•PROLETAREC JE JELA VSKI LIST ZA MISLECE tU ATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo»lav Federation, S. P. -i - Glasilo Jugoslovanske Soc ialistične Zvest
GLAS	ILO
PROSVETNE	MATICE
J. S.	Z.
ST. — NO. 165«.	" mm* *m m«m, »M «. i*>7. * m m* tn« « U»m». IN., M* »• * * >.
CHICAGO, ILL., 21 JUNIJA (June 21), 1939
P«liiUI>e4 We«kly et 2*01 Se. Lew«4ele Avs.
LETO—VOL. XXXIV.
Poljsko delavstvo NOVE
za obrambo svoje dežele
OMEJITVE V ZVEZNI RELIFNI AKCIJI
KLIC VLADI V VARŠAVI ZA PRAVICE NARODNIH MANJŠIN. — LE SVOBODNI DELAVCI SO LAHKO ZVESTI SVOJI DRŽAVI, PRAVI PROGLAS
Poljska socialistična stranka položaja je edino mogoče v ne-i z javlja v posebnem proglasu, ugnani borbi proti mednarodna je za enotnost vsega polj- nermi fašizmu in njegovim vaškega ljudstva v obrambo nje- zalom v vsaki deželi. Kajti sku-gove republike pred nevar- šnje so nam jasno dokazale, v
no.-tjo Hitlerjeve invazije. Zanaša se na pomoč, ki sta jo Poljski v slučaju vojne obljubili demokratični velesili Anglija in Francija. Rusija ni o-menjena, ker Poljska z njo še nima dogovora za skupno o-brambo.
Moč socialistov *
Dasi je Poljska sama na pol
malih kot velikih državah, da reakcionarni buržvazni sloji nimajo nagona slediti v to smer. Vsled tega je toliko bolj potrebno, da se delavci v zapa-dno-evrop.sk i h deželah, posebno v Veliki Britaniji odločijo za gojitev bojevnega duha med maso, ki bo mogel vplivati na politiko vlad toliko, da ne bo napram fašizmu popustljiva diktatura, je socialistično tfi- nego mu odločno protivna. banje v nji vseeno močno. Strokovne organizacije »o pod so- Povečanj® nacijske nevarnosti
cialističnim vodstvom in vpli- V našem kraju Evrope (na vom. V nedavnih občinskih vo- Poljskem in v baltiških deže-iitvah na Poljskem so socialisti lah) je Hitlerjeva nevarnost še dobili veliko novih mandatov, posebno preteča. Kapitulacija V parlamentu tvorijo socialisti Čehoslovaške je podaljšala me-cnergjčno, načelno opozicional- jo med Poljsko in Nemčijo za no skupino.	več sto kilometrov. Hitlerjeva
Ampak v sedanji krizi, ko'okupacija Memela je oj^čala preti Poljski enaka usoda ka- Nemčijo tudi na severni strani kor je zadela čehoslovaško, so Poljske. Te nove okolščine in se socialisti izjavili delovati za kritična situacija v Danzigu je enoten nastop vsega poljskega kvarila za Poljsko veliko ne-Ijudstva proti skupni nevarno-; varnost.
sti. Strankin apel je naslovljen Delavske in kmečke mase in delavcem in kmetom, ki so te- židovski delavci na Poljskem meljni sloj v državi in v njeni se zavedajo resnosti položaja; obrambi glavna sila. Proglas pripravljene so braniti »eod-dalje pravi, da bo poljska so- visnoat svoje dežele z vsemi cialistična stranka nadaljevala sredstvi v njih moči. Ampak s svojim bojem proti fašizmu in skušnje v Španiji, v klerofaši-diktaturi sploh.	- stični Avstriji, in zdaj v raz-
mesarjeni Čehoslovaški doka-. Proglas iidov.kih delavcev zujej0f da ,0 sposobna braniti
Veliko bolj odločen pa je neodvisnost svojih dežel le svo-p rog las Splošne zveze Židov- bodna ljudstva, torej le ljudskih delavcev na Poljskem stva dežel, v katerih ima vaa-(Bund), ki je socialistična or- kdo popolne državljenske pra-ganizactfa. Po poljski ustavi1 vice. Le pod okriljem take svo-so Zidje smatrani za narodno bode so ljudstva pripravljena manjšino, katere volijo zastop- boriti se in se žrtvovati v boju stva po narodnosti in nc skup-'za ubranitev svoje republike, no s Poljaki Bund ugotavlja v ^^ „ ,vobodo na svojem proglasu, kako pogub-	Po|j,kem
ne so bile koncesije tn kapitulacija v Španiji, na Kitajskem.	tega, v očigled med-v centralni Evropi itd., kajti s narodne situacije, bi morale takim ravnanjem so vlade lei^e1«™^ na Poljskem pripomogle pospeševati aro- najodločnejše zahtevati: jranco in nadutost mednarod- Popolno politično svobodo nega fašizma. I in P®Ktidno amnestijo; pra-
Ljudstvo nobene dežele ni zdaj gotovo, da si bo ohranilo svoje svobodščine in nobena dežela nima jamstva, da si bo mogla ohraniti svojo neodvisnost. Nagnjenje za sklepanje sporazumov s Hitlerjem takim deželam ne bo odvrnilo fašistične nevarnosti, pač pa ji odpirajo stezo. Nade mnogih socialistov, da se bi moglo faši-
Kaj so konstruktivne in nekonstruktivne kritike?
John Tonček pravi v tem "Proletarcu" da je cepljenje moči med C. U in JSZ kvarno V to je prepričan vsled svojih skušfcnj v agitaciji. Meni, da razkosavanje naših moči ne more konstiti ne eni ne druqi ustanovi, nego koncem konca lahko obe spravi v opasnost.
Revija, ki jo izdaja C. Uje izpopolnitev v našem časnikarstvu Prostor je zanjo in za Proletarca. Drugo, kar poudarja v dopisu J Tancek, je, ali nas je dovolj za obe nalogi? Zdaj po njegovem mnenju ne. Torej s konstruktivnega stališča lahko ugibamo, kaj storiti, da ohranimo oboje.
Frank Barbič pravi, da nima upanja v ohranitev našega gibanja med Slovenci v metropoli. Do-tični del njegovega dopisa v tej številki ni dobil prostora, a je dobro, da se qa tu vendarle na kratko omeni On je za ohranitev stranke, kor je pravilno Ampak čemu ne ojačati v Clevelandu; tudi NASE delavsko q»ban|e, ne samo stranko, v kateri je izmed njih le redko kdo aktiven^
John FilipiČ se v tei številki kritično dotika raznih vprašonj. Je optimist, ker je uspešen trgovec m vrh tega eden onih, ki si vzlic trgovini ne straši povedati komurkoli to kar misli
V "Proletarcu" sme vsakdo svobodno izražati svo*a mnenia, ako niso osebna in provokativna. Vsakdo naj piše s stališča svojega iskrenega prepričanja m deistev kakor jih on razume. 2ivimo v dob«, v kateri so kritike ne samo potrebne nego neizogibne Ampak če hočemo z njimi drug drugemu kortstiti, morajo biti proste predsodkov, plehkih moralističnih pndiq in se vsi ravnati po pravilu, da ni nihče nezmotljiv in da ni nihče, ki dela, zmerom v pravem Predvsem pa se naučiti pošteno priznavati tudi napake, namesto da jih'bi zakrivali z oglašanjem napak drugih	*
NAŠE PRIREDBE
V	nedeljo 25. junija bo v Clevelandu piknik kluba št. 27 JSZ in. soc. pevskega., sbore
"Zarja".
V	Bertonu, Ohio, bo prihodnjo nedeljo konferenca Prosvetne matice, na katero so bile povabljene poslati zastopnike vse napredne slovenske organizacije v v shod nem Ohiu in W. V tr fini ji.
V	petek 23. junija bo v Chicagu na seji kluba št. 1 predaval Joe. Mart i ne k o Čehoslovaški pod Hitlerjem.
V	torek 4. julija bo pri Ke-flu v W»llow Springsu blizu Chicaga piknik v korist Proletarca.
M
DELAVCI PRI WPA DOBE BREZPLAČNE "POČITNICE PO 18. MESECIH RELIFA
VSOTA, DOLOČENA ZA RELIFNA DELA, BO ZADOSTOVALA ZA ZAPOSLITEV 2,700,000 DELAVCEV. — SITI KONGRESNIKI OBEH STRANK SE NORČEVALI IZ BREZPOSELNIH
Volilni uspehi socialistov v Švici
Proili me*ec (dne 7. maja) o volili v švicarskem kantonu v Graubiindenu veliki svet, t. j. kanton.sk i parfoment. Socialni demokrati so zvišali število svojih posancev od 6 na 9, njihovi zavezniki, demokrati, pa so se povzpeli od 35 na 41 manda- meriti. Ako pa bi vprašala za
štirinajst ur zdržema je trajala seja, na kateri je kongres končal svojo razpravo o zvezni relifni akciji za bodoče fiskalno leto. Bila je najburnejša, kar se jih je vriilo v zadnjih
10. letih.
Smešenje bednih
Eden vodilnih zagovornikov predloge za okrnjen je zveznih relifnih akcij v "interesu varčevanja" je bil demokrat kon-gre nik Clifton A. Woodrum iz W. Vinrinije. On je vodil opozicijo v prid številnih re??trlkcij WPA in dobil zanje v obeh strankah veliko večino. Brezposelnim se ne boji nihče za-
mi počitnicami njenega.
veliko prihra-
kake privileTije na pr. Ameriška legija, bi junaštvo ra<znih Woodrumov takoj zleelo pod klop.
Vsota prenizka
Za potrošek v pomoč brezposelnim pri WPA in za druge pomožne akcije je kongres določil za prihodnje fiskalno leto 11,735,000.000. kar je za resnične potrebe milijonov nezaposlenih veliko premalo.
Zvezna administracija je predlagala, da naj bi bila vsota dovolj visoka za zaposlitev treh milijonov, toda sedanja bo zadostovala le za 2,700,000. Zaslužek pri vladnih relifnih Rok rano med ženskami delih od 60 do 90 doi.r-statist čni podatki pravijo, jJev na mesec Večinoma preje-
tov. Tako socialni demokrati kot tudi demokrati pripadajo takozvanemu "smemičinemu {ribanju", ki ima za cilj, da se tedanja desničarska večina V #vi-ci pretvori v levičarsko večino. — V kantonu Grauhttnrien je to gibanje pri volitvah zmagalo.
Pri občinskih volitvah v Ženevi, ki so se vršile prav tako 7. maja, so wc»aliMi povočali število svojih mandatov od 42 odstotkov na 48.5 odstotkov. Fašistična nacionalna unMa pa je od svojih 8 sedežev zgubila 6 in je bila tu prav tako poražena kot v Čurihu.
John L. Lewis je v svojem j kiu ne je na pritisk vodstva svo-govoru pred od borom CIO de-J® armade in mornarice od loja!, da dobi ta dežela fašizem čila za politiko, katere cilj je
da je lani umrlo v Zed. državah 77,000 žensk na posledicah raka. 16,000 izmed ugonoblje-i nih je imelo raka na maternici, i Največ žensk pogubi ta bolezen v revnih plasteh. Ako bi imele dovolj sredstev za pravočasno zdravniško pomoč, bi se jih na podlagi zdravniških izjav re&lo izmed umrlih 77 ti-toč najmanj 16 tisoč.
vico ljudstvu, da določa politiko driave s pomočjo svobodno izvoljenih poslancev | popolna enakopravnost v pravicah sa vse prebivalce na Poljskem, neglede na narodnost.
V borbi proti šovinistični politiki antisemitskih skupin ae židovski delavci na Poljskem | Janja v ta namen zaeno bore za človečanstvo in časa.
ako ne reši problema brezjpo-selnih. 12 milijonov ljudi, ki ne morejo dobiti dela, povzroča položaj, v katerem se sedanji demokratični uredbi in vladi polagoma izpodkopava tla pod nogami. Izjavil je dalje, da je
izriniti evropski in ameriški imperializem iz Azije in osvojiti Rudarji v Trbovljah ixvo-Kitajsko za japonski fmperiali- jcva|j prjboljiav0 zem. Japonsko obleganje An-	'
gležev v Tientsinu na Kitaj-
fkem je stvar, kakršne se W H™!.. . . _ , ... ipred nekaj leti ne u
cilj ao pridobiti v svoje vrste | piti noben Japonec. Danes pa! "icgokopno družbo določa po-20 milijonov neorganiziranih mora mogočna Anglija požirati	?ri dnevnem in
delavcev. Glede AFL je dejal, žalitve in provokacije, ker si trdnem delti in sanitarne ter
Nova kolektivna pogodba unijami premogarjev v
da je sporazum za enotnost pod njenim sedanjim vodstvom nemogoč in vsled tega so poga-
le tratenje
stični agresivnosti napraviti ko- pravičnost, za svoje pravice in
nec t mednarodno konferenco, na kateri naj bi bile zastopane vse vlade in se sporazumele s
fašističnimi državami, so bile iluzija. Rešitev iz sedanjega
(Nadaljevanje na 8. strani.)
Anglija ima z Japonsko čez-dalje večje težave. Vlada v To-
ne upa iti v vojno s tremi državami hkrati (z Japonsko, Nemčijo in Italijo). Zato izgublja bitke jbrez vojne.
Cehom v Pragi je na plesnih zabavah prepovedano peti. Ta
(Nadaljevanje na 3. atrani.)
druge izboljšave pri delu. Povprečno zvišanje zaslužka znaša 5"*. Nova pogodba se nanaša na okrog 4,600 rudarjev. Velika večina rudarjev je organiziranih v .svobodni (socialistični) zvezi rudarjev v Sloveniji.
=*—-

HITLER SE TRUDI UTRDITI SVOJ IMPERIALIZEM
KONFERENCA
PROSVETNE MATICE
ZA VZHODNI OHIO IN W. VIRGINIJO
v nedelje 25. junija
NA ŠKOFOVI FARMI IBarfon, Oliio.
Podrobna navodila o kraju so v J. Snoyjevem dopisu v tej številki.
Nemčiji ne gre gladko. Hrane je v nji čezdalje manj. Vsak teden vlada spreminja odredbe, ki pomenijo za Nemce še večje stiskanje pasov. Kriza — velika kriza je v deželi. La propagande je v izobilju, ki je tako mogočna, da je ljudstvo res do skrajnosti omamila. Opoziciji je v danih razmerah nemogoče z remico pred ljudstvo.
Hitler je vzlic temu v skrt>eh. Topov se bo ljudstvo naveličalo, masla in kruha nikoli.
Prošli teden j* vlada izdala naredbo, da morajo mesnice v Nemčiji znižati klanje živine najmanj 30 odstotkov. Boji se, da ker ni denarja za uvažanje mesa, bi ljudstvo poklalo preveč živine, katere ne bi bMo
mogoče nadomestiti skozi dol-
vrato let. Kaj naj Nemci jedo? Nadomestila. Kemiki so Jih veliko iznašli. Ampak Nemcem ne teknejo.
Hitler se v tem nič kaj mikavnem položaju obrača na Rusijo. Seveda na čisto trgovski način. Iz Moskve in iz Berlina poročajo, da so pogajanja za sklenitev nove trgovske pogodbe že aelo napredovala in i*pa-jo, da bodo kmalu uspešno zaključena. Pravijo, da si Hitler silno prizadeva pridobiti Rusijo za sporazum in pogodbo, v namenu, da prepreči zvezo med njo, Anglijo in Francijo.
Enako je Hitler izrabil v«c priložnosti za omreženjc Jugoslavije. Kneza Pavla je imel pri
sebi več dni. Zdaj omrežu je hrvatskega voditelja dr. Vladi-mirja Mačka. Igra skoro »lično inolitiko kakor v razkosavanju Čehoslovaške. Jugoslavija mu je potrebna. Pravi tudi. da ima v nji nad 700.000 Nemcev, za katere zahteva svobodo in posebne pravice v njihovem kulturnem udejstvovanju.
Nemčija je v krizi. Toda razpolaga 2. 80 milijoni vojaško discipliniranih ljudi, z mogočno armado in tehničnimi pripomočki, zato je strah vsi Evropi. Vsakdo se boji priznati, da tako kot je, ne more iti dalje, in če ne more, j« vojna neizogibna. Ali pa kapitulacija. Te ne bo in morda tudi vojne ne — nihče si je ne želi. Ampak raj-
kot da bi Francija in Anglija popolnoma kapitulirali na • račun svoje kože bosta šli v vojno. Tako vidimo, da je evropska politika slej ko prej vsa v tokih *etoično«ti. Kak^n bo izid, so nc ve. Hitler pravi, da je določen v naprej. V Evropi zmaga os Rim-Berlin in v Aziji Japonska. Ni čudno, da se vlada v Moskvi ne more odlomiti. Ne zaupa prvi ne drugi skupini. A vendar mora ulTotoviti. kar je zanjo najboljše, S Hitlerjem, sli proti nJemu. Z nezanesljivo kramarsko Anglijo, ali proti nji. če se res odloči iti s Hitlerjem, bo to ob enem smrtni udarec za komintenio, ki že itak dolgo izgublja avoj pomen.
majo okrog 50 in le isučeni delavci dobe višje vsote, ki pa tudi ne presegajo $100 na me-
dA/l
Tudi "počitnice" določene
Upravičene kritike
Kongresniki, ki so udarjali po WPA in ostalih vladnih relifnih akcijah, za materijal ni--*o bili v stiski. Uradi VVPA so natrpani z birokrati — z ljudmi, ki so sorodniki demokratskih "politišnov", ali pa zaščiteni in prpporočeni od njih vsled "zaslug za demokratsko stranko". Mnogi izmed teh so dvomljivi karakterji in bi sploh ne smoli imeti teh služb, če se hoče dati VVPA dober ugled. Ampak politikom ni za ugled. Pudi grafta, raketirstva in nesposobnosti pri izvrševanju službe je bilo veliko. To je kon-grcMia komisija zlahka oogna-a. Sploh bi tega niti prei&ka-vati ne bilo treba, ker je jasno, da vse, kar pride v roke maši-nam demokratske ali republika nske stranke, je »prepredeno s korupcijo vsake sorte.
Nova uprava
Predsednik Roosevelt je želel, da bi W/PA vodil en sam človek, kakor doslej, in za svoje delo bi bil odgovoren njemu v prvi vrsti. Kongres pa je zahteval, da se kontrola, oziroma vodstvo nad WPA razširi z ene na tri osebe, ki naj bodo odgovorne predvsem kontere«*u s predsednikom vred. Ako bo relifna akcija vsled teh določb prštcnej"«o i^nravljana, jc dn-go vprašanja.
"Parlortki r^T* odpravljen
Po novih določbah se WPA
ne sme več pečali z gledalrški-Ena izmed določb v novih re- mi predstavami, z glasbo in z gulacijah za omejevanje relifa najemanjem brezposelnih pisa-
je, da se mora vsakega, ki prejema izvezno pomoč zaradi brezposelnosti zdržema 18 mesecev, odsloviti za 60 dni in šele ako v času teh brezplačnih "•počitnic" ne dobi zaposlitve drugje, ga smejo relrfni uradi zopet upoštevati. Gospodje kongresniki, ki so to določbo zagovarjali, so argumentirali, da je med brezposelnimi mnogo lenuhov, ki se prav nič ne brrgajo, da bi si poiskali zaposlitev drugje. Ko pa bodo videli, da lenarenje pri WiPA ne bo stalno, se bodo mnogi vendar »potrudili poiskati kako drugo delo. Vrh tega bo relifu s takimi prisilnimi brezplačni-
teljev. Kongresna<komisija je baje dognala, da so ti1 ljudje večinoma "parlor boljševiki", pa je nesmiselno, da jih bi za njihove prevratne ideje podpirala zvezna vlada. Naj jim Rusija -pomaga, če hoče! Ali pa naj gredo zaeno z drugimi navadnimi delavci WPA v jarke in na ceste s krampom in lopato.
Poleg teii restrikcij je bilo demonstrativno sprejetih še kskih 20 drugih omejitev z veliko večino, kajti zagovorniki resne pomožne akcije v okvirju WPA so bili zmerom v manjšini. Kongresnika Caseyja, ki jc predlagal, da se naj določi (Nadaljevanje na 3. strani.)
Apel uprave Proletarca za več agitacije dobil dober odziv
Odgovori, ki jih prejema upravništvo na svoj apel sa več agitacije v prid Proletarca, »o ugodni. Zastopnici rede vol je pri sna vajo, da je Proletarec dober list in med Slovenci v Ameriki nenadomestljiv, ako ga »sgubimo.
V tej številki je priobčen ivkai naročnin, ki so jih dobili v prešlih 4. tednih. Ni slab. Nadejamo se, da bo prihodnji še boljši.
Nekateri so naročili, da jim naj naslednje tedne pošiljamo po nekaj številk vsake isdaje Proletarca v svrho agitacijo. Rasdajajo ga na piknikih ki na obiskih od hiše do hiše. Kjer mogoče, se jih aa agitacijo sdruii po par tkupaj, ker je ta način manj utvMdljvva hi uspehi pa večji.
Naj h koncu še omenimo, da takoevani komunisti spet širijo govorico, da Proleierec preneha, kakor so jo ie večkrat prej v or (s ni strani obliki. Potrošili so v ta namen takrat več kot PET TISOČ DOLARJEV denarja hrvatskih delavcev, toda njihov slovanski list je vmlic temu propadel m njegov urednik pa Ml vršen v poaabljenje. Enak rezultat bodo došhreli v svoji sedanji zlohotni kampanji.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
T
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdojo Jugoslovanska D«lavib TUk*«M Druib*. Chicage, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE Z V KSE
NAROČNINA v Zedinjonih driavah sa c«lo lato $3.00; sa pol UU $1.76.
sa četrt leta $1.00. Inosemstvo: sa celo leto $3.50; ta pol lata $1.00.
Val rokopisi ia oglasi Morajo biti v našem uradu naj ^HHH^H I« «a •rtobčite* v ItevilM tekoče
-T -y* ' ^ I1 1 »4'
PROLfeTAREC
m
je do pondeljka
Publishod overy Wedneaday by the Jugoslav Workmon's Publishing Co.,
In«. Established 100$. <%\
——	. ■ — ■ -	■ m	i i.ii	.	i. ■	...... . ■ ■ ii	.ah i « ii . ■■ »
Editor.................................................................Ffank Zaita.
Busineaa Manager...... .	. ... ChdrleS Pogorelec.
A sat. Editor and Asst. Bttainess Manager........Joseph Drailar
\ , SUBSCRIPTIU^I KATK3: ,	, <
United States: Oae Year $3.00« Ri« Months 51.7$j Threo Month« $1.00
Foreign Countries, On« Year $3.50; Si* Months $2.00.
PKOLETAREC
2301 S. L»wnd«l« Av«.	CHICAGO, ILL.
T«Upk.... ftOCKWELL MM. < .
AH imamo delavci izgubiti še kaj drugega kakor Verige?
Zrvani socialistični teoretik in delavski zgodovinar James Oneal pravi v enemu svojih člankov, kako smo pred četrt stoletjem povdarjali vsepovsod geslo, da delavci nimajo izgubiti drugega kakor verige. On pravi, da danes vemo, ali bi vsaj morali vedeti bolje. Delavci v Avstriji, v Italiji, na češkem. Slovaškem, v Nemčiji in Španiji so verige — verige, ki jih res drže ukletijene šele dobili a postanki diktatur. V marsikateri drugi deželi jim jkh skušajo natakniti. Povsod je nevarnost, da ae to »godi, če ne bodo delavske mase na straži ca vse, kar bi lahko izgubile. Civilne avobodščine, pravico svobodnega otiga-niziranja in kolektivnega pogajanja, svobodo zborovanja in tiska, -pravico izbirati si delo, pravico del« pustiti, če ti ne ugaja, in pravico boriti se za zadostno brezposelnost no podporo ako dela ne moreš dobiti —• vse to »o stvari, ki jih delavci lahko izgube in v nadomestilo dobe verige, kakor «o jih z izgubo vsega omenjenega dobili v totalitarnih državah.
No<m
Mladina in zločini
Zločinci med mladino se množe vzlic ipoboLjševalnicam, ječam, pridigam in pažnji staršev nad svojimi otroki. Mladi fantje od 15 do 20 let stari, pa tudi mlajši in seveda stare j&i, se udajajo poslu, ki jim koncem konca ne obeta ničesar razen slab konec in uničenje. Vzlic temu ropajo, tu in tam kako trtev ubijejo, posiljujejo, ali se uče za Žeparje, vlomilce, poklicne skebe, gangsterje in za druge nižinske poklice.
Kriva temu ni pokvarjenost mladine, ki pride iz fc>U nego POKVARJEN sistem, ki je sam na sebi zločinski. Ako bi.dal mladini, ki pride iz Aol, priliko delati hi dobiti plačo aa delo, in ako bi budna policija res trebila zločinsko brloge, v katerih dobiva mladina vso mogočo pobudo za zagadbenje v nepošteno življenje, pa bi se odpravilo veliko veliko vsroka za sločinstva med mladino, če pa hočemo verofc docela Ukorenin&i, je treba preurediti družbo, ki je na nepoštenju, izkoriščanju in lažeh zgrajena, in jo nadomestiti $ tako, v kateri bo vsak član Imel pogoje za delo in dostojno preživljanje.
Potrebne kritike
V kapitalističnih listih se delavci često krat pritožujejo, da so volitve v unijah bolj nepoštene kot v najbolj koruptnih občinah in mestih, kritika članov na sejah pa s terorjem zatrta, če je kdo le preglasen, ga pretepajo takoj v uradu ali pa na seji, najrajše pa zavratno kje cunaj.
Raket irstvo v ameriških unijah je stara stvar. Člani se nad njim že od nekdaj (pritožujejo. Ampak njihov boj je težak, ker posamezniki proti gangsterjem nič ne opravijo. Le organizirane skupine lahko primorajo krivično stanje pred luč javnosti in y efektivne akcije. 'Pokojni Deb« je pogosto dejal, da je kapitalizem s svojimi plačanci na županskih, ierifskih in sodnih mestih raketirje v unijah zmerom protektiral, napadal pa je vsakega resničnega borca, da ga očmi med ljudstvom. Debs je to vedel vsled bogatih skušenj, kajti preganjali so ga »n blatili v listih kot da bi bil največji kriminalec, dočim so raketirji delovali nemoteno vsled protekcije, ki bi jo v resnici morali dobiti poiteni ljudje.
"Prijatelji delavcev"
f -v > . > „, |». » . » ^ M^Ia1, ' " '. . ». i ,,
V Mehiki kandidira za predeedpika tudi general Jtian An-dreu Alimazan, ki pravi v svojem programu med drugim, da hoče re&ti mehiške delavce pred unijami m a tem plačevanja asearaentov, s katerimi jim <pijejp kri pijavke v odborih.
Tudi v Zed. državah je mnogo takth generalov, ki preta* kajo solze vselej, kadar ae spomnijo asfarneptov članov unij. Kako nepotrebno je vse to, vzklikajo in kličejo javno mnenje, naj stori konec temu izkoriščanju ubogega članstva.
Proti resničnemu izkoriščanju, radi katerega so se delavci oilgianizirali, ne pretakajo solz.
"Zakon je zakon!"
"Postava je postava!" pravi vlada. Tako trdi tudi sodna oblast. Pa se je nedavno v vrhovnem sodišču spet dogodilo v dveh važnih slučajih, da so štirje člani tolmačili pomen zakona po svoje, ostalih pet pa drugače. Večina vrhovnega sodiiča od* Jočuje, a vendar se je že dostikrat primerilo, da je bila m*nj-ftina v pravem. Ob enem je ravno svesno vrhovno sodKče jasen dokaz, da rek "zakon je zakon" pomeni le, da sakon je U>, kar t isti, ki ga ima pravico tolmačiti in moč uveljaviti, pravi, da je.
Rei čudno
Čudno, kako vsi drfcavnlkl ljubijo Jjudltvii katera skušajo oteti pred zasovražim i državniki. Končno ps to stanje končajo s pobijanjem ljudf, katere ljubijo, m ko to delo iavta?, se
sprijaznijo s sovražnimi državniki in objamejo. — "American Guardian."
ali t«|ko nekako, kot je rekel ci-1 se Ae vedno polemizira o kriv ^ ' gapček: "Alaj ti je bjla dobra cih in vzroki+i za poraz pri |an , Iiiletlna (p( *ena kekoš)." Kj<* *k:h volitvah. Komunisti *o v si jo jedtl, ga vpraša drugi, nji tako dobro doši' kakor be-"Moj.brat je gledal, ko so dru- taču mraz. Dasi jih je malo, je I gi jeili."	1 splošno mnenje, da £0 *3 s svo-
Silne težke m so, ki jih ne | jimi usiljivimi metodami v zad-more razumeti nihče, kakor sti, ki jih direktno izkusijo
naj se vam takšen domišljavi kričanje ?ebi v prid, s tem pa ri^i/ir *<punta ali umre, pa je j odbili tiseče volilcev, ki mrze tudi društvo mrtvo. Igralcu ni komuniste in njihove metode.
NA 011 Lil
Vm naroinine, ki jih pošljejo U
tor ti-i nji kampanji urinili v prve vr- •,°",ikilii' '"'I*9}™?*,
I I f	1	..lit 1 |_1I1 *	Stoto na bosi p«.Urinih ur«i-
jo. In ste in vsako pi1,liko izrabili ea ^ Hmmrmi Miut#ri b
V Jersey Cityju tih Now Yorh« šupanuje Frank Hague. hi j« valih reahcionar. nasilna« ia branit alj odprte delavnica. V poliuki ja vplivna ose-ha, kar j« podpredsednik demokratska straahe. V satiranju aktivnosti unij. po« aha o uai j CIO, sa jo poslviaval falističnih metod. Aprila lansko lato ja skušal v tam mestu govoriU Norman Thomas. Nahujshana drhal ga ja oh-metala ■ jajci in iupanova policijo nato isfaala is maata. Thomas je shupna • CIO in ACLU pričal proti nasilnemu iupanu sodno postopanje. Zadeva ja honžno prišla pred vrhovno sodiiče, hI ja odločilo, da ja iupan hrsil ustavo, ko j« preprečeval svobodo govora e svojem mestu, in taho jo s tam isgubil diktatorsko moč. Kmalu po tam odloku sodiiča so unije CIO in ACLU shli cale shod na iatem kraju, kjer so Thomasa lanskega aprila obmetali in isgnali im mesta. Vršil se je 13. juaija t. I. F.den govornikov ja bil tudi Norma a Thomas, hi ga vidita na gornji slihi. Na shodu jo bilo bliiu 1S.000 ljudi. Ko |o Thomas hončnl in odšel, ga je nahrulila skupina mladih fontnv, nedvomno pristaši tupana. hi «o s svojim "buuu" proti Thomasu hoteli nagla-siti svoj "amarihanisam". Ostala mnoftica jo Thomasu, Roger N. Baldwinu ia drugim navdušeno aplavdirala.
kaj po volji aH se je morda r. drugim ."kregal, pa se ti zadnjo minuto pred nastopom i*ke?a. | Kaj mu pa morcA? Na soJU?e /a nimai pravice goniti in plače mu tudi ne taore! utrgati, ker ga sploh ne plačamo, vse take reči niao nič kaj bodrilne, privlačne ali hvaležne.
V Anlerlkl ?t> (rfoVenskl socialisti, oziroma JSZ edini, ki organizirano delajo med našim ljudstvom politično, kulturno in gospodarsko, kolikor ga morejo doseči. Ako ni takšnega uspeha, kakršen bi moral biti, ni to krivda socialistov. Krivi so pač največ oni, ki so vedno jemali neko srednjo pot in jo še danes. Največ krivde pade pa na denulgoge in veternjake.
Poročevalec.
RAZNOTEROSTI
celoletno, jo sofceleften v tem sečna* mu s dvoma polletnima.
Jennie Dagarin. Cleveland, O. 24 Jaka Bozich, Cleveland, O.	1»
Martin Judnich, Wauk»gan, III. 18
Anion Zornik, Harm.aie, Pa. Jo»«rh Drasler, Chkago. III. Bariol Verant, Aliq»(ppa, Pa.
Bridgeport, O. - Nedavno Cha*. Pogorelec, Chicago, lil.
fem iptročal, da se noročita , Argel* Zaita, Chicago, lil. Viktor Hribar iz v Wind«or	"I
Heightsa, W. Va., hi Nada j
don iz Glencoe, O. Poroka je	Ovca. Springfield, lil.
bila V robo t O 10. junija. Ker John Bngatay, Girard, O. sem star znanec obeh družin, J**- Krm#l- Burgettstown. Pa. ,em v.bilu r.devojje od.val., ££	^
Prišlo je mnojo prijateljev in prijateljic iz raznih naselbin. To je bilo prvič, da sem bil na "ohceti" v Glencoe. Bil pa sem v tej naselbini na mnogih zabavah in konferencah prejšnja leta, ko je bila ta naselbina se z?-o živahna in aktivna.
Starši novoporočencev so napredni ljudje in upam, da bo*ta tudi mlada dva nadaljevala po teti poti. V tem smislu jima želim veliko uspeha in sreče.
Iz severne Minnesote
John Kobi je spet že dlje ča; ca aktiven, dasi njegovo zdravje po dolgi bolezni ni še kot bi	* moralo biti. Zato Kobi tudi ns To je zadnji poziv na konfe-more storiti toliko kot dokler jrenco Prcsvetne matice, ki se je bii popolnoma zdrav. Izvr- bo vrAila v nedeljo 25. junija na šuje kovaško delo. V tem je de- Škofovi farmi v Bartonu. Pri-lavec izpostavljen zdaj silovi-!*ne « ob 10. dop. Ta kraj je tim na-porom in vročini, nato Pri Bartonskem tunelu. Kraj pa hladu in prepihu. Kaj lahko zborovanja boste lahko našli, se primeri, da ta ali oni zboli.je pri cesti. Ako pa se pri
SPL0SNA ZMEŠNJAVA SE TUDI SLOVENCEV NI OGNILA
Piše Martin Judnich
Med Slovenci v Ameriki je nastala na kulturnem polju nekaka zmeAnjava. To je opaziti zadnjih pet let. Enako opažamo, da ameriški Mmelting pot" deluje čeedalje hitreje. Cvremo se polagoma toda gotovo. To pomeni, da starine izumiramo. Na nate mesto sicer prihajajo naii otroci, toda naši otroci v Ameriki slovenske kulture ne bodo reftili. In tudi nas ne reši slovanstvo vsega sveta. Saj se ne cvremo samo Slovenci. Vsi narodi, ki so se naselili v to deželo, se pretapljajo. V dobrih 25-50 letih nas ne bo in v sto letih pa ne sluha ne duha za nami.
Po mojem bi se rešili oziro -ma podaljšali življenje le na ta način, ako bi združili vse naše ekonomske sile in istotako kulturne. Seveda pod eno skupno centralno upravo. Vprašanje pa je, ako hi ae to dalo napraviti. Seveda bi se dalo. Ampak se ne bo. Zakaj pa ne? Zato, ker so ljudje preveč trmasti in častihlepni. Sami zase in ca svoj mošnjiček. Potapljamo se, ampak od velikih Slovanov ne pričakujte reSitve. Z jezikom ao za vse, dokler njim to nosi.
Naši veliki napredni in narodni misleci, ki so prišli Že v 19. stoletju v to deželo, bi morali misliti, kaj bo z nami čez 50 let. Zakaj niso že takrat zasnovali smer naši kulturi in gospodarstvu, ki bi vodila v skupnost?
, Mesto tega so se vrgli v biz-nes zase. Eni so po naselbinah, kjer so naši ljudje živeli, prodajali pleh, drugi so bogatili rojake s kakšnimi delnicami, tretji so prodajali lote itd. Eni iapod lipe in drugi Iz kloštra so prodajali ljubemu narodu za nikel in dajm svojo ljubezen. Na, zdaj smo pa prišli na točko, da lahko vidimo, kdo je kriv« da smo tako razkopani in nepripravljeni.
Vsi ti biznismani so zatrjevali, da ao samo Žrtve naroda. Vedno trudni in izčrpani. Kako tudi ne I Ni igrača spraviti zaboj pleha iz Chicaga v San Francisco, ali prodati loto, ki se nahaja nekje v Duluthu, ali farmo v Texasu, pogodbo skleniti in denar sprejeti pa v New Yorku.
Ali je morda igrača odpustke prodajati na diatanco in ku-vertice pošiljati na dom dragim rojakom, a prošnjo "Mal polo«ži dar Bogu na oltar"? Kaj mislite, da je lipov cvet produciral mlčne povesti o ciganih in da je kuharska umetnost zrasla iz lipovih korenin? Za vse to je bilo treba možganov. Zato pa
ni bilo časa misliti na malenkosti, ki so nam zrasle zdaj čez glavo.
Naša kulturna društva so kakor pena. Vse je samo začasno in silno pomanjkljivo. Dobra volja že nekaj šteje, ampak dobra volja ni vse. Nekemu pevskemu zboru se je učitelj izselil in ker ni moglo dobiti drugega, je razpadlo. Saj sem že doživel, da je dnrštvo razpadlo samo zaradi izgube prvega tenorista.
Prav tako ali še slabše je z dramatičnimi društvi. Režiser Je vse. Mora razumeti o elektriki, sceneriji, znašati vkup kostume, izbirati igre, .prepisovati in razdajat! vloge, kar pomeni hoditi od hiAe do hiše prositi ljudi naj jih sprejmejo. Program in vatopnice sestavi ter jih da v tisk in vsaj enkrat na teden skozi dva meseca opisuje igro oziroma oglaša v enemu ali v dveh različnih listih. Poleg teh Je še dovolj drugih ne-prilik. Na primer, morda te tudi fcralci šikanirajo, ali lastniki dvoran, povrhu pa te jezi publika, ki ne poseča priredb.
Reiišer? ReŽišerja Slovenci v Ameriki sploh nimamo. Samouki smo. Gledali smo druge
Ko smo se zadnjič menili, Če bi mogli v severni Minnesoti spet razširiti Proletarca kakor
peljete v Barton po >a§stni železnici, vzemite karo št. 69 in izstopite na Stop 49. Nato gre-
je bil leta 1912, so se tudi nje- »tc £e malo naprej po ovinku In
mu iskrile oči. Takrat smo živeli, ne umirali.
Upamo, da je v severni Min-nesoti še nekaj živih, ki so pripravljeni delati enako kot v prošlosti naši pionirji. Seveda,
prva farma na desni je škofova farma.
Ta konferenca je velikega pomena. Razpravljali bomo o raznih delavskih akcijah z ozirom na bodočnopt našega giba-
če f»mo, bo to vidno v Proletar- nja. Pol ure časa je določenega cu pod naslovom "Agitatorji na ™ razpravo, kako bi se skupaj
delu". Kaj pravite, naši napredni Minnesotčani? Gremo na to delo? Recimo vsi, l4šur", pa bo uspeh tn tudi dober list bomo prejemali, katerega zdaj prihaja med nrfs vse premalo izvodov.
In če ne bo drugih, pa naj spet prično Max Martz, Frank Klun, John Teran in drugi na Elyju, Chisholmu, Evelethu, Duluthu itd. John Teran sam je včasi iprebredel vse te naselbine in agitiral poleg izvrševanja svoje krojaške obrti. In tudi takrat, ko je razvažal pivo, je bil ob enem agitator za Proletarca, kot je še danes, le da je bolj v rezervi, kakor pravi.
Naša letovišča so to poletje obiskana slabše kot povprečno prejAnja leta. l*ravijo, da sta vzrok temu razstavi v New Yorku in San Franciscu.
Obrat v železnih rudnikih je normalen. Delo izvršujejo večinoma stroji, biWli%rudarji pa se preživljajo kakor se pač morejo. VVPA in relif pri nas ni tuja reč.
V farmarski-delavski stranki
SOCIALISTIČNA INTERNACIONALA V PRIPRAVAH ZA BODOČI KONGRES
Meseca maja je v Bruslju v Belgiji zboroval odbor delavske socialistične intemacionale.
Gla/vnl predmet razgovorov je tvorilo organizacijsko vprašanje. Od 41 strank, ki so priključene internark>nali» jih bo 19 imelo samo po en glas na kongresu in v izvršnem odboru le posvetovalno pravico. Od 254 kongresnih igtlasov jih bo pripadalo delegatom iz demokratičnih držav 197, 20 glaaov bodo imeli zastopniki socialističnih strank iz držav brez demokracije, glede 37 glasov pa se bo sklepalo še pozneje. Od 38 članov izvršnega odbora in-ternacionalie jc 28 zastopnikov iz demokratičnih držav. Ožji izvršni odbor pa bo sestavljen iz 10 'zastopnikov socialističnih strank iz demokratičnih držav in 2. zastopnikov socialističnih strank iz držav brez demokracije. Sedanji ožji izvršrti odbor se je tudi že preosnoval tako, da so v njemu zastopane socialistične stranke iz Belgije, Danske, Nemčije, Finske, Anglije, Holandake, N<*rveŠko, Poljake, Švedske, Švice in Španije.
Kakor smo že poročati, je
predsednik intemacionale, s. Louis de Brouckere odstopil. De Brouckere je dopolnil 81. maja 70 let in hoče dovrštti še neko svoje veliko teoretično delo, ki si ga je stavil kot nekak živi jonski cilj. Izvrfcni odbor ni hotel sprejeti njegove ostavke, potem pa je s. Brouckere sam predlagal predsednika holand-ske socialne demokracije J. W. Alabardo, kot novega predsednika, kar je bilo s pritrjevanjem sprejeto. Svoje mesto je stavil na razpolago tudi tajnik s. Ad-ler, ki je bil svoj čas izvoljen na to mesto kot zastopnik ene najmočnejših socialno demokratičnih strank v bivši Avstriji. Toda izvršni odbor ga je znova potrdil v njegovi funkciji.
Ob zaključku je sprejel izvršni odbor na znanje poročilo socialistične stranke v Španiji* ki je trik) podpisano od predsednika stranke Ramona Gon-zalesa Pene in tajnika Ramona Tdimonede ter sprejel resolucijo, v kateri poziva vse priključene stranke, da pomagajo žrtvam nesrečno zaključene državljanske vojne.
strnili in skupno delovali v vseh važnih zadevah in vprašanjih, ki se tičejo nas vseh kot delavcev in državljanov.
Nekatera druAtva bodo poslala na prihodnjo konferenco po šest in več zastopnikov. Vabimo tudi druge, da naj pridejo in slede razpravam. Po končanem zborovanju pa bo zabava v koSati senci pri mrzlem studencu. Kogar pa bo mikal ples, se bo lahko sukal po zvokih dobre godbe v sobi za plesalce. Tbrej se nam obeta po resnem delu prijetna zabava.
Tukajšnja federacija SNPJ proslavi 35-letnico jednote na pikniku 4. julija v naselbini Blaine. Glavni govornik bo M. Petrovich iz Clevelanda. Društvo šU 333 SNPJ v Blainu je v ta namen postavilo na svojem prostoru velik plesni paviljon, c}a bo številnim gostom, ki jih pričakuje omenjenega dne, u-streženo tudi v tem oziru.
Premogovniki v naši dolini siabo obratujejo. Nekateri so še vedno zaprti. Dne 11. junija *o naznanili v tukajšnjem listu, da prične dan pozneje s delom rov Barton, ki je ustavil obrat 1. aprila in pred letom pa v ra-zih presledkih. V njemu je upo-slenih precej naših rojakov, med njimi tudi nekaj članov kluba Naprej. Želimo, da bi bil obrat v njemu trejen, ne samo za par mesecev po par dni v tednu. — Joseph Snoy.
Joseph Martinek bo predaval junija in odgovarjal na vprašanja
Chicago, III. — V petek 23.
junija bo V Slovenskem delavskem centru predaval o čeho-slovaAki pod Hitlerjem s. Joseph Martinek, ki je bil v Pragi član uredništva socialdemokratskega dnevnika Pravo Li-du, tu pa urejuje glasilo združene Češke podporne organizacije in ob enem je tajnik v ČehosJovaški narodni eveZi. V nji delujejo skoro vse čeAke in slovaške organizacije v Zed. drŽavah. Njen namen je borba za osvoboditev Češkega in slovaškega naroda izpod Hitlerja.
S. Martinek, ki je izboren govornik bo predaval v angleškem jeziku. Vabljeni na predavanje so tudi nečlani, člane prosimo, da naj ob tej priliki pridejo na sejo zigodaj, da bomo z dnevnim redom čimprej skončali.
Frank Zavrinik, Piney Fork, O. Lear. Alpner, Milwoukee, Wis. J. Langerholc, Johnstown, Pa. Nich Triller, Library, Po. Jenrie Jerala, Moon Run, Pa. An! or Jersin, West Allis, Wi». Jc s. Mihelich, E. Helene, Moat. J. H. ICrsisoik, Kemmerer, Wyo. A malin Ohlak, EUaaheth, N. J. Miha ICopock. Barberton, O. Ar na BarfciČ, Cleveland. O. John Matokovkh. Gowaada, N.Y. 2 Andteur Vidrich, Johnstown, Pa. 2 Aoteh ZsiMscidi, Point Marion,
Pn.	1
J oh t* Rak, Johnstown, Pa.	H
Skupaj v tem lakasu (4 tedne, od 20. moja do 17. junija) 17«4* naročnin. Prejšnji iskas (4 tedne) 89.
11* U 11 10 8 0
4* 4 4 4
4 ' 4
3 3 3 3 2 2 2 2 2 2 2 2
Martinek bo po svojem predavanju odgovarjal na vprašanja, tikajoča se predmeta. To je prvič da bo po prihodu iz Evrope govoril med Slovenci.
P. O.

va-
Klub $t 27 in "Zarjo' bita na piknik
Cleveland, O. —-V nedeljo
26. junij« imajo rojaki tu in iz sosednjih naselbin priliko užiti obilico prijetne zabave na pikniku na Močilnikarjevi farmi, ki ga priredita klub št. 27 JSZ in pevski zbor "Zarja".
Petja bo v obilici. Nekaj pesmi zapoje »zbor "Zarja *, potem pa bomo peli vsi »kupaj. Plesalcem bo igral Barbičev orkester.
Seveda bomo imeli tudi razne Igre, da bo zabave čimveč in temboljša.
Prvi true k odpelje z jestvi-nami in osobjem ob 9. zjutraj, in drugi ob i. pop., oba izpred SND na St Clair Ave. Medpo-toma se ustavita pred SDD na VVaterloo Rd. in na koncu pro* ge Nottingham kare.
Pridite v našo družbo vsi, kajti naš piknik je namenjen vsem, 1rt so prijatelji napredka in delavskega gibanja. — J. K.
Za ojačanje socialstične stranke v Illinoisu
Na pro#li seji odbora illinoi-ake soc. stranke je bi!o sklenjeno povečati agitacijo za Socialist Call med premegarji v južnem Illinoisu, kjer je že zdaj precej razširjen. Člani so sklenili podvzeti tudi agitacijsko akcijo v La Sallu in okolici ter Waukeganu in No. Chicagu za ojačanje angleško poslujočega lokala, ki je bil večinoma pasiven. Organizator H. Fleisch-man v Chicagu poreča, da eo uspehi skozi zadnjih par mesecev jako povoljnl.
Tole mi ne gre v glavo...:

tKalto to, da ae duhovniki bolj oje nebes, kakor grešniki pela? Prvi ae namreč veliko bolj trudijo obraniti idr a v je in čim dalje živeti, kakor oni, ki so amatrani aa "grešnike".
klast
PREKO ATLANTIKA VO 31. LETIH
Otroci begunci iz Nemčije v Zedinjenili državah
FRANK ZAITZ
XXXVIII.	prijazna. Ki!en je otenjen, dru-
Oivžjii ki častnik Franjo Kur- & fl,nt- Govorita lepo slo-!an je bratu Andreju in drugim	,todi.4 med obču-
prcdlagal, da napravimo obisk \ grad Klevet, v Kostanjevico, \ k a rtu zija Ilir k i samostan v Ple-tcrje, v kmetijsko šolo na Grmu :n v gospodinjsko v Malo
jeta nemško, kot se za kulturne plemiče na Slovenskem spodobi. Sloveinko '.na na Dolenjskem v*ak hlapec. Enako seveda nemško vsak hlapec v Nem-
I r. , i ♦ •	Airnak tu je nemščina go-i
Roko. /godu zjutraj smo JIi v <posku Kovorka. RazUaza|a sta
bazene. Šmarješke top ,- lma st;lrj { k , l)r<la , o mso na pojebneu« m v.ij* U ,radu z ;,,,lim dreVjem. na-
r;,Kxl" ,C M!!P"hsWV nJe' to ra na. vodila v klet. To J ,e k(M>anre V«j:h j»ko pnjeino. L^jj j v k)„ v ^
Unam.jeb.ltojutrotiiinek, hfbicije ni imt>, v Amerikj no.
1 n" J®	d« ,)r.V4ja ben -butlcgar" toliko. l)obili!
Um parKrat na t.den peS ve^,mo vr,e jn zafelj ptAu4ati i
ko uro daleč. Po kapelj, jv tel ,)r Fur|an je V{M Me, Mm0
kr bližnjo irostihio na zaiterk in,mojo iaie ampak w je pU ka|.
iz kovinastega vrča, da se ne
bi viJelo, koliko škode je gra-	=====	= lakoma napravil. Kina vina	petdeset ljudi dela za komfort so v ti ti kleti kot Se v marši-	gospodov kartuzijancev, o ka-kateri na Dolenj kem. a jaz	terih pa mislijo, da so silni spojem prej mislil, da Dolenjci ne	komiki in v samozatajevanju ;oznajo druge pijače kot cvi-	pobožni kakor svetniki. Tu in ček. brinjevec in vinski jesih., tam kak hlapec kaj reče, kar se
i . \ m i-»l»	a ji NaSe *tiri dame 96 za^ele fflasi jako grešno. Očividno niso
,ah v Ameriki o katerih včasi menda batit da bomo moAki vsi mnenja, da je pravilno ga-
čita o katoliškem tisku v nasi	,tali pri aodih v hladni kleti rati za 18 gospodov iz Nemčije
deželi .m ko je imdel, da sem	bogve do kda j, pa so začele na-(in Francije za boro hrano.
o teh stvareh poučen je postal	migavati, da bo dobro za nas in predpasnike in obuvala, m za
zaupen Reven kaplan težko	za Furlanov ter Žagarjev av-|<fb!jub€ v p,ia*j|0 po fmrti.
kam pride, posebno je mnogim	u,, ako Kremo iz Kradu eeprav	.
postlano s trnjem na deželi. No. ie vroč* zunai FYanio Fur]}iu KV ^ «W«Mnom
-- - • .	- !J€ ^ro,ce	rTanjo rurian «t<)piji% Je cden ^med hlapcev
e v*el svojo sabljo pod pazdu-|J<;1 sporočiti KO*Podom, da je
družba v avtih, samostan. In ter eno deklico
jaz znjim, da v osebnem po-menku cd niega izvem, kaj mi-;<li o slovenskem katoliškem časopisju, dr. Korošcu itd. Predstavil "em se mu za rojaka iz Amerike, ki se zanima za take reči. Vprašal me je, če mi je g( spod Ki zimi r Zakrajšek poznan,, dalje o slovenskih župni*
ZmL driav« •• dovolil« prihod na podlogi kvoto is Nemci j« v«cj«mu •lovil« otrok aidovtluk begune«*. N« vrhnji »liki j« »kuptn« nodovoo doilik otrok is N««ačij«, ki v coromoaijok v Collvgavillu, P«., uobljubl j«jo sv««toko «m«riilu sottovi. Oskrbo ton otrokom jamčijo ra««« iidovtko in drug« orgooisocii«.
on se nc pritožuje, ker ie pač
božja volja, da je tako kot je.	h0f pa mu jo je izpulil mali	^Vil« vTliW« <\
V poHtiki bi se duhovniki sicer	Furlanov Andy iz Waukegana,	L }*u
lahko bolj brigali za ljudstvo,	da ^ je z njo ijrral Andyju i e	ZlJ \ ^ "
ntimajfa u q m a u Au^nivLiVi in tin	• ••	*	*•	•	AtllMVt
namesto samo v časopisih in na shodih. Dr. Korošec je v vladi vpliven, ker ga Srbi potrebujejo zaradi Hrvatov. Tako sled-
bilo to zmerom dovoljeno, ker je Franjo pač njegov stric in vrh tega na počitnicah. Kajti v službi se ne .^me moža posta-
delil jim je kose. Hlastno so segli po njih in obrazi so se jim razjasnili.
"Dajte jim tudi ta sir in kruh," sem predlagal ženskam, "kaj bi ga nosile s sabo, ko ga ne rabimo."
Otroci so bili de bolj veseli. Franjo Furlan, ki je vajen takih re*i, je spet vzel svojo sabljo ,pod pazduho in se vse-del v bratov avto. Odpeljali smo se. Tam blizu dvora smo videli korakati 18 kartuzijancev. Večinoma res priletni možje. Francozi in Nemci. Pusto in neumno je njihovo življenje. w Toda so lastniki enega največ-imajo s sabo, je pomembno pri-' jih veleposestev v Sloveniji. Na .-taviJ.	i popoldanskem sprehodu so.
Kmalu je priiel ven kartuzi-!Nas niti ™ pogledajo.Žen*k ni-
fJavo in kraljestva divjine. Ob ognju in. senci košatih dreves, i ter zvokih godbe in |>etja zbo-Jrov (tudi žatbji in ptičji zbori i bodo zastopaiii) bo zarajalo 1 novo življenje, V razigranost •ra privedejo razne tekme, ba-lincanjc in pa Barbičeve po* skočnlce. Za dobrine tega sveta skrbi odbor.
To bo v nedeljo 25. junija na pikniku kluba in "Zarje" nri MoMInikarju na White R<l. blizu Chardon ceste, 12 milj iz Clevelanda.
Vsa zavedna slovenska publika iz vseh delov Clevelanda ie prav prijazno vabljena, da poseti ta piknik "Zarjanov" in "klubovcev", kjer ne bo mani-kalo vljudnosti in vedrih obrazov. V slučaju dežja se vr&i zabava v SNI) na St. Clair Ave.
Za tiste, ki nimajo svoje transportacije, bo vozil trock in j«icer ob 9. uri dopoldne in 1. uri popoldne izpred SND na St. Clair Ave. Ustavil se bo na VVaterloo Rd. pri SDD ter tudi na Nottingham Kd. in St. Clair Ave. Pridite!
Leo. Poljšak.
Ena izmed njih bo številka,sre-1
če iu kdor jo bo imel, dobi tza-pestno uro, vredna $15.
Balincarji bodo imeli tega dne Ae posebno veselje, ker bo krogelj na razpolago.
Prebitek piknika je namenjen v tiskovni sklad Proletarca. Zato &e posebno apeliramo na vse prijatelje tega lista, da pomagajo pri oglašanju in pri razpečavanju vstopnic. Kdor ima avlo, naj povabi m sabo na piknik 4. julija prijatelje, ki nimajo svojih "kočij". Za te bo na razpolago tudi bus, ki bo vozil na piknik dvakrat, čas bo naveden v prihodnji številki.
Odbor.
nji ne morejo trditi, da je Va- ve, mira in reda, nihče dotak žen portfelj notranjega mini- nitit manj <pa njegove para-stra v rokah Srba. nego katoli-:dne ^blje in resnega orožja. V škega slovenskega voditelja, ki
simpatizira s katoliškim hrvatskim narodom. Po zadnjih vo-Ikvah je dr. Korošec iz vlade izstopil in bil izvoljen za predsednika senata. Ta kaplan je mlad, postaven fant, zadove>-Ijen sam s seboj. Cc je^ božja volja, bo že prršel naprej je dejal. O brezvercih ni govoril. Sicer jih na Slovenskem sploh
avto smo se srečno posedli, le naš doktor iz Waukegana je meni in Jerebu, ki ima salun v SND v istem mestu, očital, da so najini kozarci držali več ne-go njegov veliki korec, oziroma vrč. Vendar pa do hude-
janec, edefi izmed edinih dveh Slovencev, in nas premotril. Neki hlapet- s katerim sem se pomenkoval mi je po *trani namignil, da ta gospod v glavi ni nič kaj zdrav. Zato sem ga o-pazoval še toliko bolj in izpre-videl, da je v resnici le z glavo tistega hlapca in njegovih tovarišev nekaj narobe, ne ipa z meni ho vo. Goapod kartuzi ja-
ga prepira med nami ni priAlo,,	. , , _ . .
ker .smo vedeli, da je še veliko\™c>e n8JP.no	UmM-
kleti tam okrog.
Segli smo v roke vljudnima
ni, le mlačnežev je mnogo. Ci- j^asčakoma in se poslovili.
vilnih pogrebov ne ipoznajo. V Ljubljani se sicer primeri, da pokopljejo kdaj koga brez blagoslova, a taki slučaji so silno redki. "NaA narod je globoko veren," je dejal.
Skoro neverjetno se mi je zdelo, ko sem lansko zimo čul. da je eden izmed nju umrl. Take zdrave, močne korenine, pa da bi mogle preminuti že kar v le žal, da ni m|adosti?
Se veliko sijajnejSe vele posestvo je samostan kartuzijancev v Pleterjih. Ko smo brodili po hodnikih prostranega dvora, si a?ledovali sobe in kapele, na slične dvorce v
večji in da nima dovolj zemlje, ki bi ga preživljala."
V grad Klevevš smo se od-l>e!jaM v Furlanovem in Žagar-jevem avtu. Bilo nas je v tej družbi sedem rz Amerike, ozi- mislil roma s Furlanovima otrokoma Parizu.
devet, in pa Franjo Furlan s Krasni vinogradi, njive, pas-soprogo. Graščina KlevevA je niki, žitna polja, goveda naj-precej*nje veleposestvo, ven- boljAih pasmi, enako perutni-dar veliko manjfte kakor nekoč, na itd., to je veleposestvo kar-I^astnrka sta brata Uhlm, kre^)- tuzijancev v Pleterjih. Izmed ka, viroka hrusta, prava blon- dvajsetih menihov, ki gospoda-dinca, da bi ju v tretjem rajhu rijo v njemu, sta samo dva Slo-brez skrbi zapisali med čisto- venca. Ostali so priseljeni Fran-
krvne "arijce". Predstavil je nas njima Franjo Furlan, ki je izgledal v svoji poletni paradni uniformi orožniftkega častnika res dostojanstvena osebnost, (iraščaka sta bila z nami jako
cozi in Nemci. Ker je na vele-posestvu treba nekomu delati, imajo v ta namen fratre in hlapce in dninarice. Teh je bilo, ko smo mi bili tam na obisku, redno okrog petdeset. Vseh teh
Klub št. 27 in pevski zbor "Zarja"
llevelnnd. Ohio
vas vabita na
PIKNIK
ne«lolj«» 2.1. junija
ki bo na
MOCILNIKARJEVI FARMI.
Na SDoredu bo petje ZARJE, razne igre in ples.
Igral bo Barbičev orkester.
Pridite v našo družbo, da se zabavate kot svoji
med svojjmi.
(Navodila glede vožnja to v dopiau v tej itevilki.)
am«
ka Franjo in na to ženske. Pojasnili smo mu, da smo iz daljne dežele in nas zanima ta samostan, pa bi radi. da nam pokaže njegove zanimivosti. To že. ampak ženske morajo ostati zunaj. Veste, prav nobeni ni dovoljeno prestopiti praga našega samostana. Žagarjeva Peggy je začudeno gledala in vtprašala Albino Furlanovo, ,4what did he sav?" Ženske ne smemo notri, ji je pojasnila. Angela je rekla menihu, da nai na.pravi zanje izjemo, ker mi le ogledujemo in ne bo nihče po-huj&an radi tega. Jereb pa je menil, da starih menihov sploh ni mogoče pohujšati, ker so 4e v vsemu utrjeni. Ampak ta Slovenec je še mlad.
Nič ni pomagalo. Ženske so morale ostati zunaj in enako tudi mala Furlanova Valerija. Menih je nam kazal hišice, v katerih bivajo posamezni menihi čisto sami, ločeni od vsega sveta, zatopljen vsak v svoje delo in molitev. Ostro je življenje teh svetih mož, je »pravil, a biJ je rdečeličen in spočit in tudi humorja mu ni manjkalo. Velik je dvorec kartuzijancev v Pleterjih, krasne so sobe v njemu, veliko je posestvo, ki ga posedujejo. Ko smo bili z ogledovanjem pri kraju in prišli ven, smo rekli Žagarju, da naj da ipenihu napitnino; čudo božje, ni je vzel! Nobeti menih ne sme vzeti denarja, lahko pa prispevamo cerkvi po določenih (predpisih, fcalgar je »puatil denar nazaj v svoj žep.
Zunaj m naše ženske medtem od samostanskih uslužbencev nakupile kruha in v samostanski mlekarni izdelanega sira. Tik njih je stalo kakih deset revno oblečenih dečkov in deklic. Obrazi so jim bili čudno repni, "čemu so ti otroci tukaj," sem vprašal nekoga, ki je pospravljal v ospredju samostanskega dvora. "Kruha čakajo."
"Kruha?"
"Da. Samostan ga deli najrevnejšim otrokom tega kraja dvakrat na teden. Kmalu bo tu uslužbenec iz samostana s košaro kruha. Boste videH.M , Res je prttel. Otroci so željno zrli v njegovo koAaro. Raz-
ti v mislih ne vrnejo videti. Na poljih in v vinogradih pa se| v^ateljl žge in dela zanje 50 slovenskih hlapcev in dekel. Zdaj. ko je poletje, celo par ducatov začasno najetih ljudi več. Gospodje spokorniki pa počasi korakajo med njivami in v sencah drevja na svojih sprehodih in se trpinčijo zaradi grehov ljudi, čuden svet se ti odpre v Pleterjih.
(Dalje prihodnjič.)
Prispevki v korist Proletarca
We»t Aliquippa Pa, — Podpisani m pa s. Anton Groznik sva na društvenem pikniku 11. junija nabrala v podporo našemu delavskemu listu Proletarcu S4.90. Imena prispevateljev sem zabeležil na poseben listek, da jih objavite z vsotami vred v Proletarcu. kot običajno. Žal, da sem dottično listino izgubil, zato torej to pojasnilo. Prosim prispevatelje, da mi to oproste. Skupna vsota je točna. Tudi vsote posameznih prispevateljev so mi skoro natančno znane, vendar pa ne prav v v»eh slučajih, zato je navedena le skupna vsota >4.90. Prispe-ao iz Aliquippe, Am-bridga, Moon Runa. Sharona in Burgettstowna.
Vsem najlepša hvala.
Geo. Smrekar.
11
Piknik kluba in "Zarje
Cleveland, O. — Sedaj, ko solnce spet sipi je vroče žarke in se je matka stvarnica preoblek la v novo mikavno obleko, nas nevidna sila vleče ven iz mestnih ulic v prostost, v ob-
V torek 4. julija h Keglu v Willow Springs
Chicago. — Naročniki Proletarca in člani kluba št. 1 JSZ so vzeli več sto vstopnic za piknik v torek 4. julija pri Ke$rlu v Wilfow Springsu, da jih razprodajo kolikor največ mogoče in s tem »pripomorejo do večje udeležbe. Obljubljajo nam, da bomo imeli posetnike tudi iz sosednih nasehbin, če bo le lepo vreme.
Ako bo omenjenega dne de-
jem očarujoče, pestre narave. Nastopil je zlati čas, čas turnej; ževalo, bo zabava v Slov. del. v naravo, — doba piknikov in centru. Torej pridite v vsakem izletov, čas naše rekreacije v slučaju.
prostosti.	Na pikniku, ki se prične opol-
Klub št. 27 JSZ in pevski dne, bo igral J. Kochevarjev zbor "Zarja" s svojimi prijatelji m simpatičarji taborijo v nedeljo 25. junija na Močilni-karjevi farmi tik ob robu go-
orkester. Imeli bomo razne igre, tombolo in petje vesele družbe. Vstopnice so po 25c. Vsaka ima serijalno številko.
POLJSKO DEUVSTVO ZA OBRAMBO SVOJE DEŽELE
(Nadaljevanje s 1. strani.) za pravice vseh delavcev
Ta	proglas Bunda je konstruktiven in sprejemljiv za
Poljskem^ Heidlžiranje teh*pra*!	Poljakem- *er
vrtnih ,ahtev za narodnelje t0>	k*r ZahteVa> VSem V k°" manjAine na Poljskem ni samo vprašanje enakopravnosti, ampak v sedanji mednarodni situ-
Kako agitirajo?
Barberton, O. — Tu je bil
pred več tedni vodja tiskarna "Kdinost" iz Chicaga, ki pravi, da urejuje "A. S." in pa maga-zin "Novi Svet". Njegova metoda je, da si najprvo zagotovi sodelovanje župnika, ki mu predstavi najbolj vplivnega možaka v naselbini. Pridobi ga, da Iga vodi okrog rojakov. Agitira nekako takole: "Prišel sem ,da mi poveste nekaj svojega življenja. Izdajamo namreč revijo "Novi Svet", v kateri zbiramo zgodovino Slovencev s tem. da posamezniki povedo, koliko časa so v Ameriki, kje so delali v, katerih društvih so bili ali so še odborniki koliko so pomagali cerkvi in take reči. In vašo 'misis' bomo seveda tudi opisali, da bo zapisano, kdaj ista se vzela, koliko imata otrok ! itd. Za opis ne pkačate niti centa. Kvečjemu za sLike in mi imamo najrajše, da daste k opisu tudi vajino sliko rn lahko tu-Idi z vso družino.
Doticni lastnik tiskarne, urednik, ali kar je že, vzame belež-nico, vprašuje in piše. "Boste videli kako zanimivo bo to branje o vas in o drugih v tej naselbini," pravi. "Gotovo se boste naročili? Opis, kot sem že dejal, pa priobčimo zastonj." Rojak se popraska, pogleda spremljevalca, ki mu pomiga, da naj le da določeno vsoto ker je potrebno čitati dobre katoliške liste. "•No, pa prinest denar," pravi ženi m zastopnik iz Chicaga ima enega naročnika več. Pa ni še zadovoljen. Tudi ,v starem kraju bodo z veseljem Čitali o vas. če želite, dajte nam naslove, da jim pošljemo tiste številke, v katerih bodo opisi o vas. še boljše je seveda, če jim morete revijo naročiti za celo leto. Dober biznisman je ta človek.
Mnog* rojaki so pričeti v istih tednih prejemati slovenski list iz Pittsburgha. Naročili ga niso in so se čudili. Po treh tednih jim je bilo jasno, kaj je na stvari. Obiskal jih je zastopnik do-tičnega lista Bombach v spremstvu z somišljenikom hrvatske narodnosti, in rekel nekako takole: "Dobili smo vas naslov in vam pošiljali na poskušnjo naš list Tri številke ste dobili. Vidite, da je dober in sva prepričana, da si ga boste naročali." Eni so to storili, večinoma ne.
To vam poročam, ko vidim, da apelirate na zastopnike za več agitacije v prid Proletarca.
Opazovalec.
podlagi svoje kulturne in gospodarske cenitve nad polovico mandatov od skupnega števila. Tako bi Slovaki postali v zbornici narodna manjšina vzlic o-gromni večini, ki jo tvorijo v deželi. Sicer pa so Slovaki manj kot narodna manjšina od časa, ko so sVoj':m monsignorjem pustili v Berlin, da so za hrbtom potisnili čehoslovaški nož v hrbet in se prodali Hitlerju.
Presojanje dogodkov doma in po svetu
(Nadaijevanjc s 1. strani.)
odlok je izdala nacijska oblast zato, ker so Čehi po zvokih godbe na plesu prepevali pa-triotične pesmi, kakršfne tretji rajh smatra za žalitev nemškega čuta.
V Mehiko je prošle tedne prišlo iz taborišč v Franciji več tisoč španskih beguncev, ki so ob izkrcanju v mehiškem pristanišču Vera Cruz vzklikali, "smrt generalu Francu in fašizmu, živela svoboda!"
"Preštejte tujce!" Patrioti-čne (?) organizacije vodijo kampanjo za izločenje "tujcev" iz te dežele, ker odjedajo domačinom kruh, vladi pa praznijo blagajne, ker so mnogi "na relifu". Pravijo, da ni točne statistike, koliko je tujcev (aliens) v tej deželi, zato se naj enkrat to štetje temeljito izvrši. Nekateri trdijo, da je v Zed. državah okrog šest milijonov nedržavljanov, izmed katerih so mnogi prišli sem nelegalno, zato se naj jih poišče in izžene. V normalnih časih bi taka propaganda ne bila nevarna, a zdaj je, ker je mnogo domačinov brezposelnih, pa radi verjamejo, da so jim tega tujci krivi, ker imajo skoro vsa dobra dela, trgovine in še celo politične služibe, Američani pa morajo iskati pomoči v WPA. Kriza je za demagoge kakor pognojeno polje za žito.
Poljaki parlament je bil poslan na počitnice do prihodnjega decembra. Kabinet ima v tem času pravico vladati z dekreti, kakor Hitlerjev in Mus-solinijev ter zdaj deloma tudi francoski.
Italinajaki kralj je oto par prilikah ipozdravil tisoče "prostovoljcev", ki so se vrnili iz Španije, in jih pohvalil, da so se junaško bojevali in zmagali. Dne 13. junija je prisostvoval paradi 20,000 teh prostovoljcev, ki so po trditvi italijanske vlade odločili zmago za generala Franca.
a
aciji tudi potreba za ščitenje interesov države.
Centralni odbor Bunda ve, da bi se z apelom na razum in vest reakcionarnih strank ne moglo rešiti teh problemov. Njim so sebični, razredni interesi dražji kot pa koristi ljudstva. Ljudske množice bodo dosegle te pravice le v kolikor so pripravljene boriti se zanje.
Za solidarnost
Centralni odbor Bunda smatra za nalogo dneva zedinjenje vseh delavcev na Poljskem, brez razlike narodnosti, zahtevo za popolno enakopravnost v pravicah, za politično demokracijo in za temeljito preureditev sedanjega gospodarskega reda.
Le vlada, ki bi imela za sabo tako zedinjenje, ki bi imela zaupanje teh ljudskih množic, bi lahko uporabila svoja sredstva in sile do skrajnosti v borbi proti Hitlerjevi nevarnosti in za svobodo in neodvisnost Poljske.
♦ '
rist. *°oda vazali mAdnarodne-ga fašizma so tudi na Poljskem, zapopadeni v posedujo-čih slojih in njihovih reakcionarnih strankah. Tako ima delavski razred na Poijskem mogočnega sovražnika znotraj dežele, kajti poljska reakcija bi rajše pod Hitlerja, kot pa da bi sprejela načelo popolne politične demokracije, ali da bi pristala v temeljito modifi-ciranje gospodarskega reda. Vzlic temu ta reakcija zahteva od delavstva in kmečkega ljudstva vseh narodnosti na Poljskem, da se bo moralo v slučaju vojne zanjo boriti — seveda pod geslom poljske neodvisnosti in svobode.
Ako je v poljski vladi kaj pametnih faktorjev, bo morala ugoditi marsikateri zahtevi, ki so navedene v izjavi Bunda, če bo hotela v slučaju oboroženega konflikta imeti za sabo e-dinstveno državo. Ako pade poljski narod v novo razkosanje, bo to njena krivda, ker bi ji bili interesi privilegiranih slojev več kakor pa koristi ljudstva poljske republike, ka-, kor ugotavlja v svojem proglasu Bund.
Časopisje na Češkem
Listi na češkem so bili v demokratični republiki svobodni. Pod naciji pa jih Berlin davi ne le s cenzuro nego tudi z gospodarskimi omejitvami, da jim na ta način ockzame dohodke in uniči. Mnogo čepkih listov je moralo prenehati izhajati, med njimi vsi delavski.
Delavci pri WPA dobe brezplačne "počitnice po 18. mesecih relifa
(Nadaljevanje s 1. strani.)
za relif $2,250,000,000 je večina smešila in demokratski re-akcionar VVoodrum ga je hotel osmešiti še bolj, ko je Caseyja vprašal, kdo mu je napisal do-tični predlog. "Sicer pa ni potrebno, da bi odgovoril, saj vsi vemo, da je avtor tvojega predloga John L. Lewis". In večina se je režala, kot da je izrekel največjo modrost, ali kot da je največja budalost, če kdo predlaga vsaj zasilno zadostno pomoč v prid milijonov, ki si ne morejo najti zaposlitve in za-služba.
Naciji hočejo prednost
Nemška narodna manjšina na Slovaškem je neznatna po številu, zato je zahtevala, da se ji določi zastopstvo v slovaški zbornici na podlagi njene kulturne in gospodarske višine. Zahtevi je predložila tudi lestvico, iz katere je razvidno, da bi Nemci v Slovaški dobili na
44MMIIII»HMtHMMIf
|	PRISTOPAJTE K	|
i! SLOVENSKI NARODNI ' :: PODPORNI JEDNOTI j
j | NAROČITE SI DNEVNIK J
i j "PROSVETA" j
< > Stan« u c«l« l«l« $6.00, pol Ut« $3 00
)	Unta navijaj t« nova druitva.	<
►	Dc*et članov(ic) je treba ta	I
;	novo druitvo. NsmIov za list in	1 ' m tajniitvo ja:
2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO, ILL. /1
4IM»MMMMMM»IM»
♦ MM.............................MM
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700
' PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
I , . ur f,	,ft* »/	< .» .	K
..........M.........................................
—i
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
Predavanje o Čehoslovaskil Kako so nekateri ljudje Veliko je ie delal. veliko tudi jnen) .kliče v^eiavski shod. m bratijo A U fi j^hi	rnliuhK^na	; prepeval in žrtvoval v prošlih V ta namen je -bil izbran pese- strankami,
poa nmeriem	zaijUDijem	26 ietih ^ ^ delavake ku),_ ^n ^or petih članov, da s so- Nekateri
s "popularnimi"
Na kongresu Narodne katoliške socialne akcije v Cleve-'andu je monsignor Frances J. Haas dejal med drugim, da je treba dati delavcem v tej deželi v reševanju svojih problemov več prostega kretanja in več svobode v izbiranju zastopnikov pri kolektivnih pogajanjih. Bilo bi še celo boljše, ako bi katoliška akcija predbalsala kaj takega v Italiji in Španiji, kjer njena beseda nekaj zaleže.
*
Prah, ki ga je izbruhal ognjenik Vaniaminof v Alaski, ie odnesel veter tisoč milj daleč v Oregon, kjer se je polegel. Oregončanom je bilo žal, ker če že pride prah iz A laske, naj
bi bil vsaj z tat.
*
Srečen list je "Ameriška Domovina". V uredniškem članku v izdaji z dne 8. junija ugotavlja, da ima izmed vseh slovenskih časopisov v Ameriki največ dopisov. Vzklika, da je ponosna na to dejstvo.
"Istra" (v Zagrebu) z dne 2. junija piše, da Idrija še zmerom Čaka, kdo bo njen novi dekan na me*to pokojnega msgr. Arkota. Kes izgleda č*udno in nenavadno, da tako velika in kočljiva fara. s skoraj 10,000 dušami životari brez duhovnega voditelja," jamra omenjeni list.
Iz nadaljnih vrstic v "Istri" je razvidno, da je vzrok odlašanju, ker oblast ne more najti primernega fašističnega dn-hovnika, ki bi se mogel uveljaviti v Idriji in ob enem uspešno vršiti poitalijančevalno akcijo med Slovenci. Domači (idrijski) kaplan Gnezda je odredil molitve namenjene za srečno izbiro novega dekana, ki so se jih Idrijčani udeleževali v velikem številu, "kar je znak, da si žele za du*nega pastirja dobreiiia in svojega človeka," pravi "Istra". Težko, zelo težko je S ovencem na Pri-
morskem, ker morajo zdaj že goreče moliti k Bogu, naj jim dodeli za župnike dobre, do-moče duhovnike. Ampak "Istra" v istem poročilu ugotavlja, da je teh čezdalje manj in na razpolago so bolj m bolj samo Italijani, ki se za službovanje med Slovenci uče za silo tudi slovenščine.
Po dolgih letih smo v Clevelandu izvedeli, kateri so delavski listi. To so "Naprej", "Enakopravnost", "Napredek" in "Cankarjev Glasnik", dasi slednji ni list, nego revija, pa so ga vseeno pritaknili zraven. "Ipro-letarec" in "Prosveta" nista delavska lista. Tako je določila internacionaha slovenskih "komunistov* v Cdllinwoodu. To veliko novico je sporočila v "Enakopravn^ti' njihova poročevalka gospa Urbas. Živela nova revolucija. (Ne-ne-ne! Novi komunisti v Collinwoodu revoluciji nič več ne vzklikajo. To je bik> v modi le dokler je Ruthenberg živel« Zdaj smo le za napredek m enakopravnost in za cerkev bomo kmalu, v kolikor že nismo, da bo lahko tudi A. S. proglašen za delavski Ust. — J. F.)
«
V nedeljo 11. junija je papež sprejel v posebni avdijenci 3,200 Francovih vojakov iz Španije in se jim osebno zahvalil za njihovo junaštvo v civilni vojni, v kateri so rešili vero in civilizacijo. Kdo je že pisat, d<i je novi papež nasprotnik fašizma rn prijatelj demokracije? O, da, slovenski antifašistični list v Pittsburghu in drugi ta-k oz v a ni komunistični listi, ki so morali iz pisarne Daily \Vork-erja pogreti to laž. V zahvalo papež razpleta mreže za uničenje sovjetske Unije in "komunizma".
♦
Slovenski in hrvatski komunisti, ki so včasi znali rešiti svet na vsakem shodu in v vsakem svojem dopisu, se zdaj zadovoljujejo samo še s s togo, sioven-
V petek 23. junija ob 8 »večer ko predaval v Slov. dol. centra e Ckicago Joseph Martinek o Ceboslovaiki pod Hitlerjem. (Podrobnosti v dopisu
v tej itovilki.)
Cleveland, O. —• Junij je mesec ljubezni in porok. So pa tudi druge vrste zaljubljenosti Na primer, Mrs Lena Lokarjeva je zaljubljena v sina Johna
turne in gospodarske ustanove. Vsi mu to priznavajo, razen o-nih karakterjev, katerim je trn
v peti vsled svoje odkritosrčnosti in bi j« radi nad njim ma-
krilit nih
uničimo,
v tem, da vse kar stori, je pravjščevali vsled tega. Zdaj, v teh in mu pomaga ter odobrava. John Lokar ml je zaljubljen v predlagano kegljišče in balinišče SDD. Tone Rupnik je zaljubljen v naprejevce in v vse tiste na vseh straneh, ki "gaj-žlajo" Barbiča; Jože Siakovič je zaljubljen v slavčke, škrjan-čke, kanarčke itd., Janko Rogelj v JSKJ it v velike zavaro-
razmerah ga lahko si mislijo klikarji, Amipak slovenska javnost je poštena in zavedna, pa bo stala ob strani poltenih ljudi, kakor je Jože Dum, ne pa sledila zdražbarjem, ki pozivajo k boj kotiranju njegove trgovine.
John Filipic.
JOSEPH MARTINEK
skimi koncerti, slovenskimi dnevi in z govorniki, ki niso komunisti. Taka je sloga, kot si jo oni tolmačijo, in bankrot, kakršni jih je spravil v taktiko, kateri v delavskem gibanju še
ni bilo slične na svetu.
*
V Zed. državah je običaj, da najlažje pride i v časopisje, ako namenoma storiš kako ne-
valnine, posebno pri naših do- Kaj je S konierencomi PrO-
movih, in v svoj "kontrafe",	M
Tone Terbovec v Novo Dobo.1 SVetne m°t,Ce V $eVer°-Anton Zbašnik v lepo, hladno Minnesoto, Frank Kerže v klop pod vaško Irpo v New Yorku in tako bi lahk6 še dolgo našteval.
V ColLinwoodu pokajo besedne bombe, ker je Barbičrta-ko nerodno kritiziral poslovanje SDD.
Ako bi Barbič v kritiki povedal, da je SDD v vseh ozirih na dobrem stališču, le predsednikove smernice v gospodarstvu so od muh, bi bilo boljše. U peljali so prevelike čaše za pijačo, pa je naravno, da vtrženi dolar ne more prinesti toliko dobička kot tam, kjer prodajajo pdjače v regularnih merah. Kaj sploh pomaga veliko prometa, če pa moraš delati skoro brez dobička! Lokar je morda dober politikaš, ampak v go-
Napravite svoja stanovanja bolj privlačna za najemnike
• Zelo, zelo dosti lastnikov stanovanjskih hiš v Chicagu drži svoje najemnike v večjem zadovoljstvu—napravi stanovanja bolj privlačna s tem, da instalirajo Servel plinske refrigeratorje.
Tihota plinskega refrigeratorja je ena med lastnostmi, ki vedno prija najemnikom. Toda tihota je samo ena mnogih prednosti plinskega refrigeratorja. Dodatno nizki stroški za obratovanje, zanesljiva postrežba leto za letom, stalno vzdrževanje mrzlih in varnih jedil, stavljajo ta izredni refrigerator v svoj lastni razred!... Instalirajte Servel plinske refrigeratorje v svoja stanovanja. Pri novih nizkih cenah je investicija, ki plačuje velike divi-dende z zadovoljstvom najemnikov in z znižanimi stroški za refrigeracijsko vzdrževanje.
JE DRUGAČEN, KER
ZMRZUJE BREZ PREMIKA. JOCIH DELOV JE VEDNO TIH STANE MANJ ZA OBRATOVANJE
NUDI VEČ LET POSTRE-2BE
Za pnpolao informacijo! POKLIČITE WABASH §000 APARTMENT HOUSE DIVISION

aOPHN COORttV COMtTAMT HOT WAtt« MffHT ttffKJftaT.Oh
umnost. Oglašaš jo v naprej,
da te pridejo zijati reporterjl	^ treba tudi nekaj
in radovedneži, časnttki fato-|vtd#u hote *tovek u*pehe,
ne samo veliko prometa. V tkanju politične mreže pa je Lokar jako spreten.
Ako ne bo napredna masa previdna m složna, se bo nekega dne prokleto kesala, ko bo uvidela, da je šel njen trud po vodi. In tega truda in dela ima za sabo trideset let. sadovi pa bodo padli reakciji v roko kot zrela hruška. Torej bodimo previdni, namesto naivni.
J. Lokar naziva tiste ljudi, ki so se mu zamerili tu in v Chi-caigu, ipse. Za človeka, ki hoče biti v ospredju tukajšnje javnosti, to ni >epo, kajti Če se s kom ne strinjam, to lahko dostojno povem, ne pa dotščne zmerjati s psi. John Lokar ml. je "bejlif" pri našemu tako čislanemu sodniku Franku Lau-shetu, o katerem pravijo, da ima dušo in čustva. Od tega sodnika zaščitenemu J. Lokar-ju gotovo ni v čast. ker je v je-si zaradi nekaterih neljubih oseb pogazil vse meje doMoj-nosti.
Blagor slovenskemu narodu v Clevelandu. ki hoče slediti takemu vodju . . . Kje je tista napredna, ponosna slovenska naselbina? Ali igra spanje kralja Matjaža? Zdrami se, kajti dremlješ že predolgo.
Ni časitno in ne pošteno od Mrs. Lokarjeve in njenih zaveznikov, ki sA potegnili v Enakopravnosti v vrtinec javnega Xpetira zaradi vprašanja pri zidka k SDD Josipa Durn«. Naslikali so ga za nasprotnika pri zid ave.
Žalostno je za "E.", ker pomaga v svojih kolonah Mrs. Loka rjevi vmešavati v kvarni bo Durnovo ime. čemu služiti onim, katerih namen je agol maščevalnost?
Ali so morda pri "Enakopravnosti" pozabili, koliko večerov časa je Joseph Durn že dal v korist njene tiskovne družbe? Pomagal ji je kakor pač je mogel za boljši obstoj, za plačilo pa lopajo po njemu.
Fantje pri "Enakorpravnosti' vedo, da je Jože Durn trgovec ki svoj posel pošteno vodi, k pomaga n svojo soprogo kjerkoli moreta koristiti dobri stvari, a so vzlic temu dopustili Lo karjemi mami in njeni kompa ni ji izrabiti list za akcijo, ka bere namen Je bojkotiran je Durnove prodajalne, živijo, le tako naprej vaš napredni delav skl Usti Upam vzlic vsemu te mu, kar se dogaja pri nas, da ne bomo večno spaM.
Jole Dum je pošten, iskren značaj, mož od nog do glave
grafi pa se pote s snemanjem slik. Tu in tam napravi s tako potezo kdo tudi pameten stunt. Poskušal je nekaj sličnega tudi slovenski alderman Vehovec v Clevelandu, ki je šel puliti kole iz zagrajene cesrte. Ker pa so bili koli metftna posest in je me^to samo najelo ljudi, da so kole zabili, je Vehovec kršil postave, ordinance in take reči in kaliKtudi red in mir. Aretirali so ga in obtožili kvarjenja in napada na mestno lastnino. V koliko mu bo ta ceneha reklama koristila, ni še na jasnem. Večinoma menijo, da mu v sloves ni pomagala. — J. P. , *
"Slovenske romarje pozdravil Sv. Ove v slovenščini", poroča "Glasilo KSKJ" na 1 strani. Kakšna je bila tista "slovenščina"? "Glasilo KSKJ" pravi, da je papež v pozdrav rimarjem iz Slovenije, ki so v velikem navdušenju prepevali Mari>ine pesmi, dejal: "Hvaljen Jezus! Dragi moji Slovenci." Nato je nadaljeval v italijanščini, štiri be*ede*so bile s':yvenske. Ko je bil Mussolini lani na Rakeku, jih je bgovoril kakih 7 v srbo-hrvatsko-slovenskem jeziku,
ako veste kaj je to.
*
Nekje ?e<m čital. da samo levičarji hodijo naravnost, škoda, ker se to ne tiče tudi onih, ki se samo prištevajo k levičarjem, brez da bi bili levični. Vsled tega še bolj križkražijo kot pravi desničarji. — Pika.
Srebrna poroka Johna in Rose Rudman
Chicago. — V soboto 17. junija so številni prijatelji Johna Rudmana in njegove soproge Rozi priredili njima v presenečenje banket in slavje 26-letni-ce njunega zakona. Zbrali so se v dvorani na 8002 S. Trumbull Ave. Aranžmo sta vodila Jacob Marinich in njegova soproga. Bila je vzorna, kajti ni igrača postreči toliko ljudi — bilo jih je okrog 300 — tako brezhibno, kakor smo videli ob tej priliki, Slavljenca so pozdravili s kratkimi nagovori številni pri jetelji, Še več pa po banketu Stoloravnatelj je bil V. Cain-kair. — Poročevalec.
vzhodnem Ohiu
Girard, O. — Nedavno me je Chas. Pogorelec kot tajnika društva SNPJ in okrožne federacije vprašal, ako smo še v Prosvetni matici. Želel je to izvedeti zaradi ureditve imenika organizacij Prosvetne matice, da ga objavi v Proletarcu.
To njegovo pismo mi je dalo misliti. V I*roletarcu in Prosveti Čttam o konferencah društev in klubov Prosvetne matice in dopi**, ki oglašajo prihodnje konference.
Vnašem okrožju, ki obsega naselbine Cleveland, Girard, A kron in Barberton, pa glede konferenc P. M. kar nekam spimo. In vendar je to zelo veliko in važno okrožje. Samo v Girard u je šest ustanov, ki so včlanjene v Prosvetni malici. Meseca maja je minilo leto, od kar se je vršila zadnja konferenca Prosvetne matice za to okrožje. Zavladalo je za našo stvar nekakšno mrtvilo. Včasi smo bili jako delovni. Posamezni člani društev so v njih agitirati za pristop k Prosvetni matici, v namenu, da bi bile conference P. M. vshed velikega števila društev m klubov to-tko uspešnejše. Aktivnosti so pospeševali in razpravljali ter sklepali o agitaciji za svoje glasilo Proletarca.
Na zadnji konferenci maja ansko leto je bil sentiment, da se naj bi taka zborovanj« vršila bolj »pogosto, čeprav se na zadnjem po mojem mnenju večina razprav ni tikalo Prosvetne matice in Proletarca. Vzlic temu je bilo sprejetih nekaj dobrih predlogov. Eden izimed eh zaključkov je bil, da se enkrat v jeseni (to bi bilo lansko
Dobra vest
John Krebelj v Clevelandu pravi, da bo po daljšem odmoru, ki je končan, spet bolj aktiven v klubu št. 27 J8Z in v našem gihanjti v obči, neglede na frakcije in njih taktike.
Neprijetna zadeva
Na toj »liki jo ■lovita filmsko »»mika Marloae Diotrick, rodom Nemka, ki jo pred par tedni postala ameriška
delovanjem zunanjih zastopnikov izvrši priprave za shod. Ni ga bilo. Morda so bili za to o-pustitev važni vzroki, a opazil nisem, da jih bi bil kdo kje objavil ali navedel. Meni je tukaj-le uganka, kaj je z našimi včasi tako aktivnimi sodrugi, kot so Jankovich, Zorko, Poljšak, FrančeŠkin Jauch, Babnik in mnogCmi drugimi. Ali vam ni Prosvetna matica, posebno pa Proletarec, več pri srcu? Zdi se mi, da ne. Nič zato, če bo na to ta ali oni rekel, kako kdo more ali si upa kritizirati na ta način Ko vse to opazujem, se mi zdi kot da so bivši delavci za Proletarca zdaj dali svoje energije večinoma za Cankarjev Glasnik. Da me boste razumeli: načelno sem stoodstotno za Cankarjeve ideje, katere je zastopal in branil kot socialist, in bil sem zanje veliko prej ko še besede nisem slišal o Cankarjevem Glasniku. Ampak, ko vidim vsak o jako oglašanje v prid C. G. v Proletarcu in Prosveti, se mi poraja vprašanje, aii nI bil Proletarec vseskozi zagovornik Cankarjevih idej in po vsej pravici tudi Cankarjev glasnik? Sedaj se pa oglaša v Proletarcu za zagovornika Cankarjevih idej drugi list, ki ima ista načela. Veste, sodrugi, to ni kdo ve kako pametno. Po mojem mnenju bi bilo bolje porabiti vse moči v korist agitacije za Proletarca, in če bi ga razširili s skupnimi močmi, bi ga lahko povečali s posebno prilogo v tpočast Cankarju in tako bi imeli oboje v skupnem gibanju in skupni organizaciji. Sedaj pa eni ajritiramo za Proletarca, druiri za Cankarjev Glasnik, tretji pa za oba. Moje mnenje je, da tako ne bo šlo dolgo in bomo vsi skrahira-li. Naša dolžnost je, ^obdržati Proletarca, ki že nad 3t> let deluje za delavsko stvar, zato rajše njega razširimo, izpopolnimo in povečajmo. Sotrudniki, ki pišejo, bodo lahko več napravili kot sedaj, ko morajo sodelovati enkrat tu drugič tam. S trditvijo, ki sem jo čul v Clevelandu, da je prišel C. G. iz potrebe, se prav nič ne strinjam. Tistih, katerih se Cankarjev duh do sedaj še ni prijel, se tudi zdaj ne bo, pa četudi jim izdate C. G. vsak dan. Ampak skoraj bi rekel, da nekomu je pa le prišlo prav, ko ste ustanovili to revijo, in to tistim, kjer se tiska. To rečem radi tega, ker so nekateri tam jako delovni za C. G., čeprav so jim Cankarjeve ideje deveta briga.
John Tancek, organizator za girartisko okrožje. «
MARLENE DIETRICH
<*riavl janka ia nato odpotovala Fraacijo. Zve sna da vina oblast Nevr Yorka pa ji ja aaprarila veliko sitnosti na pomolu. Prijela jo jo in U-javila, do no ame odpotovati, dokler no p lata mm proili dve Mi aad $200. 000 dohodninskega davka. Vsa ajoao pttliafo — okrog 30 kovčegov, io da vini uradniki saosli > "Normaadi. ja". Končno jik jo Marloae potolafttla, ko jim jo i vročila aa okrog $100,000 vrednosti dr«,uljev in jik ugotovila, d« co vrne čimprej ia poravna »por. U j« vila jo, do ja Ur ja jo po krivem, kajti plačevala jo rta lata povprečno okrog $100.000 dekedninskefa davka na Mo. Potottla jo tudi, do »o jo orno-ritkega driavljaaatra telo veselila, a prič otok jo slak. Ladja ja Imelo vsled to ••priliko pal ar®
Razprava k razpravi
West Allis, WU. — Mislil sem samo opazovati razpravo, ki se vrši v Proletarcu o strankinem položaju. Ker pa veČina dosedanjih dopisnikov obupava vsled zastoja v stranki rn JS7,, zato se mi zdi potrebno izraziti svoje mnenje.
Naj rajše vidim, da se strankini nesporazumi iz proMosti ne obujajo, toda pri čiščenju pojmov se je temu težko do cela iz-cjgnitl.
Odkar se je newyorška skupina odcepila od socialistične stranke, so se tudi nekateri na-Si sodrugi, predvseh v vzhodnih državah, znašli v neprijetnem položaju. Zato razumem njihove težnje, katere izražajo v Proletarcu. Nekateri naši sodrugi so ostali kolikor tolftco [pod vplivom newyorške skirfti-* ne, in njihovega glasila Leaderja", ki sedaj sicer ne napada socialistov, toda o-stala je še brazgotina in vzelo bo še nekaj ča*a predno se naraste. I>a se torej iznebijo te Užkoče, je pač razumljivo ?e-tau se ogrevajo za samostojno JSZ.
Korak za združenje med sbc. stranko in newyor*ko S. D. F. Je bil sicer storjen. Cital nfm $oc. stranke po«roj, ki je po-fsem socialističen,£ori*$DF |a je enostavno odklonila. Raje
naši sodrugi so še sedaj mnenja, da je bila new-vorška skupina takorekoč vržena iz stranke. Toda niso bili tpko nedolžni, kakor so se nam predstavljali. S. Hoan je bil takrat v strankini eksekutivi in obenem predsednik finance, če bi ga slišali, ko je poročal na članskih sejah o strankinem položaju in finančnem stanju, bi imeli drugačno mnenje o newyorških ^mučenikih", kateri so bili finančno najmočnejši, toda niti centa v strankin fond. Trobili so pa lepe vsote za svojo propagando, pa kljub temu so bili poraženi. Po porazu pri referendumu so delovali za odcepitev, in na cle-velandsko konvencijo so prišli le oficijalno se posloviti.
Za odcepitev so ti ljudje največ polagali vzrok, da se tako-zvana militantna skupina brati s komunisti, kar so bila v pravem, toda nezadosten vzrok za odcepitev. Sicer je bila dobra šola za tiste ameriške sodruge, da so se prepričali o iskrenosti komunističnih skupin. Ko so se pa "neizkušemi" socialisti izne-bili komunističnih skupin, so pa "izkušeni" socialisti sedaj organizirani v SDF padli politično v roke komunistov, kakor sami priznavajo.
Nekateri naši sodrugi so počeli obupavati zaradi Števila strankinega članstva. Jaz sem pa ravno zaradi tega ponosen na stranko, ki kljub šibkosti, ne prodaja v teh konfuznih časih svojih principov za "veliko" število, kakor je običaj pri drugih političnih strankah. Da je stranka oslabela v članstvu, ni vzrok neizkušeno vodstvo, kakor nam se hoče večkrat dokazati. Odgovorni so v prvi vrsti tisti, ki so upali, da bo Nc\v Deal izvršil njihovo delo, zato so ali začasno v "pokoj". Odgovorni so tudi svetovni razburkani valovi, kateri butajo tudi ob naš pokret. Včasi nas val razdvoji, drugi val zopet strne skupaj. Zato prepričan socialist razume neugodne okolščrn? v katerih delujemo, zato ne obupava.
Da je JSZ nazadovala, se mora v precejšnji meri pripisati odigovornost omenjenemu valu, kateri je tudi nas nekoliko oplazil. Občutili smo ga že na prošlem zboru.
Rezultat je bil, da so nekateri odšli na varno, in nato apelirali se na druge, naj storijo isto, ako hočejo biti med pametnimi. Seveda odziv je bil precejšen.
To fem omenil le v toliko, ker želim, da bi vsi tisti, ki so dosedaj še na opazovanju* se oprijeli in nadaljevali zopet delo pri JSZ. Kajti, Rmo kakor na tehtnici. Ce naše število pada, število nasprotnikov ra*to.
Želim, da naši malenkorVni nesporazumi iz prošloHi grelo v pozabnost ter delu imo za socializem v rocia istični stranki, ki je edina stranka, da je vredna naše podpore.
Frank Matkovich.
skuoi-
"n!
iT V§Č
Kadar srečate razumnega znanca, vprašajte ga, da te naj naroči na "Proletarca".

PIKNIK
v korist
PROLETARCA
1. .111-1 J\
pri KEGLU VWILL0W SPRINGSU.
Športne igre, tombola.
Slovensko imetje po troenikih.
Zapestna ur« v nagrado. Vstopnina 25 centov.
Igral bo J. Kochevarjev orkester.
)
ŽENITEV CARJA DUŠANA
Po Vuku Koradžičevi srptki narodni pesmi pripoveduje Ivan Vuk
(Dalje in konec)
Komaj je Miloš sedel in jel piti vino, kar se sliši krik is mesta Latinov:
•<;iej, car, tam na |ra pred mestom trije vite<Jftjfoftfj.N Na sedlih so trije ostri meči, štrleči kvišku. Preskoči te tri vitežke konje. Ako jih ne preskočiš, ne dobiš neveste!'
Zopet je klical glasnik med svati:
"Kdo je, ki preskoči tri vi težke konje s tremi ostrimi
meči?"
Ni kdo se ne oglasi. Ali glej, mladec Bolgar stopi pred šotor M-Uskega carja Dušana in govori:
"Dovoli car in gospodar, da priskočim tri vitežke konje ia
meče !"
"Dovolim", je rekel car Dušan. "Samo svoj pastirski plašč sleči, zakaj slabo je sešit." Miloš Vojnovič odgovarja: Sedi car in pij rujno vino. Ne brigaj se za moj plašč. Ako bo v meni korajža, plašč he bo škodoval., Zakaj če je kateri ovci uapoti njeno runo, tedaj to ni ovca."
In šel je Miloš na travnik le-dajnski. Ko je prišel do konjev, je govoril svojemu Šarcu: "Počakaj me s svojim d lom, šareč!"
Rekel je In šel na drugo stran. Zaletel se je preko travnika in preskočil tri vitežke konje in na njih tri ostre meče. Ustavil se je »pri svojem šarcu, vze! vse tri konje in jih odpeljal k srbskemu carju DuAanu.
Čez nekaj Časa nato je nek glas klical iz mesta Latinov:
"Pridi car srbski pod največji stolp mesta Ledjana. Na stolpu je kopje, na kopju pa
4*1. je šel k car m in rekel:
"Dovoli car, da grem in prepoznam Roksando!"
"Pojdi sinko, mladec Bolgar. t al, malo upanja imam, da prepoznaš dekle, ko ga še nikoli nisi videl."
i Ali Miloš Vojnovič je odgovoril :
"Ne skrbi car! Ko.sem bil na dar planini, pri dvanajsttisočih ovcah, a se je čez noč rodilo tristo ja^njet, sem vsako jag-nje po njeni materl-ovcj prepoznal. Roksando bom spoznal po njenih bratih."
Rekel mu )e srbski car Dušan:
" , ' " , .	' >• * A <* '
"Pojdi torej, sinko! ln če da Bog, da prepoznaš Roksando, ti bom dal debelo Skenderijo, da jo vladaš vse Življenje." ..
Odšel je Miloš na polje Ai-roko. Ko je prišel k dekletom, je vi^el kučmo z glave, snel S pleč pastirski pla&č. Zasijal je skrlat in žamet, zasijali so o-klepl na prsih in zlate zaponke na nc^ah. Bil je Mlloš^ na tem polju kakor jarko sonce za gorami. Razprostrl je po zeleni travi pastireki plašč in naeul na njega prstane* biserje in žlahtno kamenje. Isdrl je svetli me* in govoril trem dekletom:
Tista, ki je Roksanda naj razgrne predpasnik in naj vzame bteerje, tprstane in žlahtno kamenje. Ali če poskusi to katera druga, ki ni Roksanda, jI odsekam roke do laketa." .
Ko so slišale to tri lepa de-kieta, sta obe pogledali srednjo, a Roksanda biserje. Zavila je predpasnik m pobrala prstane, bisere in žlahtno kamenje ostali dve sta pa pobegnili Vendar juiiiloi v jame in vodi
svate in vrnil hčerko Rok*an-f
duf! - hi
Vojvoda RalaČki vpraša kra-i Ija« *
"Kakšen je bil junak med svati, ki je premagal tako junaško vse ovire?"
Odgovorila je kraljica le-j djanska:
Proletarec, June 21, 1939. ~ M" .......
Po Vorku
i • *»
Piše FRANK ZAITZ
(Nadaljevanje.) Priprave za svetovno razsta
n., vojvoda bJ^ laiki! Ni nobene*« junaka, ra-1 , na imer „„ mar!ljkje OJ,
*u H* ♦ -»"r"". ^
nu odklanjajo oglašati v raznih "pfogramnih knjižicah*1, v li-MMI4 . . D .	.. iStih ,na zaatorih Hd, Ko ga
ie SiM JoiLS?1Nh!T"I>u° V"PraAaA ta 0jrlW * i**0™"'
IsJSil	lu.JJm L bi ** rad d*]> P» organiza.
šan ga ne pozna. Jat pa ga »po- cija ne {[
znam že od nekdaj.	ai.„
Ledjanska kraljica pravi voj- ***** so organizirane drža-
mladl* in ftqlobradi. Ali Balački, vojvoda je re*
kel: .	...
zlato jabolko. Ustreli skozi pr- vee tri pred carja Dušana. Cat* stan jabolko."	j|u da Itoksatujo in Ae eno. a
Miloš .več ni hotel čakati, ampak Je vprašal carja:
"Dovoli car, da ustrelim skozi prstan jabolko!"
"Streljaj sinko", je rekel car.
del je Miloš pred stolp, napel pšico na zlato tetivo in akoat prstan ustrelil zlato jabolko. Vzel ga je v roke in odnesel čaru, ki ga je bogato nagradil.
Ni bilo dolgo, kar je 2opet nekdo klical iz mesta Latinov:
'"Evo, , car, pod straždijim stolpom gresta dva kraljeva sinova. Tri lepa dekleta vodita ■ seboj. Vse tri so enake, obleka na njih je enaka. Pojdi in ugani, katera izmed teh treh je Roksanda. če ne uganeš, ne dobiš Roksande, niti glava ti ne ostane na ramenu."
Ko je slišal car te besede, je rekel Todoru, vezirju:
"Pojdi, služabnik in vezir in ugani dekle!"
Todor vezir ipa se brani:
"Car, nisem je niti videl, ker so mi jo pripeljali takrat, ko sem ji izročal prstan, v mraku."
Car se je udaril ob kolenu in
rekel:
"Vse smo doslej dobro rešili, a glej, zdaj naj ugibamo dekleta!?"
Ko je Miloš Vojnovič to sli-
tretjo obdrii za a<bt. , Car Dušan ja Miloša poljubil na čelo. a ie vedno ni vedel kdo je in kod je. In je zaklkal vsem:	1
"Pripravite se» ovenčani sva-tje. čas je, da odpotujemo domov!"	„>
In avatje in vsi se odpravijo in odpeljejo s seboj Roksando in obe deklici. .
Ko so tako šli, je rekel Milo! Vojnevič carju Dušanu t JR
'ttospftd. srbski car Daian! Tu v Ledjanu je nek vojvoda Balački. Po« na na ga in tudi on mene potna. Sedem let ga ie vzdržuje kralj, da ma razžene svate in *nubte in Jim odvratne nevesto Roksando. Zdaj ga bodo poslan tudi aa nami. Baia-Čki ima tri tiare. It ene mu ai* ka moder plamen, z druge mr zel veter. Ko oba vatra izletifca iz glave, ga bo lahko ipogubitj. Zato vi le pojdite naprej in rth dite nevesto. Jaz bom tu počakal BalaČka, da ga zadrtim.* Svatje ao odili, Miloš pa je ostal na fori zeleni th z njim tristo tovarišev. Ko so svatje tako odšli ia Ledjana, je kralj poklical vojvodo feetačka in mu govoril:	. „% . .
"Balački, avesti sluga moji AH boš lahko razgnal carska
=r=
IM mm t H Itn MIH m mm mm m mih iii him* M m
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI HARODHI PODPORNI JKDKOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV (IC) J K TREBA ZA NOVO DRUŠTVO

NAROČITE SI DNEVNIK
pitosVtetA
99
N.rotnlaa ta »lini driave (Ima Chicaga) ia Kane* MM SS l
lete. $3 00 M pol lete. |l.ao m i«trt letat m Chicaga la Cleer« $7.80 m celo leto. $3.78 m pel letat m ino««*utve $# 00.
NASLOV ZA UST I* TAJNIŠTVO jfc*
2H.S7 So. Lawpdale \%enne
Illllttofe
..........................MM.........»M
vodi: > i	x ,
"Pojdi služabnik, vojvuia Balački! Vzemi deklico, hčer mojo Srbom ln obdarila te
bom!"
Tedaj je tiala6ki osedlal konja arabca ter edirjal za svato-vl po cesti šest sto latinskih jezdecev. dolgi. Ko 90 bili na zeleni gori, je šare« stal.na široki
Sesti, a za njim Miloš Vojnovič. triknil mu je vojvoda Balački: "O, Miloš, ali na me čakaA?" Izrekel Je tn spustil iz gilsv« moderplamen, da je sežgal črno medvedjo koio na šarou. yideč, da konju nič ne more. je spustil ledeni veter. Trikrat se ^arec zasukal, ali Milošu nič hudega. In kriknil je Miloš iz vsega grla:
"Glej, česar nisi pričakoval!"
1 4 U t •	'
Zamahnil je a slatini šeste-rooglatim kijem. Ni krepko zamahnil, ali vojvoda Balački je padel s. sedla, Miloš Vojnovič
t zasukal kopje in pribodel lačka k aeleni travi, mu od $ekal vse tri glave ter jih vrge v šarčev oprsnik. Nato je na-skoČilJuraljeve konjenike savo-limi tristotimi tovariši in odse kal triato glav. Potem je odje zdil po ceoti ta svati.
Jto je prišel do carja in do svatov, je vrgel pred njega Ba lačkove tri glave.
Car mu je dal tisoč dukatov tn odjezdil k belemu Prizrenu.
Ko so prišli preko Kosovega, je botel Miloš v mesto Vučitm. Poslovil ae je od srbskega carja in govoril:
• "Bodi »drav, ujec moj, srbski car DuAan!"
Tedaj je car začutil, da je to Miloš Vojnovič, nečak njegov in mu govorih
"Ti ai tO, dečko Miloš! Blago piaterl, ki te je rodila in ujcu, ki te ima. Zakaj se niai dal že
t »j spoznati? Jas pa sem te , pptu trpinčil radi statiova-nja, te mučil z lakoto tn žejo." Miloš Vojnovič pa je rekel: "tšamo da je zmaga tvoja, o Car Dušan, ujec moj! Pokazali §mo LatifHrem, kdo smo mi!"
Neverfttnd, a vendarle resnično
Od nekod. — Pri nas smo na v večini napredni ljudje. Sklepamo, delamo, pomagamo, prispevamo. Tudi v odboru so napredni ljudje, ki ,pa so kakor vretena. Imamo med nami torej tudi take, ki ne samo da obračajo p1a*č po vetru nego tudi zavajalno nastopajo. I Recimo: 97 odstotkov članov Je za Prosvetno matico. Tudi ostali trije, ki so v odboru, so fcanjo — toda kako? Na U način da bi jo uničili. Trije proti Pa so ti trije na odgovornih mestih, ostalih nas 91 pa se te-ra nt zavedamo in jim pušča-no službe, ki smo jim jih zaupali, Ker smo verjeli, da ima-jno opraviti t naprednimi ljud-mi.'	^ %
Pristopimo v Prosvetno ma-o. Predlog podpirau. Ijn nato dodatni predlogi Za akcije, 0 kakrttnih večina članov naše organiaaclje ničesar ne ve. Za orvobodtif^v tega ^ega, ca be^«^, ambulance, zdraviiti v obrambne tkamene. člani pQ» sluAaJo in se Jwte. Nekdo petero še predlaga finančno >omoč Lucy Pafnpiaovl ki je .izgubila moia r»*ragediji na Hajrmar-ketu V Chicagu. Tejra jf le dolgo dolgo. U čemu tak predlo* DrugI aa navdušijo in spet KHlagaJo, treijl kritizirajo— pije ['nodolinl" v odboru pa se smehljaj*. Ubili ao s tako t|£lL ko dpbro delavsko gibanj* in ^ri tem nakaj koristili tvojemu raketirstvu. Delavci pa pot^n* hejo Vfcled t« umazanije provo« katoi^jev #e bol] nazadnjaški kot ao — M. Koval
K'
ve po uvefcu, predvsem evropske, zaradi "svetovnih" rsz-ttav. Vsako večje pomembnej-Še fnesto na svetu bi jo rado priredilo. Zbere kak milijon dolarjev za oglašanje in ustanovitev pisarne, »pa dobe vlade povabila na udeležbo. Ker «e jim je idelo tega preveč, so si ustanovile posel>en biro, katerega naloga je v.^ak osnutek za svetovno razstavo preštudirati in nato izdati dok.-be, po katerih se vlade morajo ravnati. Nobena dežela ne ieM v take namene imeti visokih potro-Ikev, pa se izgovori, da je biro odločil tako in tako.
Ko je imel pred tabo vprašanje svetovne razstave v New Vorku, mu je Anglija in Francija namignila, da ne želita imeti s to stvarjo tpreveč stroškov. Biro za svetovne ra »stave je vsled tega odločil, da bo newyorlki "World of Tomor-row" v resnici le razstava "dru-ge*e reda", torej zadostuje, ako dritave, ako države, ki žele sodelovati, razstavijo kaj ma lega, toliko pač, da so vsaj po imenu zastopane.
Ena regulacij omenjenega odbora tudi je, da ne sme nobena država na 6d mednarodnega biroja priznani razstavi imeti zgTadbe trajne vrednosti, nego le začasne paviljone, ki ^e jih po par mesecih podre in material proda za staro šaro. Tudi prepagande so prepovedane.
Pripravljalnemu odboru v Neu- Yorku, kateremu načeljuje Grover VVhalen, to ni bilo všeč. Toliko denarja je že zabil v podvaetje, oglašal ga po vsem svetu, zdaj pa naj bl bila to le razstava "drugega reda"? Nikakor ne! Ne»w York se ne poda kar tako.
Res, da so evropske države preobremenjene <z oboroževanjem, res, da večinoma ne puste svojim ljudem vzeti s sabo denarja, da bi ga zapravili drugje, anmpak razstave se morajo udeležiti kot se spodobi, ali pa je ne bo. Pisal sem že zadnjič, da je newyorški pripravljalni odbor in promoterje ter njihove vloge v razstavo otela sovjetska Unija. Prvič, ker ni v biroju za raastavs, jo njegovi sklepi prav nič ne vetejo. Zatorej je priznala newyor&ki načrt za "razstavo prvega reda" in ob enem rklenila postaviti na razstavnem (prostoru zgradbo trajna veljavp, kakršni še ni bilo slične na nobeni razstavi doslej. Naj bo ta palača is marmorja. toda ne iz ameritkega. nego iz raznih krajev USSR. Ko bo razstave konec, se zgradbo razdre, marmor in drugi materija! <pa naloAi na ladjo in odpelje v sovjetsko Ruaijo, kjer se ga v določenem mestu *no-va 2loži in zgradbo uporabi za muzej.
Svetovni razstavi V New Vorku je dala torej pomen sovjetska Unija, dasi na taki priredbi ni prvič zastopana. Imela je lep paviljon 4udi na svetovni razstavi v Parltu leta 1987 in nravijo, da ga bo imela, če ne bo preveč nji nepovoljnlh regulacij tudi na svetovni razstavi, ki jo pripravlja Mussolini v Rimu.
- Kot sem imenil le y t>rej>nji številki. Je sovjetski paviljon v New Vorku «folJ proJ>agaftdi-stičnega značaja. Namen mo jr obiskovalce uveritl, da t)S8R ni ni kaka barbarska delala, nego kulturna država, katere temeljni zakon je *<k ialno akrb-•tvo. Omenja uspeha apclali-WK V njenih mejah ln obljublja/le večje in čud ovite Jle ^y>ri-hndnjosti. Ni čud% 4 — pfitri-oti^ne organizacije J*>z< In l»a radi tega intl «>vjetakl pavi Ijon in druga 4va njegova od-
delka namen, da med pristaši "umerikai\zma" »korenini predsodke proti Rusiji. Kajti ta velika država želi živeti z Zed. državami v prijateljstvu in sodelovanju, pravijo vodniki v paviljonu. Ne vmeAava se v smerUke zadeve in komunistična stranka (ameriška) je zdaj za demokracijo in podpira obstoječo ameriško vlado. Mar je v tem kaj nepatrijotičntij«?
Češki paviljon
Poleg sovjetskega vzbuja na raz* t a vi veliko pozornost paviljon pokojne čehoslovaške republike. Zastava tik njega visi na poidrogu v žalovanju za izgubljeno svobodo zadnje demokratične dežele v centralni Evropi.
čehoslovaAka je najela precejšen (ptptor tudi v, dvorani narodov, ko je republiko osvo jil Hitler, so kontraktorji nehali delati v paviljonu in v češkemu oddelku dvorane narodov. Slednji je danes kakor je bil onega dne, ko je delo pre-italo v njemu. Ogrodja stoje nedotaknjena, stene so neome-tane in material leii na deskah in na tleh kakor so ga pustili.
Za dokončanja dela v paviljonu so se zavzeli ameriški Cehi, čim jim je vlada v VVashingtonu zagotovila, da ne bo priznala Hitlerjevega ropa. Kajti Če bi ga, bi porta! če>ki paviljon, češki konzulati, poslaništvo in druge svojine če-hcslovaške republike avtomatično posest tretjega raj h a. Tako pa so Češki diplomati v Zed. državah od ameriške vlade še naprej prianani za predstavnike republike, ki je ni več. in paviljon v New Vorku je ostal njeno lastništvo.
Ako so ga hoteli dokončati, so morali tukajšnji Čehi zbrati veliko denarja. Obrnili so se na ameriško publiko in ji pojasnili, da jih stanejo obrambne In propagandne akcije v pomoč prebivalstvu Čehoslovaške visoke vsote, pa ne bi mogli sami zbrati dovolj tudi za dokončanje svojega paviljona na "svetu prihodnjosti".
Promoterji v New Vorku, katerim ni vseeno, kako se razstava akonča, ao ugibali in med seboj sklenili, da jim bo čeftki paviljon v veliko reklamo, kakor je sovjetski. Podprli so apel in kmalu so Čehi imeli blizu 50 tisoč dolarjev, da so dokončali delo s paviljonom ki ga otvorili ob veliki manifestaciji — bila je ena največjih na prostranem "trgu pravice" v sredi razstavnega ;prostora —- manifestacija proti hitlertzmu in njegovemu podjarmljenju češkega naroda.
Prvotno je imela čehoslova-ška namen v svojem paviljonu predstaviti veličino čehoslovaške industrije, lepoto čehoslo-vaške in kulturno višino Čehov.
Novi odbor je moral prvotni načrt popolnoma spremeniti, kajti čehoslovaška industrija je zdaj nemška in bi bilo nesmiselno, da jo bi Čehi oglašali. Kakor je sovjetski paviljon v svoji propagandi poln nad in veselja nad uspehi ter obljublja še vse večje in večje, tako Je če*ki paviljon v svoji propagandi poln tuge nad usodo, ki je aadela ponosni češki narod in ga valic navdušenju navdala z obupom, kajti sovražnik je mogočen in Čehi prepuščeni samemu sebi.
(Dalje prihodnjič.)
stranitev nam pa lahko mnogo škodi.
Govori ljudstvu resnico, te ne posluša, Blufaj ga, pa ti bo
sledilo. To je stara pesem.
«
Komentator v tem listu z dne 14. junija je pisal, da je postalo vprašanje posojila SDD čudna afera, kar je pravilno. Da se naj bi to zadevo rešilo čisto trgovsko, je tudi pravilno. Ampak pronašli smo, da je bil zraven samo en trgovec ln na seji *o še tega bojkotirali. Iz tega lahko sklepamo, da nočejo trgovcev med sabo, dasi bi se od njih lahko kaj naučili, kako se vodi biznis.
*
Kden, ki se uči, kako se pri nas kujejo ipo K)jila, je ta do-p:\nik. Bil je v taki šoli 2. junija pred delničarji SDD. del je fkpzi slišen proces, kot ga opisuje legenda o Kristusu, ko je stal pred KajfeŽem in potem pred Pilatom. Tudi to je biio v petek, kot takrat. Naprejevi "antifašisti" so kot faši-ti t<?i\i ven z njim, buu, in ploskali, kadar so iskre letele nanj, dasi za napade niso imeli podlage, že leli so iga pripraviti k umiku in ga čakali pri vratih, da ga po fašistično bičajo. Ampak ni us-ne!o in zanje je boljše, da ni. Vsake stvari je enkrat ipreveč. Povem le, da kdor je sam fašist, ne more drugih reševati pred fašizmom. Izzivači so bili namreč sami "Naprejevi" naročniki. Kajne, "junaško" je, da je čakalo 20 teh vitezov na tega dopisnika pri v rs tih. VVit^ kovich, pripni jim medalje!
Frank Barbič.
Postanite čitatelji "Cankarjevega Glasnika"! Naročnina ie samo $3 leino ali $1.50 polletno, če pa »pošljete $1 naravno *t upravništvu, ga bo^te dobivali pet mesecev, NasJov, 6411 St. Clair Ave., O.
Leo. Poljšak.
Balincorjem v SDC
Chicago, — Prihodnjo soboto 24. junija so vabljeni vsi ba-lincarji v Slov. delavski center, ker bomo tega dne imeJi nekaj izrednega, med drujim tekmo v balincanju in delitev nagrad, katere bo prispeval Dru«žabnl klub Slov. center. Ako bo odziv dober, bomo imeli te vrste tekme v bedoče enkrat na mesec. Torej na svidenje prihodnjo 30-ooto. — Odbcr.
Kaj sedaj?
Jchnstown, Pa. — Iz tukajšnjih šol j s gra duiralo okrog tisoč študentov, deiia pa ni zanje niti s krampom in lopato. Kaj bo? Ni5 dobrega se nam ne abeta. J. L.
V »ledečem mi»*Bi« »o priredb«
klubov JSZ, konferenčnih organizacij in soclalUtltnili kulturnih dr«, stav:
JUNIJ
CLEVELAND, O. —- Piknik kl«fce
it. 27 J3E in "Zarja" v nadel ja 2S junije na Močilnikerjevi farmi.
BARTON, O---Konference ki*.
bo* JSZ in društev P. M. sa vsh. Oh.. | in map. W. Va. v nedeljo f5. junije na farmi Jo«ipa Škofe.
JULIJ
CHICAGO, 114--Piknik v korUt
Proletarca v torek 4. julija pri Ke-flu v Willow Springtu.
DETROIT, MICH. — l.l«i klub.
"Cankarjev Glasnik"
Cleveland, O. — "Veliki tvorec — Priroda — ustvarja, neprenehoma ustvarja skozi vso ________ __ _
večnost, ustvarja in preustvar-	114 v nedeljo V<7 julija* n- t^v«,
ja, polaga staro v grob in po-	Slr.ai'*
raja novo. V vsem tem njenem	J?H rilS**?*-.
P^r j j p ajanju, zida | Patkh iUu. Prebitek v korit/ klubove
nju in prezidavanju sejanju in blagajne in Proletarca.
zorenju in novi ra*ti in novih WAUKEGAN. ILl__Piknik klu.
ploditvah, v njenih poskušnjah ^ 4t- 4i J5Z * »edUljo 30. julija, in zmotah in popravkih in us-1..CLEVELAND« O. — Piknik »o«
Metropolski komentarji ali kdr si že bodi
Cleveland, O. — Kadar bom
jaz pel slavo Bogu na vftavah, bom to storiK ker je ustvaril Chicatgn, Proletarca, Prosvetno, socialistično stranko In SNPJ, t njeno svobodumiselno podlago.
Naš Charlie Pogorelec Je za-pisal, da Je dema poskušala o-hranitl stranko kot Je. Ne vem, kje smo mi danes, na levi ali desni. Ampak bili kjer še, bolje je ohraniti stranko, bila taka ali taka, kot pa ipo<tem z ve-Hkim trudom pričeti anova. Uglje bo v sedanji napraviti potrebne spremembe kot organizirati novo.
16c na mesec nas ne bo poja-Čalo, In finančno ne mnogo pomagalo, če jih obdržimo. Od-
pehih je stalen Zakon, po katerem se mora ravnati sama v največjem in najmanjšem, v gibanju svetov in v atomu, in ki mu mora slediti vse, kar je u-stvarjeno. In v velikem, skrivnostnem delu Prirode je Lepota, razveseljujoča oči, napajajoča duhove z nektarjem in da-joče plačilo največjim človeškim naporom. Ne išče in ne proiavaja to lepoto v enoličnosti, temveč v najbolj pisarni pestrosti. Roža je krasen cveC a če bi bila vsa zemlja pokrita s samimi roiami, ne bi bilo lepo. i Tudi mi smo našli marsikaj lepega v tej deželi, a tudi prinesli smo dosti lepega s seboj. Ne silimo torej v enoličnost. Sprejmimo, kar najdemo dobrega in lepega, a ohranimo in razvijaj mo, kar imamo takega sami, da bo Lepota lepša, pestrejša in bogatejša in bo naš vrt čim krasneje cvetel in čim blaže duhtel."
Tako piše revija "Cankarjev Glasnik", glasnik in propagator pvoje lastne moči vseh, ki ustvarjajo, leposlovna revija nana*ujoča se na na&e razmere in dnev ne »probleme.
Publikacija je nova i«n v splošnem še ne razširjena, kot bi morala biti, zato išče nove čitatelje, čitatelje med tistimi, ki pitajo in, vedo da čitajo, katerim se hoče s čltanjem osvete-nja in pridobitev. Mesečnik išče Inteligentnih Čitateljev, čitate-Ijev, ki znajo čitati. Ali jih Imamo med nami? Po zanfima-nju ca dobrim čtivom bi se sodilo, da jih ni veliko. Ali nam ni dobro Čtivo potrebno, kot
Eava hrana in lepa obleka? ikaj bl si ne privoščili naj-l(jše kar imamo? čtiivo je navadno tisto čudo, ki urejuje naše minelno obzorje, ustvarja naš značaj, naš karakter. Kar pitamo to smo. Kot nam ne pri-•toja zanemarjena obleka, tako nam ne pristoja zanemarje-nje naAe dinftervnosti.
kluba "Delavec" it. 2S JSZ na Zor-novi farmi, Bradle? Rd., Brooklyn, v nedeljo 30. julija.
AVGUST
Canonaburg, Pa. — Piknik kluba it. US in Konference JSZ sa cap. Pen ne 20. avgusta na Drenikovem parltu e Strabane. Pa.
MILWAUKEE, WIS.~Piknik klu. ba it. 17 JSZ v nedelj« 27. nvgu.ta e Kucmatovem parku na W. Beloit Rd. in Se. 92nd St., We«t Allie.
SEPTEMBER
/*>or JSZ in Pro« ve (ne matica IS. in 17. septembra v Chicagu.
OKTOBER
CHICAGO. ILL. — Drumaka pred-•tava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 29. oktobra v dvorani SNPJ.
NOVEMBER
CHICAGO. ILl--Kancart "Save"
v nedeljo 26. novembra v dvorani SNPJ.
CLEVELAND, O. — Koncert .oc. Zarje na Zahvalni dan 30. nov. v SND na St. Clair Ate.
DECEMBER
CLEVELAND, O. — Ple.na vali-ce kluba it. 49 JSZ na boiični dan 25. decembra v Slav. del. domu ne Water|oo Rd.
CHICAGO, ILL. — Silveatreva aa-bava kluba it. 1 dne 31. dec. 1939 v dvorani SNPJ.
1940
MAREC
CHIC4GO, ILL. — Priredba t ko rtot Proletarca v nedelje 4. marca t dvorani SNPJ.
APRIL
CHICAGO, ILL. — Koncert "8a* e nedeljo 31. merce v dvorani SNPJ.
JUNIJ
CHICAGO, ILl--Piknik v keriet
Proletarca v nedelj« 30.. juniju nu Keglovem vrt« v Willew Springtu.
■HHMMIHIIHHIHIHM
BARETINCIC & SOM
POGREBNI ZAVOD
Tel. 147S
424 Broad Street JOHNSTOWN, frA.

MILLER'S CAFE !
S105 St. Clair Aee., Cleveland, O.
Pino pivo. vino in »ganje. Vsak petek ribja večerja, ob *obotah ko-kolja. — Fini postrežba. Dobra godba.

Dr. John J. Zavertnlk
PHVSICIAN AND SURCEON
OFFICE HOirfcS: I K)0—4 tOO j 7:00—8330 Dallv At 37*4 W. 26th Street
Tel, Crawferd 3112 At 18S8 W. Ceemak Rd
4:30—4:00 p. m. Dail/ Tel. Canal 1100 Wednemfa)r and Runday bjr appointmenta only
Reddenea Tel.i Craurferd 3440 II aa aaaeret — Call Auttla 3700
A Yugoslav Weekly Devoted to the
Interest of the VVorkera
OFFICIAL ORGAN OF Yuffo*lav Federation S. P.
PROLETAREC
fcDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1658.
rubli.Krd W*ekly at 1301 S«. Lawndsl* Av«.
CHICAGO, ILL., June 21, 1939.
VOL. XXXIV.
Unwanted Human Beings
Sonic dramatic vvritinjr cou'd be dane about the fate of that caiload of German refugee* vvho have been looking m vain for a plače to land. How a Hugo could pieture them looking vvith hopele a eyeH out aero?»H a bleak horizon in nearch of a plače—any placc—upon wh!:h to end their days! How Nazi intolerance could be ahamed!
Our ovvn United S'Kc i has no refugees. But vve have a vast cr^;) of u.ivvantt J people v\ho are aeeking in vain for a plače to vvork and live. In this country vve don't force them to leave; vve merey deny them a pla.*e in the scheme of things. We don't ca'l them "refuj?eys." We *peak of them as *'the unemployed" and as "the lovver third."
Atfain this year the ranks of the unvvanted will be svvelled by an army of young men and vvomen vvho wilk pa.« through the doors of high schools and colleges into a vvorld vvhich has no use for them. Like the refugees from Nazi-land these young Amerlcans vvill seek in vain for a landing.
What aiu>jwer vvill America give to the younger generation? VVhat ansvver can be given vvhile vve hold fast to a system vvhich decrees that the many are here to be used for the profit of the few?
And vvhat vvill rescue the frustratod millions vvho vainly seek for vvork and life excei?t the Socialist program for a social-1 ized economv in vvhich the vvealth vvill be produced to provide everybody vvith food, clothing, shelter. art, beauty and leisure instead of to pile up profits for an ovvning class?
—Reading Labor Advoeate.
OUR PICNIC
Chicago. III. — VVhat are your plana for thr Fourth of July?
VVhatever they may br, getting out of the stuffy city »a dure to be in the reekoning, 1 presume.
Out in the beautiful suiroundkngs of KogePs Grove in Willow Spring*. where the grassy meadovvs are vvell shaded and gentle breezes blow, you \vill find pleaaure, ease and content-rnent. That vvill be the »vene of Proletarec'« picnic. Game«, dancing. «ports, music and refrcshments will be on the bili plus a conuadely en-vironment.
A good orchestra vrill be on hand ali day, catering to your musical de-sires with toe-tickling tunea.
l<et not the question of where to go perplcx you further. Turn your car or footsteps or board one of the huses in the direetion of Kegel'* Grove on the Fourth where ali your friends will be cnjoying themaelves.
See you there.	J. D.
Johnal
■i•i••*
ItM,...
ARCHLIOHTS
jllllllh........illlll
Last vveekend I was able to make r trip to Sheldon, Wiaconsin, vvhere I participated in an SNPJ celebration. This is a small village of less than 1,000 inhabltants and in the village proper there are very fevv Slovene« or Jugoslavs. Most of our people are in the surrounding vicinity, on farm*. Their farms range from 40 to 200 aeres and while they have a beautiful country, as central and northern Wisconsin is knovvn to be, living conditions are abnormal due to the lo»v priče of farm produets. Most of our people depend upon monthly milk chccks for their existencc. True. they art* able to raise aH kinds of food for the home* but the climatc and the weather are so indefinite that vcry little is raised for the market.
Most of our people are good na-tured and take thing* just a* thcy are. calmly. vvith an understanding that the long years of toil have brought. them. They know that it is not any better in the city for the average vvorking man. In fact, on the farm they have an advantage on u* because of the extra good food they are able to rai*e and con*ume, and natures best remedies for any illness—the sun and fresh air. They do, hovvever, understand the need for organization. I learned that they purrhase their ga*oline from the Famier'« Cooperative. Likevvise. that they have a cooperative creamerv vvhich »s used qulte exten*ively bv the farmers, and they are stron?
brliever* in the SNPJ.
#
I inquired what they thought of their nevv Governor Heil and wa? told that he wa*n't doing so vvell for the farmers. Most of them believe that LaFollette stili ha« an oppor-tunity to return to the Governorship at the next eleetion. Most of our farmers are progressive minded. Some of them are even in the Farm-er-Labor Progressive Federation. Many voted for the Farmer-Lahor Federation candidates. Hovvever, they do not have any close ties vvith any radical political party despite the fact that ali of - them are be-lievcrs in a more abundant life and a nevv social order. Our people are vvell liked and respected I i the com-munity and are probably more thrifty than can bo said of the average other nationalitv. Stili, aH most of them ran do is to eke out an exist-ance from the land vvhich otherwi*e should be able to support them vrel' nnd bring them some of the luxuric* of life. Some of our Slovene farmers have been in thi* community for over twenty years and they are oble to live considerably better because of the struggie of ali the*e years and the happy climax to this story is that those vvho have gone through the mili and through the struggie during the past twenty or t<wenty-five year* are stili in the forefront
of their organizations.
•
The entire State of VVisconsin used to have some very progressive leadership and some exceedingly progressive labor laws have been placed on the statutes of Wisconsin. The new Republican administration, hovvever, ha* tried to break down some of these law« and It seems that they are being quite suecessful. Mv motor trip took me through Madi*on. the State Capital, situated on thr beautiful Mandato Lake and vve ha 1 an opportunity to vietr the public souare, the caoital building. as vvell as the other intere*ting sights. We alsa Ktopped at the Dells of VVisconsin vrnere the scenlc beauty ia
in it* prime and vvhere nature ha« played it* grandest game in the entire *tate of VViaconsin. The auto-mobile roads are vvell kept. In some aactions, the roads lead through large fore*t area* and evervvvhcre about u* vve vvere able to «ee the one pride of Wi*consin. cleanlineaa. The country-side vvas. made ali the more beautiful because of the cleonlines* of th«? people.
*
We read vvith interest the Slovene naratives from Comrade Anton Garden on the need of our Federation re main ing a part of the Socialist Party. I do not agree vvith the thc-orv that vve should withdr»w from the Party until it gets strong again. Gene Debs r.sed to sav, "Join the Socialist Party now. After it i* strong and -povvcrful, we vvill not need you then." I believe it vvill be vvell for us to remember Debs' sa.ving. VVhen the Socialist Party of America is strong. they vvill not really need u*. And vvhile it is true that the present leadership might have erred, wc are quite certain that the old leadership vva« not entirely blameless. In fact. if the old leadership had been tactful, an«! understanding. if they had been true Socialists and believers in l)emocracy, if thcy had vision and foresight and knevv that the young element could be harnesned to pro-mot« the interest* of th«» Snciali*» Party, they vvould definitely arrantre for places of some of the young folk. The best argument on this point vvas related by Comrade Frank Zaitz upon hir recent return from Nevv York City. He had visited the headquarter* of the Socialist Party and found a lot of young folks vvorking therein. He found the average aire of the employees in the Socialist Party office to be about twenty-four years of age. On the other hand. he also visited the Peoples House vvhere the Social Democratic Federation and the Nevv Lehdcr hibernate and found the age of the average employee to be at Irast double that of the former. He said that if there could hnve been r compromise, and had half of each of the emplo.vees under one-roof, it vvould speli n successful Socialist Party.
JOSEPH MARTINEK TO SPEAK AT BRANCH 1 MEETING FRIDAY
Chicago, III. — Members of Branch 1 JSF. are urged to attend and bring their friend« along to the regular meeting at the Center Friday, June 23, a« vve have been fortunate enough to secure Joseph Martinek. Czech Socialist and labor leader, to lecture after the meeting.
He has chosen for hi* subject • Czechoslovakia'« Fight Against Hitler."
Martinek has been in this country a number of months lecturing to hi« people and others on the tragic fate of his country under Hitler. He was one of the teading figure* in Czechoslovakia and vvill talk from aetual cx-perience. — J. D.
"ZARJA'S" PICNIC
CUvalaad, O. —Hear Ye! Hear Ye! Keaders of Proletarec. The Socialist singing *ociety "Zarja" has annouu-eed that its annual picnic arill be held Sunday, Jaa« 25. at Mocilnikar'« farm.
You can i-each the farm by car or truck. The truck vvill leave from the Slovene National Home, Addison Rd. at 0 A. M. and 1 P. M., and vvill stop at the S. D. D. in Colllnwood and at St. Clair Avenue and Nottingham Rd. The round trip fare vvill be twenty-five cent«.
Friend«, vve promise you a real good time dancing to the music of Frank Barbic and his orchestra, taking part in the races, relays, and other entertainment we have planned for the day, and, a* the crovvning cvent of the day, "Zarja" vrill «ing h number of Slovene songs as only "Zarja" can sing them.
So come one and aH and treat vourself to a good time on Sunday, June 25, at Mocllnikar'« farm.
Joka Slosar.
JSF BRANCH 5 PICNIC; VICIOUS PENNSYLVANIA LEGISLATION; JSF REORGANIZATION
il
FLUESTERLIED"
(Song' of tke Underground Fighter« In Nasiland)
By FRITZ BRUEGKL
We are un«een, unknovvn are vve, No tell-tale badge is ours, The enemy's hatred leaves us free, We mock his brutal povrer«.
We are uncaptured. unrepressed, In darkness ever dvvelling In spite of the revengeful foe, Our silent ranks are swelling.
The net grovvs finer as wc spin; In darkest night arisen, It spreads through cities and through tovvns
Defying court and prison.
We are the air you breathe, we slip Through enemy*s hand unknoaring. He watche« till his eyes grow dim, Can only sense our grovving.
The light of dawn gives us no rest, Through secret lanes we burrow; Today we are the disposseaaed, But ours shall be tomorrovr.
Open Letter To Cook County Members
Deur Comrades:
As you knovv, the Party in Cook County has made a great deal of pro-gress in the past few months. A new North Side branch has been organized and nevv members are joining in ali branches. Not only is the Party giowing, but our youth group, the YPS>L, is ezpanding greatly and there novv are five YPSL circles in Chicago.
Party social affairs have been uni-formly successful. Open air meeting* are being held and educational vvork is meeting vrith increasing success.
A start has been made in organizing disciplined vvork in the anti-vvar, unemployed and co-operative fields. A conference of Socialist unionists vvill be held in July to launch disciplined vvork in various trade unions.
But vvhile meetings are valuable. the backbone of the Party activity must be the work done by individual comrades in the organizations they helong to and among their friends nnd contacts.
Many comrades have problems In connection vvith such work: how to distribute liteiiture< get subserip-tions for the "Socialist Call;" reeruit contacts into the Party; organize co ordinated vvork In mass organizations.
ln order to deal vrith these problems, the County Kxecutive Committee decided that personal Intei-vievvs vvith the County Organizer vrnuld be a helpful step in the right direetion.
VVould you, therefore, plea*e call me up to arrange a convenient time and plače for such an intervievv, so that the cnerg.v of each of u* may b«» more fruitfully exf>enftetl for Socialism?
Fraternslly yours, Harry Flaitck-man, Organizer, Cook County Socialist Party.
Johniiown, Pa. — Picnic season ia here and it aorta feel« good to get a*ay from the hot noisy city and «pend a Sunday out in the vvoods near some babbling atream.
On Sunday, July 16. Branch 6 JSF, vvill hold a picnic back of Park Hill. Frank Podboy, an "old timer" in Park Hill, says it'* an ideal spot. We eordially invite aH friends and read-era of Proletarec to spend the day with us. Bring your balinas, playing cards and horse shoes along and en-
jo> Sunday, July 16, at Park Hill. «
We had the pleaaure of meeting John and Mary Fradel at lodge Adria'« picnic on Sunday, June 11. John invited us to the SNPJ Day in Clairton but vre set that day aside for agitation purpose* here in Johnstovrn. l/odge Adria's picnic vvas vvell at-tended. It vvas their 3&th anniversar>' celebration. Three singing societies participated on their program, and short talk« vvere made by John Ores-kovich, Andrew Vidrich, Jos. Culkar. John Fradel and yours truly. Judging from the large crovvd in attendance. their picnic vvas not only a moral but also a financial success.
The governor of Pcnnsylvania kept his promise, made during his campaign last Fall, that a bon fire should be made of ali New Deal Legi*lation. He recently signed three labor bills vvhich VVilliuni Green, president of the American Feileration of Labor; termed as "vicious anti-labor," out-lavvmg sit-down strikes, permitting the court« to issue injunetion order« in labor disputes and extending the vvorking hours of vvomen in indu*try from 10 p. m. until midnight. Ali vve need flovv ia the Coal and Iron Police
and 't vvill be ju«t like "old time«."
«
Over in Somei-set Couniy inde-pendent farmers formed some sort of union to protect their right to vvork oii the all-weather state highway. They succeeded in forring construc-tion firm* to cancel their contract vrith an AFL union through the use of fista, stones, stlcks and brickhat*. and chasing union organizers out of the county. The most i ecent act of these Someiset county plug-ugly guerril-la* vras the beating up of three men vrhose aolv purpose wa* to sorve some sort of court order to the officials of this independent farmers union.
According to nearspaper reports, they wcre dragged out of a respe?t-able hotel into an alley where one of the visitor's face vvas literally re-duced to a pulp. "Seemingly," «ays H. G. Andrews, "the Somerset cop« thoroughly enjoye«l the spectacle." It was an ezhibition of Sadism. a la Hitler stylc.
*
I am follovving the discussion pro and con in regards to the future of the JSF and agree that reorganiza-tion of our^movement is nece*sary.
If such aetion vvill bring us better renults as a unit of the S. P., then !ct'n stick f* jt; if n«t, then let's «vt out and make no bones about it. I pcrsonally «lon't believe we have much to lose should oor Federation decide upon independent aetion at our next convention. Most of the members of branch No. 5 are of the *anie opinioru We stuek with the Socialist Party during the last few years ohly to see our movement weak-ened, and »t's time to put a stop to it.
Without qurstion, Proletarec, The May Herald, The American Family Almanac, ye*, and Cankar'« Glasnik too, are a« much nceded today a« they ever vvere. We alone can *ave
theae publication«. Not only that, but also get them into wider circulation. And it seems that some of our "mili-tants" lost view of this aH important
vvork.—John Rak.
REFLECTIONS
By RAYMOND S. HOFSES
THR SIIPRICMK COURT'« aetion.
J. S. F. DISTRICT CONFERENCE
Earton, Obio.—Delegatea from ali J-SF Branches, fraternal and cultural organization« in the Ohio-W. Virginia distriet affiliated with the Federation^ Educational Bureau vvill con-verge at Joseph Skoff's farm in Bar-ton, Ohio Sundsjr, June 25 vvhere the JS^' Conference vvill take plač«.
Joseph Snoy, "live-wire" comrade in Ohio, revorts that aH indications point to one of the liveliest and best gathering« ever held, and that ar-rangentents are being made according^.
Activities of labor fakers and opportunists and the reaultant confu-•ion make the vvork of our Educational Bureau and ita neceasity among its tvvo hundred member organiaa-tion« more im|HMative than ever.
A number of important items vvill be on the agenda for that day.
N£W SOCIALIST PAMPHLET
The National Office of the Socialiat Party announee« publication of a nevv pamphtet entitled "Sacialitni S tata* It* Ca»e Againat War," for
which a nationwide drive for masa šale« is planned.
The |>amphlet, vvritten by Norman Thomas, is attractively printed, con-tains 24 pttire« and sella for only 2 centa per copy.	t
Help circulate this timely pam-phlet. Distribute it at local and mass meetings. Order from the national office, 549 W. Randolph St., Chicago, Illinois.
MOONLIGTH DANCE CRUISE, JULf 15
Chicago. III.—A moonlight dance eruise on I.ake Miehigan wil| be held by Chicago S<n'iali*ts on Saturday, July 15 on the S. S. Thcodore Roosevelt.
The *team*hip leave* the Navy Picr at 9:30 P. M Ticket* are 75c and must be secured in advance from the County Office, 549 W. Randolph. Pitone State 3250 for tickcts.
Summer School
Cook County is cooperating with Miehigan in securing študent« for the Mid Wcst Summer School at Saline Vallev Farm, Miehigan, July 1A-29.
Comrades interested «hould contact the county office.
in sustaining an injunetion again«t Jer««»y City's dietator, has dravvn a ter«e and timely comment from Al Hamilton, State Organizer of the Socialist Party of Nevv Jerse.v.
Bearing heavily upon the fact that President Roosevelt has been main-taining fraternal political relation« vvith Frank Hague during the entire period of his abrogation of civil liber-ties, Hamilton concludes that the Court's ruling merely furniahes "ad-ditional proof of the reactionary character of the so-called Democratic party in the North as in the South."
Moreover, Hamilton points out. ihe same court aetion is a slap at Repufe-licans, like ex-Governor Hoffman and Judge Carey, vvho supported Hague'« denial of fundamental right«.
"The presence of 4I-am-the-law' Hague on the Democratic National Committee in the important post of vice chairman nvust clearly reveal the contradictory make-un of the Democratic party," Hamilton concludes, after reminding the vvorkers of his state that "povverful unions, rather than court decisions. fundamentally
guarantee workers' rights."
*
THBRE'8 SO MUCH meat in Hamilton^ messagre that it's difficult for a columnist to decide upon which tion to chevv. Hovvever, the last sen-tence above quoted seems to be the most promising.
Organization is vvhat the vrorkers ne*d most—organization on the in-dustrial field and organization In politic*. For vvith oi-ganization the arorkers arill gain more than poarer; thev vrill also gain vievvpoint and the ability to write their own definitions for ideala, such as "democracy" and "patriotism." which. when voiced by advoeate« of the private profit sys-tem, are frequently snares and de-lusions.
In the čase of "democracy," for ezample, there eertainly ls a taint unon the democratic ideals of a partv vvhich can tolerate a Hague for even a single day. But vvhile w«rkers may ««neer at the pretensions of Democrats they need to organize their povver before the.v will b*> able to write a set of rules and say. "THIS is democ-racy."
WHAT MOST PEOPLE fail to re-alize it that. in a class societv like our owa, ideals are made to mean vvhat the dominant class a*ant them to mean. For the dominated class they are merely tile salve vrhich i«
rpresd on to ea>e the wound of ex-ploitation.
Consider that vvord "jnitriotism."
It is "patriotic" for the ovvning class to use their fel!ow men for their <rwn private profit.lt is "patriotic" for them to pile up huge surpluaes of goods, cash and credit vvhile they fire vvorkers and hire machines. It is "patriotic" for profiteers to ignore the need« of their fellovv countrymen and, vvith millions out of empk>yment, to establish com peti ng industries in foreign nation* vvhere labor is cheap-er and the promise of profit* brighter.
For vrorkers "patriotism" i« some-thing else. It is not only meek sub-mia*ion to auch goings-on, but it i« a vvillingness to fight and die to protect the vvealth which w*s taken from the home country and invested in foreign land«.
Few people" realize that the profits of an owning class is vrhat deter-mine« relation« bctvveen nations. The Chamberlains knovv it because they have a personal financial interest in preserving the status quo. That is why it vvas "patriotic" for a "democratic" English government to permit fascism to gain the upper hand in Spain. That, too, is why "democratic" Britain is so vvilling to appease a Nazi fuehrer. There are British invest-ments in Germany.
And it vrill be those Investments vvhich vvill determine whether the next war vvill be fought, how it vrill be fought and the kind of "peace" vvhich vvill be signed.
LACKING AN ORGANIZATION and a veiwpoint vrorkers vrill continue to be the dupes in the game of life. They may, as in the recent Supreme Coftrt verdiet, be given the pi ivilege of «4|uirming and complain-ing. But in the final show-down their activities will be strictly limited by the welfare of the private profit sy«-tem. To be really free the property-less class must oi-ganize ita povver. That is the only way in vrhich they can demonstrate their fitnes« for ! freedom.
1 So far as Jer*ey City's Hague is concerncd. the deci«ion of the Supreme Court i« favorable. But there are other decisions to be made. It is «till the law that the fevv may ovrn the job* of the many, that ovmei-s may steal U*gally and call their pJun-der "profits." and that. at the con-venience of a fevv, men and machin-; cry can be "frosen** in useless idle-ne^s vvhile millions of human beings sre in need.
LAST CALL!
Chicago, III.—Open house bovvling
tournament« we«»kly or as decided. vrill be instituted as a regular festure at the Center bovviing couits »f the interest ani coopcration of the Cluh members can be obtained.
TJ*- first tournament is >cheduled for Saturdajr. Jua« 24.
Every member is eligible. Tcams to be dravvn at the court.
Fighting in Spain is over, so the killing ha« been speodod up.
-—Chicago Daily Nevv«
MORE SUBMARINE TROUBLE


The vvorld is full of vrilling peopie; some are vvilling to vvork, others are vvilling to let them.
BELIEVE IT O* NOT WE'VE GOT EM TOO
Believe It or not, but Germany ha« a Nutrition Board.
Its chief funetion, are suppose, is to find out how little the public can eat.
In idknesa there is perpgtual des-pair.—Carlyle,
VICIOUS BILLS SIGNED BY PENNSYLVANIA GOVERNOR
Labor Ban Harks Back To Slavery
Organized labor i« fighting a vigor-ous but losing battle in Penn*ylvania to keep a series of vicious anti-labor bili off the statue books.
President William Green of the A. F. of L. has sent an urgent wire to Governor James calling upon him to veto the legislation.
Tht bills aim to destroy labor'« organization, open the door to compan>-unionism. put bona fide unions at the mercy of "injunetion court*," and give employers a free hand to per-petrate outrages on employes.
March on Capital
Green's blast against the nevv lavrs was backed up by Pennsylvania labor, vvhich converged, thousands strong, on the statehouse at Harrisburg. Mass demonstration« wcre stsged again«t «igning of the bili« vrhich had been railroaded through the legis-lature recently, seveial of the vrorst on Sunday.
A« expected, James refused to budge. He «igned the tvro moat dra«tic meanure*—one convert* the «tate'n former "little Wsgner act" into a straitjacket for labor, and the other repo a I* the Pcnn*ylvania "little Norris-LaGuardia act," leaving reao-tionaiy judge« free to «lap injunetion« on labor on every turn. In a longvvinded statement defending his aetion, James admitted the law* vre re
put through for the benefit of em-ployers.
VV.Il Sign Olber BiH*
Tb<» governor delaved nigning five other bills vvhich vvrecked the relief gnd vvorkmen'* compensation lavrs and v^eakened the reatietion« on over-long hour* of labor for women. But he indicated he would approvc there, too.
In sharp contrast vrith James' attack on lahor, Governor Herbert H. Lehman, Democrat, of Ne-w York, this vveek vetoed a bili vrhich vrould have virtually outlawed strike* in the tiucking industry.
Illinois also refused to go along in the "smash labor" drive. Its state Senate. by a 28 to 1« vote, killed a bili vvhich vvould have put diastic limitations on strikes and picketing, out la vred "union shops" and oppres-sed labor in many other ways.
It's a good rule not to hate a human being. But, if it seems necessary. the better way vrould be to piek out somebody that is worth hating.
—Toledo Blade.
The greatest glory of a free-born people i« to transnuit that freedom to their children.—HaVard.
EVERYBODY OUT FOR THE BIG AFFAIR
OF THE SUMMER
ts
Proletarec Picnic
.inv -tTU
Spend The Doy In TJie Beautiful Surroundings Of Kegel's Grove In Willow Springt
JOHNNV KOCHEVAR S ORCHESTRA Witk Palkahind Swiat Mu.ic
KREK ENTERTAINMFNt — DANCING — CAMES RF.FR»HMENTS
Admitaion 25 Cent*
Bv* Transportation
Don't Fail To Be Among Those Present Ali Your Frieatfs Wlll Be There