JAVNA PORABA
Žal manj denarja, kot ga pričakujejo
Če prelistamo gradivo, ki ga je za sejo občinske skupščine janu-arja pripravil Komite za planira-nje in gospodarstvo. moramo brez okrevanja ugotoviti, da bo denarja, zbranega za tako imeno-vano javno porabo manj, kot bi ga potrebovali. Ugotovitev v teh časih pač ni preseneOjiva! Sicer pa poglejmo številke:
Lani je bilo v občini za splošno porabo zbranih 37.089 tisoč di-narjev, letos je zahtevanih sred-stev za ta del javne porabe 38.199 dinarjev, denarja pa bo kvečje-mu 37.235 dinarjev. Za družbene dejavnosti kot drugi predalček (pa najobsežnejši!) je bilo lani zbranih 119.990 dinarjev, letos zahtevanih sredstev (po odločitvi o zategovanju pasu za dobrih 8 odstotkov) 108.514 dinarjev, pričakovanega denaija pa samo 107.567 dinarjev. Za gospodarsko infrastrukturo je bilo lani zbra-nih 42.109 dinarjev. po dogovoru, da temu segmetnu javne porabe letos namenimo slabih 9 odstot-kov več, so zahtevana sredstva 81.703 dinarje, zbrali pa bomo kvečjemu 62.058 dinarjev. K te-mu smemo prišteti še kredite za komunalne in cestne infrastruk-ture v možni višini 10.000 dinar-jev in to je vse.
Kot ugotavljajo na komiteju za družbeno planiranje, bo pri se-stavi proračuna na strani dohod-kov (stroški) treba upoštevati de-janske možnosti in opredeliti pri-oriteto potreb, zlasti pri komu-nalno     cestni     infrastrukturi.
Usmeritve republike so, da bi se enostavna reprodukcija morala pokrivati s cenami, investicije pa z zadolževanjem. Pomembnejši viri občine naj bi bile še komu-nalne takse in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ter koncesije.
Takoj opazimo, da številke na-kazujejo najveeji razkorak ravno na področju gospodarske infra-strutkure.
Kako pa se sploh zbirajo sred-
stva občine za javno porabo? Po novi zakonodaji, ki velja od za-četka letošnjega leta, pripade ob-čini 50 odstotkov zbranih dohod-nin (drugo polovico dobi republi-ka), 30 odstotkov dohodkov od davka na promet nepremičnin ter ravno taki odstotki od davkov od dobička pravnih oseb, davka na izplačane osebne dohodke ter posebnega davka od prometa proizvodov po splošni stopnji.
Občini v celoti pripadejo davek od premoženja, davek na dediš-čino in darila, davek na dobitke od iger na srečo, upravne, komu-nalne in denarne takse ter nado-mestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Drugi prihodki občine pa so še posebni občinski davek od storitev, prihodki upravnih organov in prispevek za zdrav-stvo v sprejeti višini. K temu pa še dobiček javnih podjetij, ki jih je ustanovila občina, prihodki od občinskega premoženja in kredi-ti (ki predstavljajo cca 5 odtotkov proračuna občine). Tako zbranih sredstev naj bi bilo letos v grosu-peljski občini 216.860 dinarjev, če pri tem upoštevamo, da bo razlika med pridobljenimi 171.977 dinaiji in že omenjenim zneskom pokrita iz republiškega proračuna s finančno izravnavo med občinami.
Zakon o fmanciranju javne po-rabe v svojera 12. členu določa, da se sredstva proračuna občine uporabljajo za namene, ki so do-ločeni s posebnimi odloki občin-ske skupščine. Pri tem bo za leto 1991 kot prehodno leto zadržana v načelu dosedanja ureditev na-log javne porabe, medtem ko naj bi financiranje blagovnih rezerv. intervencij v proizvodiyi in pora-bi hrane. nalog na področju naci-onalnega programa LO, osebnih dohodkov občinskih štabov TO, materialnih stroškov postaj milic in programov na področju komu-nalnega gospodarstva, sprejetih na republiški ravni, prenesli na republiko. (bp)