7 8 9 10 CPI, medletna rast v % 1,8 1,8 2,6 1,7 1,3 2,5 2,5 2,5 2,9 2,6 2,3 1,5 1,3 0,9 0,9 2,1 2,7 Hrana in brezalkoholne pijače 1,0 4,4 4,1 5,0 3,7 5,1 3,9 4,2 3,9 4,4 4,4 3,6 4,6 2,9 3,8 4,4 5,6 Alkoholne pijače in tobak 7,2 5,7 6,5 6,3 3,7 4,9 4,2 5,1 7,2 9,5 10,6 7,5 6,2 5,4 2,8 3,0 4,8 Obleka in obutev -1,9 -1,5 -0,2 -2,4 -4,2 0,9 -2,2 1,6 0,7 -0,8 2,1 -1,2 -3,0 -4,2 -4,9 -3,4 2,0 Stanovanje 10,2 5,6 3,8 5,4 4,8 5,4 4,9 4,2 4,4 1,8 2,1 2,9 3,9 4,4 4,9 5,1 5,5 Stanovanjska oprema 1,4 2,7 0,1 3,9 2,4 1,7 1,2 0,0 -0,1 -0,9 -1,1 -1,8 3,9 3,5 1,7 2,1 1,8 Zdravje 2,1 1,6 0,4 2,6 0,8 0,3 -0,2 1,4 0,2 0,3 -0,2 -2,1 2,8 1,0 0,8 0,5 0,5 Prevoz -0,3 1,0 3,3 0,5 1,1 1,7 2,6 3,2 3,9 3,5 1,5 -0,5 0,4 0,1 1,1 2,0 1,9 Komunikacije 1,4 1,2 -2,4 1,6 2,3 -1,8 -1,2 -2,9 -3,6 -2,0 -3,8 -1,9 0,5 3,4 2,5 0,9 -1,8 Rekreacija in kultura 0,4 -1,5 1,4 -1,0 -1,7 -0,8 2,6 1,2 1,2 0,4 -0,3 -0,5 -1,3 -1,8 -2,0 -1,2 -0,3 Izobraževanje 1,6 1,7 2,9 1,6 1,9 1,4 1,1 1,3 4,3 4,8 4,6 4,6 1,6 1,6 1,6 2,5 1,8 Gostinske in nastanitvene storitve -2,5 -6,8 4,5 -10,9 -6,2 2,0 2,3 2,5 3,7 9,4 9,2 8,8 -10,5 -10,2 -9,8 2,7 2,0 Raznovrstno blago in storitve 1,4 2,2 2,4 2,3 2,4 2,6 2,5 1,2 3,3 2,8 2,4 2,7 2,2 2,2 2,3 2,7 2,4 HICP 2,1 2,1 2,8 2,0 1,5 2,6 2,5 2,5 3,2 3,0 2,7 1,8 1,6 1,1 1,2 2,3 2,9 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 0,3 1,3 2,0 1,1 1,2 2,3 2,2 1,8 2,0 1,9 1,9 1,4 1,1 1,0 0,8 1,9 2,3 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 2,1 4,5 0,9 4,8 4,1 3,6 1,3 0,8 0,6 0,6 0,8 0,2 4,4 4,1 4,2 4,1 3,7 Domači trg 2,0 3,8 1,0 4,1 3,7 2,9 1,1 0,9 0,9 1,2 1,1 0,3 3,7 3,7 3,8 3,6 3,1 Tuji trg 2,2 5,3 0,7 5,5 4,6 4,4 1,6 0,7 0,4 0,1 0,4 0,2 5,1 4,6 4,6 4,6 4,3 Na evrskem območju 2,2 6,1 0,1 6,5 5,1 4,6 0,8 0,2 0,1 -0,5 0,4 0,0 5,8 4,8 5,2 5,2 4,4 Izven evrskega območja 2,1 3,6 2,0 3,1 3,5 3,8 3,4 2,0 1,3 1,5 0,6 0,7 3,6 4,1 3,2 3,2 4,1 Indeks uvoznih cen 7,4 5,4 1,9 5,5 4,5 2,9 1,9 1,2 1,3 3,2 0,8 -0,5 5,0 4,5 4,8 4,3 4,1 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 16,5 10,9 12,7 9,9 8,3 10,8 12,1 12,5 14,5 11,6 5,6 0,1 7,9 6,3 9,1 9,6 10,8 Naftni derivati 17,3 11,9 13,0 10,5 9,9 11,7 12,3 12,7 14,4 12,6 6,4 0,4 8,7 7,7 10,8 11,3 12,3 Promet 1,8 1,1 1,6 1,1 1,1 1,1 0,7 0,0 0,0 5,7 8,6 8,6 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 Ostale regulirane cene 1,3 0,0 -0,6 0,1 0,0 -0,2 -0,2 -0,3 0,1 -1,8 -3,9 -2,9 0,0 0,0 0,0 0,0 -0,2 Regulirane cene skupaj 14,2 2,8 9,2 1,5 0,5 2,1 7,3 9,5 11,0 8,9 4,3 0,5 0,1 -1,0 1,1 1,4 2,2 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 'sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 2011 2012 2013 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 2,7 2,0 2,3 2,9 2,3 2,6 2,4 2,3 2,4 2,9 3,3 2,7 2,3 2,7 2,4 2,7 2,0 1,5 1,2 1,9 2,6 2,2 4,8 4,9 3,9 3,9 4,0 4,7 4,3 3,7 4,1 3,7 4,0 4,3 4,2 4,7 5,2 4,1 3,9 3,3 3,1 4,4 4,4 4,3 4,9 4,9 4,1 3,9 4,7 5,1 5,2 5,1 7,4 7,1 7,0 9,6 9,5 9,4 11,2 10,7 10,0 7,8 7,4 7,5 7,5 7,5 2,1 -1,5 -2,2 -3,5 -1,2 0,2 3,0 1,6 0,8 1,8 -0,3 -1,5 -1,7 0,8 1,6 6,5 -1,3 0,0 -3,1 -0,5 1,1 0,1 5,7 5,0 4,7 5,3 4,7 4,0 3,7 4,9 3,9 4,2 5,2 2,7 1,5 1,3 0,7 2,8 2,9 3,3 2,8 2,5 3,4 2,7 2,0 1,4 1,3 1,5 0,8 0,7 0,1 -0,7 -0,3 0,1 -0,2 -0,8 -1,2 -0,7 -0,5 -1,5 -1,1 -2,2 -1,9 -1,4 -1,3 -0,8 0,2 0,0 -0,3 -0,3 0,1 1,5 1,5 1,3 0,1 0,2 0,3 0,3 0,4 0,2 -0,1 0,2 -0,7 -2,0 -2,1 -2,2 0,0 0,3 1,9 1,4 2,0 2,5 3,3 4,1 2,8 2,6 2,4 4,5 4,7 3,9 3,3 3,4 2,0 1,9 0,6 -0,9 -0,9 0,2 2,0 0,0 -0,3 -3,3 -0,1 -1,2 -2,4 -2,6 -3,2 -2,8 -3,1 -4,4 -3,2 -1,6 -3,3 -1,1 -3,6 -4,6 -3,2 -2,2 -2,3 -1,3 0,0 2,5 -0,9 -1,2 0,8 6,8 0,4 0,9 1,2 1,6 1,3 1,2 1,2 0,1 0,9 0,2 -0,4 -0,4 -0,1 -0,4 -0,5 -0,6 0,7 0,9 0,9 1,6 1,0 1,1 1,2 1,3 1,3 1,3 1,3 5,9 5,7 4,8 5,0 4,7 4,6 4,7 4,7 4,6 4,6 4,6 4,6 0,1 2,0 2,2 2,5 2,4 2,1 2,8 2,6 2,1 1,4 0,9 8,9 9,1 9,7 9,3 9,3 9,2 9,0 8,6 8,6 9,1 9,6 9,9 2,5 2,8 2,9 2,7 1,9 1,9 1,1 0,6 2,5 3,7 3,7 3,1 2,9 2,4 2,4 2,5 2,4 2,1 2,9 3,1 1,2 0,2 2,8 2,1 2,3 2,8 2,4 2,9 2,4 2,4 2,6 3,1 3,7 3,2 2,8 3,1 2,8 2,9 2,2 1,6 1,6 2,2 2,8 2,2 2,5 2,1 2,4 2,6 1,6 1,9 1,9 1,7 1,9 2,0 2,0 1,9 1,8 2,0 1,9 2,2 1,6 1,4 1,3 1,5 2,0 2,1 3,6 3,6 2,4 0,8 0,7 0,7 1,0 0,7 0,8 0,4 0,7 0,8 0,7 0,4 0,4 1,1 0,8 0,5 0,2 0,0 -0,3 0,0 2,9 2,6 1,9 0,7 0,6 0,7 1,3 0,8 0,9 0,8 0,9 1,2 1,3 1,0 1,1 1,1 1,1 0,6 0,1 0,1 0,1 0,2 4,3 4,5 3,0 0,9 0,8 0,8 0,8 0,5 0,6 0,1 0,6 0,4 0,1 -0,2 -0,3 1,0 0,5 0,5 0,3 -0,2 -0,6 -0,2 4,7 4,7 2,8 -0,1 -0,2 0,0 0,4 0,1 0,5 -0,5 0,2 -0,1 -0,6 -0,8 -0,8 1,2 0,7 0,3 0,0 -0,4 -0,8 -0,3 3,5 4,0 3,5 3,3 3,4 2,8 1,7 1,4 1,0 1,3 1,6 1,7 1,8 1,1 1,0 0,6 0,2 0,8 1,1 0,3 -0,3 0,0 3,0 1,8 0,9 2,1 2,8 2,0 1,2 0,3 0,1 1,1 2,7 2,9 3,7 3,0 2,1 0,6 -0,3 -0,6 -1,3 0,5 1,2 -0,4 11,9 9,7 10,3 12,0 13,8 14,7 11,8 10,9 10,1 14,6 18,8 14,7 10,4 9,8 7,5 6,4 2,9 -0,6 -0,7 1,8 3,8 -1,3 12,7 10,3 10,5 12,2 14,2 15,3 11,9 10,8 9,2 14,4 19,4 15,8 11,4 10,5 8,1 7,7 3,6 -0,8 -0,9 3,1 5,5 -0,3 1,1 1,1 1,1 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 17,3 17,3 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 -0,3 0,1 0,1 0,1 -3,0 -1,1 -1,1 -3,9 -3,9 -3,9 -3,8 -3,8 -1,1 -0,8 -0,8 2,9 1,3 2,0 9,5 10,6 11,1 9,0 8,5 7,9 11,0 14,0 10,1 8,5 8,1 5,6 4,9 2,4 -0,1 -0,3 2,0 4,3 0,5 Plačilna bilanca 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 7 | 8 | 9 | 10 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -50 146 1.159 120 -47 0 96 262 320 482 497 685 45 -110 17 84 Blago1 -830 -957 -110 -189 -194 -356 -149 -45 60 24 150 235 29 -132 -91 -39 Izvoz 18.973 21.450 21.631 5.539 5.285 5.403 5.364 5.559 5.283 5.424 5.405 5.653 1.798 1.546 1.942 1.849 Uvoz 19.804 22.407 21.741 5.728 5.479 5.758 5.514 5.604 5.223 5.400 5.255 5.418 1.769 1.677 2.033 1.888 Storitve 1.281 1.476 1.803 406 377 375 418 444 528 414 499 527 89 132 155 152 Izvoz 4.593 4.842 5.166 1.186 1.393 1.217 1.118 1.237 1.502 1.310 1.195 1.303 465 467 461 414 Uvoz 3.312 3.365 3.363 781 1.016 841 700 793 974 896 696 776 376 335 305 263 Dohodki -588 -524 -552 -128 -235 -81 -145 -168 -198 -42 -72 -80 -93 -87 -55 -29 Prejemki 583 936 699 249 221 259 131 188 174 206 224 234 74 65 82 81 Izdatki 1.172 1.460 1.251 378 456 340 276 356 372 247 296 314 167 153 137 110 Tekoči transferi 88 151 18 32 4 62 -28 31 -70 86 -80 3 20 -23 8 0 Prejemki 1.231 1.404 1.410 328 319 371 348 366 285 411 332 353 120 74 125 96 Izdatki 1.143 1.253 1.392 296 315 310 377 336 355 325 412 350 100 97 118 96 Kapitalski in finančni račun 530 -474 -1.206 -257 -81 -175 67 -249 -540 -484 -897 -913 57 -43 -94 -297 Kapitalski račun 54 -85 -92 0 -3 -80 -24 11 -30 -49 -5 -40 -5 -2 5 0 Finančni račun 476 -389 -1.114 -257 -78 -94 91 -260 -511 -434 -891 -873 62 -41 -99 -297 Neposredne naložbe 428 633 166 236 260 151 146 98 84 -162 -61 -650 69 68 123 -83 Domače v tujini 156 -85 212 32 54 -156 41 127 39 5 -108 56 -44 41 57 -77 Tuje v Sloveniji 272 718 -46 204 206 307 105 -29 45 -167 46 -706 113 26 66 -6 Naložbe v vrednostne papirje 1.956 1.839 -218 -297 -441 -20 -923 124 -982 1.564 132 1.977 70 -63 -448 225 Finančni derivativi -117 -155 -203 -19 -28 -24 -23 -21 -31 -129 19 -229 -3 -4 -21 -8 Ostale naložbe -1.810 -2.777 -890 -188 98 -221 851 -455 439 -1.726 -1.048 -1.952 -62 -57 218 -417 Terjatve 779 -1.490 -1.474 -169 -363 567 -1.466 -95 205 -118 -1.295 -671 -504 -25 166 -361 Komercialni krediti -174 -49 65 -88 44 316 -347 -35 109 339 -359 -45 -39 202 -118 -135 Posojila 203 -55 -319 -22 48 19 3 -95 84 -310 25 -181 -20 27 41 -48 Gotovina, vloge 669 -1.341 -1.177 -58 -422 249 -1.131 11 -33 -24 -956 -369 -431 -235 244 -187 Ostale terjatve 81 -46 -45 0 -33 -18 10 24 45 -124 -6 -77 -14 -18 -1 9 Obveznosti -2.589 -1.287 584 -19 461 -788 2.317 -359 234 -1.608 247 -1.281 442 -32 51 -56 Komercialni krediti 362 107 265 -19 -82 17 161 136 -96 63 -303 99 -7 -253 178 -20 Posojila -986 -1.234 -729 -298 203 -752 -121 -223 -178 -208 374 602 240 -41 5 -201 Vloge -1.954 -169 1.026 334 340 -57 2.287 -288 530 -1.503 188 -1.981 202 237 -99 158 Ostale obveznosti -11 9 23 -36 0 3 -11 17 -22 39 -12 -2 7 25 -33 7 Mednarodne denarne rezerve2 19 72 31 12 33 19 39 -6 -21 19 67 -19 -12 15 29 -15 Statistična napaka -480 328 47 137 128 174 -163 -13 220 2 400 228 -102 153 77 214 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.875 2.042 2.112 532 514 540 477 569 514 552 516 524 182 156 176 175 Blaga za vmesno porabo 10.172 12.008 12.138 3.124 3.024 2.931 3.063 3.101 3.019 2.955 3.077 3.168 1.014 910 1.100 1.037 Blaga za široko porabo 6.592 6.950 6.811 1.769 1.631 1.803 1.685 1.734 1.604 1.788 1.676 1.833 564 441 627 597 Uvoz investicijskega blaga 2.324 2.505 2.402 617 589 736 562 584 570 687 644 661 205 166 219 203 Blaga za vmesno porabo 12.247 14.107 14.005 3.610 3.472 3.490 3.636 3.578 3.410 3.382 3.473 3.462 1.125 1.065 1.283 1.209 Blaga za široko porabo 5.530 5.943 5.671 1.526 1.502 1.524 1.435 1.400 1.350 1.486 1.395 1.491 476 474 552 504 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: ]Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2011 2012 2013 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7 7 -91 -23 -76 195 89 23 150 59 61 200 196 230 56 61 80 337 295 139 251 231 -106 -211 -115 -39 4 7 -31 -21 48 -73 84 43 98 -117 -47 62 124 137 -15 119 116 1.913 1.641 1.646 1.726 1.992 1.807 1.862 1.891 1.829 1.606 1.848 1.961 1.926 1.537 1.717 1.741 1.935 1.965 1.847 1.832 1.947 2.019 1.851 1.761 1.765 1.988 1.800 1.892 1.912 1.781 1.679 1.764 1.918 1.828 1.654 1.764 1.680 1.810 1.828 1.862 1.713 1.832 127 97 152 106 161 148 156 140 147 189 192 183 145 86 164 118 210 165 179 177 194 381 421 377 325 417 392 410 434 512 512 477 467 415 427 385 347 458 422 429 449 530 254 325 225 219 256 244 254 295 366 323 285 284 270 341 220 229 248 257 250 273 336 -37 -14 -35 -41 -68 -44 -99 -25 -110 -32 -56 -8 -14 -19 -26 -24 -23 -21 -31 -28 -31 78 100 41 42 48 54 63 72 54 55 65 58 59 88 74 73 77 78 78 78 78 115 114 77 83 116 98 162 97 164 87 121 66 73 108 100 97 99 99 109 106 109 24 38 -25 -101 98 -23 -3 56 -25 -24 -21 -21 1 106 -30 -76 26 14 6 -16 -47 117 158 73 68 207 97 113 156 112 85 88 90 109 212 86 95 151 138 115 102 100 94 120 97 169 110 120 116 100 137 109 109 112 108 106 116 171 125 124 109 118 147 -53 176 87 152 -172 -168 -162 81 -55 -243 -242 -384 -348 248 -402 -96 -409 -342 -178 -349 -269 11 -91 -4 -6 -14 24 5 -18 9 -10 -29 -13 -40 3 -1 -5 0 0 -27 -13 4 -64 267 90 158 -158 -193 -167 100 -65 -233 -213 -372 -308 245 -402 -91 -409 -342 -151 -336 -273 -51 285 -53 77 123 -92 144 45 87 -28 25 -45 31 -149 53 30 -137 -697 0 58 49 3 -83 -12 17 36 -6 53 80 13 43 -16 -6 42 -32 -6 -3 -91 -7 26 40 -4 -54 367 -41 60 87 -86 91 -35 74 -71 41 -39 -11 -117 60 32 -46 -691 -26 18 53 -179 -66 221 -820 -324 76 133 -86 -644 -152 -187 1.674 -54 -56 -156 17 271 -143 2.585 -405 -129 2 -18 0 9 -31 -6 -7 -7 -9 -3 -19 -44 -40 -44 -34 65 -8 -8 -68 -153 -83 120 76 -10 834 27 -171 -435 151 541 -46 -56 -1.982 -256 512 -288 -213 -569 490 -2.694 224 -28 301 628 -612 102 -956 -383 119 169 122 147 -64 -294 -422 597 -343 -385 -591 -246 -426 -26 -15 42 409 -86 -85 -176 24 -32 -27 16 158 -65 -28 37 330 -65 -80 -214 -30 58 -73 -3 23 44 22 128 -147 -153 -28 86 40 51 -8 17 -49 -277 4 9 13 -71 -68 -41 24 233 203 -544 42 -629 -258 164 105 36 -77 8 -132 -406 514 -291 -315 -377 -75 -418 98 -38 3 -29 -3 17 -4 4 15 5 30 15 0 -151 -4 31 8 1 -13 -70 3 -10 2 -181 -551 602 732 983 212 -554 -18 419 -193 8 -1.688 166 -85 55 172 22 735 -2.268 250 -13 133 -96 -79 147 93 -16 -72 224 -8 -144 56 6 18 40 -234 86 -152 2 34 62 -134 -429 -121 77 -211 14 103 -213 -114 -83 -62 -32 14 -194 -28 34 -151 492 675 -14 -59 -396 103 -319 550 833 904 115 -278 -126 527 12 -9 -1.726 358 -136 274 234 -319 68 -2.299 251 524 12 -15 54 -36 -29 10 9 -2 -17 1 -6 18 -17 38 -18 3 2 -10 12 -4 -7 44 -10 -68 59 48 0 -2 -4 -41 -3 23 26 11 -18 22 11 33 17 25 -61 -82 46 -85 -64 -76 -23 80 139 -231 -4 182 42 188 118 -304 341 15 72 47 39 98 37 179 186 144 159 175 183 189 196 172 164 179 193 191 168 155 159 202 180 176 168 np 1.058 837 957 996 1.110 1.009 1.049 1.042 1.052 935 1.032 1.116 1.062 777 1.007 989 1.082 1.110 1.051 1.007 np 632 573 500 528 657 559 572 603 554 460 590 610 628 550 507 557 612 635 582 616 np 226 307 174 159 228 186 201 197 217 163 190 219 209 259 195 195 254 218 259 184 np 1.262 1.018 1.171 1.171 1.294 1.177 1.209 1.192 1.175 1.096 1.140 1.244 1.160 978 1.222 1.109 1.144 1.201 1.200 1.061 np 537 483 447 456 533 449 475 475 442 447 461 530 508 448 444 467 483 493 489 509 np Denarna gibanja in obrestne mere 2010 2011 2012 2011 2012 4 I 5 I 6 I 7 I 8 I 9 I 10 I 11 I 12 1 1 2 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 138 1G2 221 l6 l6 l6 l6 l6 ll l6 83 1G2 111 119 Centralna država (S.1311) 3.419 4.299 5.G5l 3.319 3.32l 3.282 3.2l6 3.328 3.355 3.38l 3.436 4.299 4.465 4.58G Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 526 584 61G 532 53G 533 534 536 535 541 554 584 588 589 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.282 9.454 9.26l 9.3G4 9.383 9.425 9.5Gl 9.49G 9.468 9.481 9.46l 9.454 9.421 9.391 Nefinančne družbe (s.11) 21.646 2G.876 19.47G 21.782 21.714 21.725 21.656 21.53l 21.369 21.444 21.434 2G.876 2G.976 2G.896 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.49l 2.229 2.135 2.35G 2.341 2.325 2.323 2.292 2.298 2.286 2.2ll 2.229 2.21G 2.234 Denarni sektor (S.121, 122) 5.811 5.445 5.194 5.1l9 5.2l5 5.259 5.224 5.422 5.3l5 5.491 5.224 5.445 5.111 4.846 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 35.994 35.692 34.558 35.l36 35.811 35.836 35.72G 35.854 35.l63 35.97G 35.l84 35.692 35.4Gl 35.334 V tuji valuti 1.843 1.536 1.3G9 1.689 1.751 1.724 1.794 1.lG5 1.628 1.586 1.55l 1.536 1.529 1.5G5 Vrednostni papirji skupaj 5.345 5.659 5.862 5.G43 5.GG8 4.99G 5.GGl 5.G46 5.GG8 5.G75 5.G52 5.659 5.83l 5.69l IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 26.l6l 28.42G 29.582 2l.G8G 2l.2G5 2l.384 2l.392 2l.423 2l.33l 27.631 2l.3l6 28.42G 28.359 2l.926 Čez noč 8.155 8.245 8.6l8 8.2G6 8.23l 8.259 8.3G3 8.241 8.236 8.G58 8.436 8.245 8.399 8.195 Vezane vloge - kratkoročne 8.193 l.868 l.G56 8.4ll 8.614 8.615 8.4l1 8.468 8.369 8.3l2 l.l91 l.868 l.688 l.468 Vezane vloge - dolgoročne 1G.33l 12.248 13.78G 1G.375 1G.324 1G.47G 1G.56l 1G.662 1G.683 11.148 11.G89 12.248 12.18G 12.171 Kratkoročne vloge na odpoklic 82 59 68 22 3G 4G 51 52 49 53 6G 59 92 92 Vloge v tuji valuti skupaj 463 5l9 552 444 459 464 488 4l6 486 494 538 5l9 5lG 564 Čez noč 285 386 3l2 286 295 3G4 31l 3G5 32G 329 365 386 391 384 Vezane vloge - kratkoročne 121 133 123 1Gl 111 1Gl 113 1G8 1G9 1G9 114 133 11l 12G Vezane vloge - dolgoročne 55 59 56 5G 52 52 5l 62 5l 55 58 59 61 59 Kratkoročne vloge na odpoklic 2 1 1 1 1 1 1 1 G 1 1 1 1 1 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč G,21 G,22 G,2G G,21 G,21 G,21 G,23 G,23 G,24 G,24 G,26 G,24 G,24 G,24 Vezane vloge do 1 leta 1,81 2,15 2,31 2,G8 2,15 2,2G 2,2G 2,18 2,1l 2,24 2,2l 2,28 2,39 2,35 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,53 5,46 5,48 5,51 5,42 5,52 5,39 5,49 5,45 5,5G 5,43 5,2l 5,3l 5,4G Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,l6 5,69 5,32 5,25 5,82 5,9l 6,17 6,48 5,91 4,25 5,2G 6,51 3,l9 3,GG OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,GG 1,25 G,88 1,25 1,25 1,25 1,5G 1,5G 1,5G 1,5G 1,25 1,GG 1,GG 1,GG MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni G,81 1,39 G,5l 1,32 1,42 1,49 1,6G 1,55 1,54 1,58 1,48 1,43 1,22 1,G5 6-mesečni 1,G8 1,64 G,83 1,62 1,71 1,l5 1,82 1,l5 1,l4 1,l8 1,71 1,6l 1,5G 1,35 LIBOR za CHF 3-mesečni G,19 G,12 G,Gl G,18 G,18 G,18 G,18 G,G6 G,G1 G,G4 G,G5 G,G5 G,G6 G,G8 6-mesečni G,2l G,18 G,15 G,26 G,25 G,24 G,24 G,12 G,G5 G,G8 G,G9 G,1G G,11 G,14 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2012 2013 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1|2|3|4|5|6|7|8 182 169 188 204 227 227 207 226 224 221 232 233 229 233 233 233 233 232 4.801 4.752 4.796 4.811 4.870 4.814 4.874 5.138 5.144 5.057 5.036 5.111 5.048 5.451 5.361 4.999 5.108 5.024 588 591 580 584 589 590 585 583 580 610 609 613 609 610 600 600 601 601 9.412 9.380 9.380 9.362 9.341 9.346 9.338 9.341 9.318 9.267 9.191 9.160 9.159 9.141 9.107 9.099 9.050 9.059 20.933 20.922 20.843 20.693 20.561 20.506 20.398 20.294 20.044 19.470 19.425 19.265 19.152 19.022 18.889 18.832 18.639 18.633 2.323 2.320 2.300 2.291 2.247 2.244 2.210 2.204 2.186 2.135 2.116 2.102 2.028 2.000 1.990 1.999 1.992 1.983 5.644 5.527 5.613 5.918 5.248 5.229 5.210 4.930 5.012 5.194 5.085 5.300 5.389 4.957 5.423 5.255 5.190 5.320 36.103 35.955 35.979 36.202 35.461 35.440 35.316 35.131 34.943 34.558 34.349 34.342 34.336 33.765 34.040 33.902 33.612 33.754 1.492 1.472 1.458 1.439 1.423 1.402 1.372 1.354 1.348 1.309 1.263 1.277 1.264 1.236 1.235 1.223 1.203 1.192 6.105 6.066 6.076 6.018 5.972 5.886 5.928 6.004 5.990 5.862 5.846 5.927 5.780 6.177 6.091 5.657 5.762 5.669 30.197 30.165 30.208 30.322 29.703 29.591 29.354 29.457 30.062 29.582 29.575 29.961 30.070 29.665 30.497 29.943 30.228 30.184 8.177 8.404 8.375 9.151 8.573 8.632 8.523 8.648 8.763 8.678 8.726 9.185 8.997 8.919 8.806 8.923 9.124 9.055 7.553 7.362 7.441 7.111 7.134 7.052 6.964 6.980 7.417 7.056 6.905 6.827 7.140 7.148 7.712 7.626 7.652 7.696 14.395 14.319 14.309 13.982 13.930 13.852 13.751 13.755 13.763 13.780 13.863 13.829 13.775 13.424 13.787 13.189 13.203 13.159 72 80 83 78 66 55 116 74 119 68 81 120 158 174 192 205 249 274 577 568 559 583 597 591 579 571 576 552 538 554 549 520 548 536 520 541 384 385 381 397 410 412 397 388 399 372 372 383 363 361 354 340 342 362 132 124 116 125 125 119 124 126 119 123 109 114 128 103 103 113 97 95 60 58 61 60 61 59 57 56 57 56 56 56 57 55 91 82 81 84 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 0 0 0,23 0,22 0,22 0,22 0,19 0,19 0,18 0,17 0,17 0,17 0,14 0,13 0,13 0,13 0,12 0,11 0,10 2,38 2,38 2,37 2,29 2,27 2,23 2,23 2,28 2,28 2,24 2,28 2,18 2,10 2,01 2,01 1,97 1,89 5,46 5,36 5,45 5,42 5,37 5,41 5,62 5,53 6,00 5,31 5,46 6,40 5,03 5,49 5,39 5,30 5,34 6,04 5,81 6,27 5,83 3,94 5,06 6,52 6,51 5,48 5,57 3,75 3,76 3,70 3,48 5,68 3,03 1,00 1,00 1,00 1,00 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,50 0,50 0,50 0,50 0,86 0,74 0,68 0,66 0,50 0,33 0,25 0,21 0,19 0,19 0,20 0,22 0,21 0,21 0,20 0,21 0,22 0,23 1,16 1,04 0,97 0,93 0,78 0,60 0,48 0,41 0,36 0,32 0,34 0,36 0,33 0,32 0,30 0,32 0,34 0,34 0,10 0,11 0,11 0,09 0,07 0,05 0,05 0,02 0,03 0,01 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,16 0,18 0,19 0,18 0,18 0,16 0,16 0,11 0,12 0,07 0,08 0,08 0,09 0,08 0,08 0,08 Javne finance 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q2 I Q3 | Q4 Q1 I Q2 | Q3 | Q4 Q1 1 Q2 8 | 9 | 10 11 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.794,0 14.982,3 14.999,1 3.826,7 3.538,4 4.016,5 3.618,4 3.712,2 3.577,2 4.091,3 3.419,8 3.495,0 1.220,5 1.220,6 1.290,5 1.361,2 Tekoči prihodki 13.771,5 14.037,9 14.030,6 3.638,6 3.319,1 3.715,6 3.410,8 3.485,9 3.367,4 3.766,5 3.184,5 3.293,4 1.181,0 1.100,8 1.235,8 1.265,0 Davčni prihodki 12.848,4 13.209,2 13.118,3 3.451,0 3.129,7 3.472,7 3.172,7 3.314,0 3.170,4 3.461,2 2.946,8 3.107,4 1.111,6 1.041,2 1.170,4 1.185,5 Davki na dohodek in dobiček 2.490,7 2.723,5 2.656,6 827,7 562,9 697,5 629,5 723,0 511,1 793,0 577,1 510,9 221,0 235,8 223,8 227,5 Prispevki za socialno varnost 5.234,5 5.267,6 5.244,1 1.316,9 1.303,8 1.346,2 1.342,5 1.332,8 1.306,4 1.262,4 1.264,9 1.283,4 431,5 436,1 416,5 444,0 Davki na plačilno listo in delovno silo 28,1 29,2 25,6 7,6 6,7 8,2 7,2 6,4 5,8 6,1 5,5 6,1 1,9 2,1 2,6 2,4 Davki na premoženje 219,7 215,2 233,9 53,8 84,2 53,1 26,6 64,8 79,4 63,1 24,2 67,8 30,8 28,0 4,7 33,9 Domači davki na blago in storitve 4.780,7 4.856,2 4.876,1 1.217,4 1.148,4 1.324,9 1.164,0 1.164,5 1.244,1 1.303,4 1.039,2 1.224,7 420,1 331,1 456,6 495,4 Davki na medn. trgov. in transaksije 90,7 100,2 82,5 27,6 23,8 25,1 22,3 21,9 17,9 20,5 19,4 22,9 6,4 8,2 7,3 8,6 Drugi davki 4,0 17,2 -0,6 -0,1 -0,2 17,6 -19,4 0,5 5,8 12,6 16,5 -8,4 -0,1 0,0 58,9 -26,3 Nedavčni prihodki 923,0 828,7 912,3 187,6 189,5 242,9 238,1 171,9 197,0 305,3 237,7 186,1 69,4 59,6 65,5 79,5 Kapitalski prihodki 175,7 65,3 62,5 21,6 14,4 21,7 10,5 10,8 11,7 29,5 10,7 13,1 4,2 5,1 3,6 6,1 Prejete donacije 12,6 10,4 9,2 3,0 1,0 4,0 1,3 1,8 1,6 4,5 12,9 2,6 0,3 0,5 0,5 2,2 Transferni prihodki 109,5 53,8 51,7 0,4 50,5 0,6 0,1 0,5 50,0 1,1 0,5 0,4 0,0 50,3 0,2 0,2 Prejeta sredstva iz EU 724,7 814,9 845,1 163,2 153,3 274,6 195,6 213,2 146,6 289,7 211,2 185,5 35,1 63,9 50,3 87,6 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.692,7 16.546,3 16.125,7 4.159,0 3.955,7 4.240,0 4.326,5 3.857,4 3.836,0 4.105,7 4.129,3 4.002,9 1.321,4 1.325,8 1.328,8 1.368,3 Tekoči odhodki 6.960,4 6.926,7 6.813,5 1.742,3 1.645,5 1.640,3 1.995,1 1.668,7 1.553,2 1.596,6 1.838,8 1.814,0 540,4 569,6 544,4 530,7 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.912,4 3.882,7 3.727,7 1.010,3 955,0 950,4 958,3 973,9 910,8 884,7 903,6 931,8 320,6 312,8 322,2 320,0 Izdatki za blago in storitve 2.512,4 2.443,4 2.373,0 615,7 603,4 638,9 589,7 599,1 551,1 633,1 559,9 565,7 215,5 180,5 196,4 204,5 Plačila obresti 488,2 526,7 647,9 108,1 78,0 29,3 431,8 81,5 79,4 55,3 319,1 295,2 2,3 71,7 21,9 1,9 Sredstva, izločena v rezerve 47,4 73,9 64,9 8,2 9,1 21,6 15,3 14,3 11,8 23,4 56,2 21,3 1,9 4,5 3,9 4,3 Tekoči transferi 7.628,5 7.818,9 7.687,0 2.076,4 1.855,7 1.944,4 1.957,3 1.878,7 1.903,2 1.947,8 1.945,0 1.890,4 619,8 615,0 607,7 642,7 Subvencije 581,9 496,3 502,7 127,6 69,1 128,2 177,1 107,8 57,3 160,5 190,5 111,9 22,9 23,6 17,0 39,3 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.277,7 6.533,5 6.384,2 1.745,6 1.583,0 1.598,3 1.609,2 1.588,7 1.636,6 1.549,7 1.576,8 1.586,0 529,9 522,6 526,4 540,0 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 728,8 737,2 741,0 186,2 189,0 203,2 158,0 169,6 196,7 216,8 154,4 181,8 65,9 61,6 63,0 62,3 Tekoči transferi v tujino 40,1 52,0 59,0 17,0 14,5 14,6 13,0 12,5 12,6 20,8 23,3 10,7 1,1 7,2 1,2 1,1 Investicijski odhodki 1.310,6 1.023,5 915,0 196,5 266,5 391,6 165,3 179,2 223,4 347,2 141,1 145,9 105,5 82,5 94,6 111,5 Investicijski transferi 396,4 372,1 319,9 73,3 97,0 159,4 47,0 44,3 74,3 154,3 42,5 52,0 29,1 26,5 49,3 48,1 Plačila sredstev v proračun EU 396,8 405,1 390,3 70,6 91,0 104,4 161,8 86,5 82,0 59,9 161,8 100,5 26,5 32,1 32,8 35,3 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.898,7 -1.564,1 -1.126,6 - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar - oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2011 2012 2013 12 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11* 12 1|2|3|4|5|6|7 1.364,8 1.181,7 1.094,3 1.342,3 1.283,2 1.159,7 1.269,3 1.188,8 1.234,9 1.153,5 1.300,4 1.304,0 1.486,9 1.183,0 1.143,6 1.093,2 1.186,8 1.134,2 1.174,1 1.289,6 1.214,8 1.152,0 1.056,4 1.202,5 1.230,7 1.101,4 1.153,8 1.120,0 1.189,9 1.057,5 1.256,4 1.228,5 1.281,6 1.130,4 1.072,6 981,5 1.107,7 1.061,3 1.124,4 1.225,1 1.116,8 1.106,6 952,1 1.114,0 1.174,5 1.049,3 1.090,3 1.059,0 1.107,5 1.003,9 1.188,8 1.161,5 1.111,0 1.076,5 955,1 915,2 1.046,5 997,0 1.063,9 1.061,0 246,2 214,7 219,2 195,6 248,3 194,8 279,9 91,6 210,5 209,0 215,7 311,1 266,3 199,9 194,1 183,1 70,9 163,5 276,6 62,6 485,8 443,5 438,0 461,0 441,3 449,0 442,5 432,2 446,0 428,2 430,0 360,0 472,3 424,7 418,9 421,4 432,4 426,3 424,7 423,0 3,3 2,0 2,0 3,2 2,2 2,2 2,0 2,2 1,7 1,9 2,0 1,6 2,5 1,9 1,8 1,8 2,1 2,0 2,0 2,2 14,5 8,2 9,7 8,7 10,5 27,4 26,9 26,3 26,4 26,6 20,0 30,5 12,7 6,1 9,0 9,0 17,3 30,4 20,1 32,1 373,0 443,6 282,4 438,0 460,7 371,2 332,7 496,8 414,2 333,2 512,5 444,9 346,1 438,3 319,3 281,6 521,1 375,5 328,1 527,3 9,2 6,7 7,3 8,3 8,8 6,6 6,5 5,9 5,6 6,3 7,6 7,5 5,4 5,3 6,3 7,9 8,3 7,6 7,0 6,6 -15,0 -12,1 -6,6 -0,7 2,7 -1,9 -0,3 4,2 3,0 -1,4 1,0 5,9 5,7 0,3 5,7 10,5 -5,7 -8,2 5,5 7,2 98,0 45,4 104,3 88,5 56,2 52,1 63,6 60,9 82,4 53,6 67,6 67,0 170,7 54,0 117,5 66,3 61,2 64,4 60,5 164,0 12,0 2,2 4,2 4,1 2,4 3,5 4,8 4,7 2,9 4,1 3,6 5,3 20,6 4,0 3,5 3,1 4,1 4,6 4,4 5,8 1,2 0,2 0,3 0,8 0,6 0,9 0,4 0,4 0,7 0,4 0,3 1,1 3,1 0,2 12,4 0,3 0,9 0,3 1,3 10,4 0,3 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 0,4 0,0 0,1 49,8 0,5 0,2 0,3 0,4 0,0 0,1 0,0 0,0 0,3 0,3 136,6 27,2 33,5 134,9 49,4 53,9 109,9 63,7 41,3 41,6 39,7 68,9 181,1 47,9 55,1 108,2 74,0 67,9 43,6 48,0 1.542,9 1.491,0 1.446,9 1.388,7 1.366,7 1.249,3 1.241,5 1.346,7 1.241,2 1.248,1 1.332,7 1.352,4 1.420,6 1.456,7 1.346,6 1.326,0 1.450,1 1.255,1 1.297,8 1.367,7 565,2 679,4 648,3 667,4 628,1 515,4 525,2 530,0 507,0 516,2 563,7 530,6 502,2 663,6 566,9 608,3 725,5 517,2 571,4 498,6 308,2 331,1 316,5 310,7 329,8 315,6 328,5 323,3 305,0 282,5 294,3 314,8 275,6 325,5 267,4 310,8 292,9 279,1 359,8 289,6 238,0 206,6 191,7 191,4 216,0 192,1 191,0 199,0 195,1 157,0 215,4 209,5 208,3 198,1 155,3 206,6 197,3 193,6 174,8 198,4 5,6 136,4 134,8 160,6 77,3 2,6 1,6 5,1 2,2 72,1 48,5 2,3 4,5 133,3 101,8 83,9 227,9 38,8 28,5 3,9 13,4 5,4 5,3 4,7 5,0 5,2 4,1 2,5 4,7 4,6 5,5 4,1 13,8 6,8 42,4 7,0 7,3 5,7 8,3 6,5 694,0 707,5 632,8 617,1 638,5 627,2 613,0 697,0 607,4 598,8 611,3 662,3 674,2 679,6 639,7 625,7 637,5 630,3 622,6 731,7 71,9 117,0 40,5 19,6 47,2 31,8 28,8 14,7 20,6 22,0 27,4 68,1 65,0 94,2 60,0 36,3 33,2 44,7 34,1 28,4 531,9 535,4 534,5 539,3 530,2 531,1 527,4 611,7 519,8 505,1 524,2 511,8 513,6 526,3 521,5 529,0 534,5 525,5 526,0 610,4 77,8 49,0 53,4 55,6 56,3 59,0 54,2 67,3 62,3 67,0 56,7 70,0 90,1 54,5 41,5 58,5 67,2 54,6 60,0 67,1 12,4 6,1 4,3 2,6 4,6 5,2 2,7 3,3 4,6 4,7 3,0 12,3 5,5 4,6 16,8 1,9 2,6 5,6 2,5 25,8 185,6 56,7 55,0 53,6 50,9 63,9 64,3 76,7 72,4 74,2 86,5 95,7 165,0 49,5 50,4 41,2 37,8 50,6 57,5 80,9 61,9 12,3 18,6 16,1 14,3 10,2 19,8 23,5 24,5 26,3 43,3 41,6 69,4 12,6 11,9 17,9 16,1 23,3 12,7 23,0 36,2 35,1 92,2 34,6 34,9 32,5 19,1 19,5 29,9 32,6 27,9 22,2 9,8 51,3 77,5 33,0 33,2 33,7 33,6 33,5 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS - Anketa o delovni sili, AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BoE -Bank of England, BoJ - Bank of Japan, BS - Banka Slovenije, CHF - švicarski frank, DDV - davek na dodano vrednost, ECB -European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EKJS - Evropski kmetijski jamstveni sklad, EMU - European Monetary Union, ES - Evropski svet, ESA - European System of Accounts, ESI - Economic Sentiment Indicator, Euribor - Euro Interbank Offered Rate, EUROSTAT - Statistical Office of the European Union, ESSPROS - European System of Integrated Social Protection Statistics, FED - Federal Reserve System, GBP - britanski funt, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, HUF - madžarski forint, ifo - Institut für Wirtschaftsforschung, IMD - International Institute for Management Development, IKT - Informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF - International Monetary Fund, JPY -japonski jen, Libor - London Interbank Offered Rate, MF - Ministrstvo za finance, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI - Nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development, OI - osnovna inflacija, OP RR - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, OP RČV, - Operativni program razvoja človeških virov, OP ROPI - Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, PMI - Purchasing Managers Index, REER -Real Effective Exchange Rate, PRS - Poslovni register Slovenije, RS - Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, ULC - Unit Labour Cost, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZEW - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZDA - Združene države Amerike, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, WEF - World Economic Forum, WIIW -Wiener Institut für Internationale Wirtschaftsvergleiche, WTO - World Trade Organization. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.