GDK: 946.3 (480) Finski gozdarski inštitut Finska - dežela tisočerih jezer in nepre- glednih gozdov - je izjemno aktivna ne le pri izkoriščanju tega bogastva, ki pomeni v narodnem gospodarstvu zelo veliko, tem- več tudi pri ustvarjanju znanstvenih metod in podlag gospodarjenja ter pri izobraževa- nju svojih strokovnjakov. Raziskovalno delo na področju gozdarstva in gozdnega okolja poteka pretežno na Finskem gozdarskem inštitutu, deloma pa tudi na gozdarskih fakultetah, ki sta v sklopu univerze v Helsin- kih ter v Joensuu. Gozdarski inštitut je za naše razmere obsežna ustanova s preko 700 zaposleni- mi, od tega je okoli 220 raziskovalcev. štab inštituta, direktor, vodstva treh oddelkov ter glavnina administracije se nahaja v Helsin- kih, vendar mnogi raziskovalci stalno delajo na osmih raziskovalnih postajah po vsej deželi. V bližini raziskovalnih postaj - pa tudi drugod, upravlja inštitut s preko 140.000 ha raziskovalnih gozdov. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA FINSKEGA GOZDARSKEGA INŠTITUTA Administrativno je inštitut razdeljen v tri velike znanstveno-raziskovalne oddelke. Oddelek za gozdno ekologijo raziskuje . temeljne dejavnike rasti in razvoja gozdov, značilnosti gozdnih ekosistemov, biološke osnove rasti dreves, zdravstveno stanje gozdov in varstvo gozdov. Pooblaščen je tudi za preverjanje kakovosti sadik in se- men ter za nadzor nad uporabo pesticidov. Posebna služba raziskuje vzroke škod v gozdovih in odgovarja na vprašanja javno- sti. Glavna področja, s katerimi se ukvarjajo v tekočih projektih, so: gozdna genetika, ki pokriva široko področje od genov do popu- lacije, kjer dajejo po eni strani poudarek sodobnim metodam (mikropropagacija), po drugi pa se intenzivno ukvarjajo z mehani- zmi, s katerimi naravne populacije vzdržu- jejo različnost, s katero se prilagajajo oko- 1 Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo 1 1 Upravni odbor 1 1 Generalni direktor 1 Oddelek za gozdno Oddelek za gospod. Oddelek za gozdne Uprava - štab ekologijo z gozdovi dobrine in proizvode Raziskovalni direktor Raziskovalni direktor Raziskovalni direktor Upravni direktor J 1 Raziskovalne postaje 1 - 8 1 1 Raziskovalni gozdovi 1 390 Gozd V 52, 1994 Iju. Pri varstvu gozdov so med najpomemb- nejšimi razmerja med odpornostjo dreves in škodljivimi dejavniki kot so insekti, glive, divjad in drugo. V oddelku proučuj~jo tudi tla in dejavnike rasti dreves - največ na poskusnih ploskvah. Posebej pomembno se zdi proučevanje plodnosti tal in njeno vzdržeyanje, kar je pravzaprav že vpraša- nje osnov trajnostnega razvoja gozdov. Oddelek je izjemno aktiven v projektu SILMU (državni projekt proučevanja spre- memb klime in njenih vplivov na gozdne ekosisteme). Del tega proučevanja je tudi monitoring sprememb zdravstvenega sta- nja gozdov (vegetacije) in odzivov gozd- nega drevja na klimatske spremembe. Proučujejo tudi vpliv gozdarstva in drugih zunanjih dejavnikov na gozdne ekosisteme. V zadnjem času postaja zelo pomembno proučevanje kakovosti vode in vodnega režima v odvisnosti od izsuševanja šotišč, gnojenja ter drugih dejavnikov. Naštete raziskave imajo tudi uporabno vrednost npr. pri razvrščanju gozdnih ra- stišč, pri gojenju gozdov, zlasti pri njihovi obnovi, gospodarjenju z vodnimi viri in dru- god. Oddelek je dobro opremljen z laboratoriji in ima na skrbi več raziskovalnih ploskev, gozdov in zaščitenih območij. Zato je vklju- čen (poleg SILMU) še v druge projekte, kot je LUMO (program naravne raznovrstnosti); METVE (vpliv gozdarstva na vodne vire); IMP (mednarodni program monitoringa). Del lastnega projekta -zdravstveno stanje go.zdov - je proučevanje zdravstvenega stanja gozdov v ruski Kareliji. Oddelek je vključen tudi v druge mednarodne projekte s področja monitoringa vitalnosti gozdov in različnih drugih vprašanj sprememb okolja. Oddelek za gospodarjenje z gozdovi proučuje metode obnove in nege gozdov, priraščanje, pridobivanje lesa in lastnosti lesa kot surovine za predelavo. Oddelek je odgovoren tudi za upravljanje z gozdovi v lasti inštituta, vzdržuje register stalnih razi- skovalnih ploskev in usklajuje terenske me- ritve za ves inštitut. Delo oddelka je tako trdno povezano s terenskimi raziskavami, ki ga opravljajo največ v raziskovalnih po- stajah in v lastnih gozdovih. Terenski po- skusi vključujejo tudi nasade eksotičnih dre- vesnih vrst, nabiranje semen, dreniranje in gnojenje gozdov, preizkušanje različnih na- činov redčenj in drugih ukrepov v gozdovih. Oddelek opravlja svoje delo v tesnih stikih z gozdarsko operativo in opravlja zanj tudi posebne naloge. . Rastna sposobnost finskih gozdov danes precej presega posek, kar skupaj z drugimi dejavniki, kot sta sprememba klime in one- snaženje zraka, pomeni spremenjene raz- mere za gojenje gozdov, ki se bo temu moralo prilagoditi. S tem povezano vpraša- . nje je tudi, kako najbolje izkoristiti droben les iz redčenj, npr. v energetske namene. Zaradi pomembnosti gozdne raznovrstnosti (števila rastlinskih in živalskih vrst in raz- novrstnosti osebkov v populacijah) posebej pazljivo proučujejo vpliv gozdarskih ukre- pov na gozdne ekosisteme. Pomemben del aktivnosti je zato usmerjen k vodenju inšti- tutskih gozdov ter zaščitenih gozdnih ob- močij na Finskem. Naloga je še posebej zahtevna zato, ker so ti gozdovi razporejeni od juga Finske, kjer so tudi v neposredni odgovornosti oddelka v Helsinkih, do se- vera prek polarnega kroga, kjer so tudi pod odgovornostjo raziskovalnih postaj. Odde- lek za gospodarjenje z gozdovi odgovarja tudi za tri narodne parke, ki imajo poleg rekreacijske vloge tudi pomembno vlogo pri izobraževanju ter pri raziskovalnem delu. Oddelek za gozdove kot vira dobrin in gozdnih proizvodov se ukvarja z gozdar- stvom, predelavo lesa in trgi gozdnih pro- izvodov, kot tudi z mnogonamensko rabo ter z vlogo gozdov pri razvoju podeželja. Oddelek s statističnimi metodami nenehno spremlja dogajanja na trgu lesnih proizvo- dov in opravlja podrobne študije- nekatere z matematičnim modeliranjem, saj je Finska med pomembnejšimi svetovnimi izvozniki proizvodov, ki slonijo na lesni surovini. Z matematičnimi modeli poskušajo ovredno- titi tudi ekonomske posledice propadanja gozdov in gospodarske posledice združe- vanja Finske z Evropsko skupnostjo. Drugo pomembno področje, s katerim se ukvarjajo v oddelku, je spremljanje in ana- liziranje modelov domačega trga lesnih proizvodov z vidika vrst proizvodov, raz- merja cen ter spremembe lastništva go- zdov. S tem je povezano tudi proučevanje organizacije in gospodarnosti gozdarskih Gozd V 52, 1994 391 podjetij kot tudi manjših zasebnih gozdnih posestnikov. Posebej je pomembno prou- čevanje povezav med kmetijstvom in go- zdarstvom z vidika državne politike (sub- vencije) in iskanje odgovorov na vprašanja preživetja in izboljševanja življenjske ravni podeželskega prebivalstva. Oddelek je po zakonu zadolžen za ne- nehno spremljanje razvoja gozdnih fondov (po l. 1924 je danes na vrsti že osma gozdna inventura), zato pri svojem delu obilno razvija in uporablja nove metode daljinskega zaznavanja in kartografije. Zbrane podatke uporablja oddelek pri prog- nozah lesnoproizvodnih zmogljivosti in na sploh razvoja domačih gozdov. Izdajajo mesečno poročilo o gibanju cen doma in na tujem ter o poseku lesa ter letno stati- stično poročilo o gozdovih. Finski gozdarski inštitut je bil ustanovljen GDK: 945.17(480) l. 1917 - lahko rečemo skoraj v istem trenutku, ko se je Finska iztrgala izpod stoletnega carskega jarma. Gozdovi so v tej deželi vedno pomenili veliko - skoraj vse, zato ni naključje, da uživa tudi razisko- valno delo izdatno državno podporo. Razi- skovalno delo ni usmerjeno v hlastanje po tujih priznanjih, čeprav so mednarodne po- vezave - to vedno povedo - zelo pomem- bne, temveč predvsem k reševanju nacio- nalnih problemov. Pomembna dejavnost inštituta je zato tudi izdajanje raznih poročil, od katerih so mnoga dostopna v angleščini in s tem tudi mednarodni javnosti. Veliko privrženost mednarodnim povezavam pa bodo v prihodnjem letu dokazali tudi s sodelovanjem pri organizaciji svetovnega kongresa IUFRO v Tamperah. dr. Boštjan Košir Gozdarski muzej Lusto v Punkaharju (Finska} Od junija 1994 dalje je Evropa bogatejša za nov muzej o gozdarstvu. V enem izmed najlepših in na slikah mnogokrat prikazova- nih krajih - v Punkaharju na Finskem - so zgradili precej veliko, valjasto zgradbo, ki že od zunaj spominja na tisto, po čemer je muzej dobil ime. Lusto pomeni namreč branika -letni prirastek drevesa. Muzej leži na ozkem pasu kopnine med dvema jeze- roma, polnima otočkov, kakšnih 350 km severovzhodno od Helsinkov, v finski Kare- liji. Lusto je finski narodni muzej o gozdovih in gozdarstvu. Razstava v njem ne pripove- duje le zgodovine gozdov v tej deželi, temveč govori predvsem o odnosu človeka do gozda skozi minula stoletja. Glavni pou- darek stalne razstave je na pestrosti dobrin in proizvodov, ki jih je človek že dolgo 392 GozdV 52, 1994 pridobival iz gozda s svojo iznajdljivostjo - ta je v teh mrzlih krajih največkrat izvirala iz revščine in stiske ljudi - ali pa se je njihove vrednosti zavedel šele nedavno. V muzeju so poleg stalne razstave tudi začasne postavitve- ogledali smo si umet- niško razstavo rezbarij v lesu - in različne prireditve v samem muzeju in v odraslih borovih sestojih na obalah jezera v okolici. Vodenja po muzeju so v več jezikih, po- dobno kot tudi različne pisne informacije o muzeju in gozdarstvu. V bližini muzeja je tudi arboretum z več deset vrstami iglavcev in listavcev, kjer je tudi raziskovalna postaja finskega gozdar- skega inštituta. dr. Boštjan Košir