Tartinijev vražji p- 11 <"^if '‘$® 'i t f > I *žf 'iM »®3i® ,i,ii' i '\'&‘kl i i Si sUilf W t ,"' Glasbena mladina Slovenije objavlja JAVNI RAZPIS ZA KONCERTNO SERIJO MLADIH SLOVENSKIH IZVAJALCEV i i Ig GM ODER * Na razpis se lahko prijavijo mladi slovenski glasbeniki in komorne skupine iz Slovenije in od drugod s sporedom večernega koncerta; v poštev prihajajo vsa glasbila in glasovi. * Glasbeniki smejo biti stari do 25 let, kar velja tudi za korepetitorje; za komorne skupine pa velja povprečna starost do 25 let. * Koncertni spored naj bo oblikovan tako, da bo vsaj polovica skladb skladateljev 20. stoletja, najmanj četrtina pa del slovenskih skladateljev. Navedene zahteve ne veljajo za mlade glasbenike, ki so se specializirali za izvajanje stare glasbe na starih glasbilih. * Prijava naj vsebuje krajšo biografijo izvajalcev z rojstnimi podatki, kontaktnim naslovom in dosedanjimi pomembnimi nastopi in morebitnimi nagradami s tekmovanj, priporočila mentorjev, natančen koncertni spored ter fotografijo. * Tričlanska strokovna žirija bo na podlagi vseh prijav izbrala do šest izvajalcev. Pri izboru bo upoštevala predvsem preverjeno kvaliteto izvajalcev z ustrezno sestavljenim predlaganim sporedom, hkrati pa tudi pestrost zastopanih glasbil v dokončnem izboru. Odločitve žirije so dokončne. * Prireditelji zagotavljajo vsem izbranim izvajalcem serijo treh do petih večernih koncertov s primerno promocijo v strnjenem terminu. Predvideni termini koncertnih serij posameznih izvajalcev so oktober, november in december 1992 ter februar, marec in april 1993. Pisne prijave z vsemi zahtevanimi prilogami pošljite najkasneje do 15. maja 1992 na naslov: Glasbena mladina Slovenije, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana. O rezultatih izbora bomo vse prijavljene kandidate obvestili do 15. junija 1992! snsnrai1 t, ' ■ „ K tSg&S&SM SUSS f- S 5B3®i ItšiHsi letnik 22, št. 5, maj 1992 IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Glasbena mladina Slovenije Cena izvoda 120 SLT UREDNIŠTVO Uredniki Kaja Šivic, glavna urednica Branka Novak Peter Barbarič Veronika Brvar Oblikovanje in tehnično urejanje Darja Spanring Marčina Lektoriranje Miha Hvastija Elektronski prelom Jabolko, Gosposka 18, Ljubljana Tisk Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana Revijo sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo, in šport Republike Slovenije. Po mnenju Ministrstva za kulturo številka 415-171/92 mb sodi revija Glasbena mladina med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Naslov uredništva Revija Glasbena mladina Kersnikova 4/III 61000 Ljubljana telefon 061-322 570 Naročnino obračunavamo za tri številke. Odpovedi sprejemamo pisno in veljajo za naslednje obračunsko obdobje. Številka žiro računa: SDK Ljubljana 50101-678-49381 Izguba glasbenega spomina Pomlad je čas. ko se koncertna sezona bliža svojemu vrhuncu. Abonmajskim koncertom in solističnim recitalom uveljavljenih umetnikov se pridružijo še predstavitve in zaključni koncerti mladih umetnikov in študentov glasbe. Že nekaj let pri vrhunski tuji ponudbi vlada sušno obdobje. Vzrok naj bi iskali v našem nezavidljivem političnem in gospodarskem položaju. Slavnim “vzhodnim” umetnikom, ki jim vrhunskosti večinoma ne gre oporekati, se redko pridružijo virtuozi z ostalih delov sveta. Nezaupljiv poslušalec se ob tem tudi vpraša, kako to, da jih je pot zanesla ravno v našo deželo. Neredko se zgodi, da si “vrhunski" tuji glasbenik pri nas le nabira dragocene izkušnje ali pa lovi senco nekdanje slave. Sušna leta pa so že nekaj časa tudi na področju samega programa. Videti je, kot da v koncertnem repertoarju velja načelo “poljedeljskega kolobarjenja". Vsaka tri leta enak program. Izgovor, da je temu krivo obubožano gospodarstvo, je preveč preprost, da bi bil resničen. Če načrtovalci programov že ne smejo poseči po novejših partiturah zaradi same finančne nedosegljivosti, bi lahko pogledali v zakladnico manj znanih, a zato ne manj znamenitih del. Za takšen drzen poseg pa bi verjetno samo obiskovanje standardnih koncertov ne zadostovalo. Glasbena presenečenja in prava mala glasbena odkritja v svetu virtuozov in samih glasbenih del ponudijo navadno manj popularizirani in često tudi manj obiskani koncerti. K pisanju tega uvodnika meje spodbudilo ponovno glasbeno odkritje, ki le za redke poznavalce glasbenega življenja pri nas ni bilo hkrati tudi glasbeno presenečenje. V “nestandardni" glasbeni ponudbi sta se pod okriljem Glasbene mladine ljubljanske na koncertu Mladi mladim predstavili umetnici Nataša in Tatjana Lipovšek, ki živita in ustvarjata na tujem, v Veliki Britaniji. Dan po koncertu mi je violinistka med pogovorom za našo revijo povedala. da bo kmalu gostovala v Nemčiji s Tartinijevim koncertom za violino in orkester v okviru dobrodelne prireditve za Slovenijo. Kdor redno spremlja mlade talente. mu je prav gotovo ostal v spominu Tatjanin poslovilni koncert s Tartinijem v veliki dvorani Cankarjevega doma. Letošnji slavnostni Tartinijevi dnevi v Piranu bi lahko obogatili program z gostovanjem domače in hkrati tuje vrhunske glasbenice. Naključju gre najbrž pripisati, da smo izvrstni dno poslušali v Ljubljani ravno v času velikih Tartinijevih praznovanj. “Nesrečno" naključje pa je prav tako povzročilo, da se je naš pogovor odvijal na samo obletnico Tartinijevega rojstva. Veronika Brvar od tod in tam naša pesem ljubljanski jazz festival celjsko tekmovanje mladih glasbenikov 2-5 od tam in tod frankfurtski glasbeni sejem 6 pogovor steve lacy franc rizmal o vtisih s taivvana 7-9 tema srečanje v benetkah ali pot do spoznavanja baročne glasbe 10-17 v ospredju nekaj podob iz tartinijevega življenja 18 desk top mušic računalnik v glasbi 19 CD manija & izdaje 20-21 tema v ugankah 22 GM novice tuji in domači glasbeni tabori oglasna deska glasbenomladinski programi za sezono 1992-93 24 od tod in tam CM S (22) 92, Ljubljana Naša pesem 1992 Naprej, mladi! Tako bi na najkrajši možni način označila zborovsko tekmovanje NAŠA PESEM, ki sem ga spremljala v Mariboru od 10. do 12. aprila. Ker sem bila tam službeno in sem sodelovala tudi v pripravah na tekmovanje, sem lahko pogledala tudi kam drugam, ne samo na oder, na nastop. Videla sem zborovodje v “civilni" obleki, preden so se prelevili v “odrski kostum", videla sem jih, ko so si brisali potna čela, videla sem pevce, iz katerih je puhtela mešanica predtekmovalnih občutij, videla sem jih, zborovodje in pevce, kako so vzradoščeno slavili podeljena priznanja, videla sem tudi tiste, ki so bili razočarani. Za vsemi so bile ure in ure garanja. Garanja, o katerem bi zaman pripovedoval nekomu, ki do dela nasploh, do takega pa še posebej - nima odnosa. Bog z njim, mu pač ne pripovedujem. Govorim tistemu, ki je okus po zboru že kdaj spoznal. Vem, da vas je veliko. Fenomen zborovskega petja je nekaj skrivnostnega - saj človek ne ve, od kod toliko entuziazma v časih, ko je borba za preživetje osnovni gibalni motiv naše kulture. Gotovo gre za čarovnijo: rojenice v zibelki zaznamujejo glasbenike, ki kot magnet pritegujejo v svojo bližino ljudi, voljne drznih podvigov v neizmernem svetu zvoka. Tale naš kozmos je poln skrivnosti in čudovito je, da je tako. Saj bomo imeli še toliko raziskati! Kakorkoli - če se vam ta razmišljanja zdijo sorodna vašim lastnim, ali pa če so vaša obrnjena v drugo smer (pravico do različnosti smo si menda ja obljubili??), dolgujemo vam nekaj trdnih, realnih podatkov o tekmovanju, pa četudi to učinkuje še tako statistično. Tekmovanje NAŠA PESEM je nosilo tokrat 12. zaporedno številko, ker je bienalno, je v dveh desetletjih izrisalo že kar prepoznaven lok - zbori se danes spopadajo s programi, ki so neprimerno zahtevnejši kot nekdaj, k nam brez zamude prihaja literatura iz evropskega prostora, dviga se pevsko znanje. Dozorel je torej čas, da se naši pevci tudi na domačih tleh lahko soočijo s tujo konkurenco, podobno kot to prakticira Mladinski pevski festival Celje. Brez dvoma so med pevci NAŠE PESMI že taki, ki so nekoč tam prepevali in si nabirali zborovskih izkušenj že v mladinskem zboru. Našel se bo kdo, ki bo rekel Maribor, Naša pesem 92, kakšna mednarodna konkurenca, če sta bila zraven dva zbora iz bivše SZ, (estonski in zbor iz Ruske federacije), pa še eden iz sosednjega Graza. Res! Res je tudi, da je bilo prijavljenih več, pa so v zadnjem trenutku odpovedali. Pri nas smo vendar še tako nestabilni, neznani, naše nagrade niso konvertibilno vabljive, ampak začetek je pač tu. Marsikaj bo treba popraviti, izboljšati, urediti - da o finančnih stiskah niti ne bi posebej razpredali, brez naporov pač ne zrineš voza naprej (pa še mogoče v hrib). Kar nekaj upoštevanih slovenskih zborov je tokrat manjkalo ( Apezejevci iz Ljubljane, Kranja, Celja, Consortium musicum, pa še kateri), ampak razcvetela se je generacija novih, mladih zborovodij. Za sabo imajo znanje, ki jim ga je dala šola, nekateri v žepu že diplomo ali celo magisterij, prav vsi pa so se kalili v mladinskih zborih že od malega. In imajo voljo in znajo trdo delati. Poglejmo rezultate: v folklornih nastopih so seveda osvajali Rusi in Estonci s svojimi slikovitimi izvedbami. Pomemben korak je naredila mlada mariborska zborovodkinja Karmina Šileč s pevkami zbora Rotovž: na oder je pripeljala ljudsko petje v izvirni obliki. Kako sveže je učinkovalo! Sicer je Šilčeva pobrala kar cel šopek nagrad (za najboljši ženski zbor, nagrado publike, nagrado za izvirno oblikovanje in kakovostno izvedbo programa ljudskih pesmi). Ampak tu je bil tudi Andraž Hauptman s skupino Ave, ki je zlatemu odličju izpred dveh let dodal novo in dokazal, da čvrsto nadaljuje po začrtani poti (prejel je tudi nagrado za prvo izvedbo slovenske skladbe). Ljubljanski madrigalisti z Matjažem Ščekom so pravzaprav tudi sveže mladi (vključno gla-sbenomladinskega Jožeta Humra). Bili so najboljši mešani zbor, najbolje so izvedli obveznega Gallusa, nagrajeni pa so bili tudi za prepričljiv prvi nastop na Naši pesmi. Prijetno je bilo zaploskati tržaškemu zborovodji, ki je z zborom Obala (navajenim na zlata odličja) spet dosegel zlato (VValter Lo Nigro), trije mladi zborovodje, Alenka Korpar (Maribor), Igor Teršar (Trebnje) in Majda Zaveršnik (Velenje), ki bodo iz štipendijskega sklada dobili (skromno) vsoto, bodo že čez dve leti pokazali, da so bili vredni zaupanja. Jože Trošt pa sicer ni rosno mlad zborovodja, vendar je z zborom Anton Foerster nastopil s programom, ki je bil nagrajen “za izvirno oblikovanje in kakovostno izvedbo programa izvirnih zborovskih skladb". Enostavno povedano -suvereno je izvedel težak program, ugotovili smo, da je v ozadju našega zborovst-va že dolgo prepeval zbor, ki nam je v ponos. Da, imamo dobre zbore! In v mladinskih kategorijah se že poraja podmladek! Naprej, mladi!. Jasna Novak Letošnji GM oder sklenila harfistka Mojca Zlobko Med 6. in 7. aprilom je s serijo šestih koncertov po Sloveniji letošnjo akcijo Glasbene mladine Slovenije GM oder sklenila mlada slovenska harfistka Mojca Zlobko. Z zahtevnim programom skladb francoskih in slovenskih avtorjev je nastopila v Črnomlju, na Bledu, v Ljubljani, na gradu Dobrovo pri Novi Gorici, v Murski Soboti in na Jesenicah. Koncertno turnejo so Glasbeni mladini Slovenije pomagali izpeljati Glasbena mladina Bele Krajine, agencija Agens iz Žirovnice, Festival Ljubljana, Kulturni dom Nova Gorica, Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota in Glasbena mladina Jesenic. Sestri Lipovšek navdušili ljubljansko publiko 7. aprila sta v ciklu koncertov Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani nastopili mladi glasbenici iz Londona, violinistka Tatjana Lipovšek in pianistka Nataša Lipovšek. Slovenski glasbenici, ki delujeta v Veliki Britaniji, sta se tako po dolgem času predstavili domačemu občinstvu Mojca Zlobko CMS (22) 92, Ljubljana in navdušili z odlično izbranim in izjemno muzikalno izvednim sporedom del Beethovna, Srebotnjaka in Ravela. V uredništvu smo izrabili priložnost in z zanimivima mladima umetnicama posneli daljši pogovor, ki ga boste lahko prebrali v naslednji številki. Italijanski duo v Ljubljani Konec marca sta v dvoranici Magistrata nastopila mlada glasbenika iz Trsta kontrabasist Michele Veronese in pianist Luca Ferrini. Na koncertu, ki sta ga organizirali Glasbena mladina Slovenije in Glasbena mladina ljubljanska, sta predstavila redko izvajan spored originalnih del za to zasedbo - skladbe italijanskega mojstra Dome-nica Dragonettija, enega prvih velikih kontrabasistov in skladateljev za ta instrument, ter sodobnih madžarskih avtorjev. (Bralcem se opravičujemo za napako v prejšnji številki, ko smo na strani GM novic fotografijo vokalne skupine Orfej iz Ljutomera napačno podpisali.) Tekmovanje slovenskih pianistov, godalcev in kitaristov v Celju 3 Zadnji teden marca so v celjski glasbeni šoli tekmovali učenci in študenti glasbe iz vse Slovenije. Tokratno tekmovanje je bilo namenjeno pianistom, ki se jih je zvrstilo kar 175, godalcem, bilo jih je 81, in kitaristom, tekmovalo jih je 67. Večina mladih glasbenikov se je dobro odrezala, 39 jih je prejelo prvo nagrado, se pravi nad 90 točk, 73 drugo nagrado - nad 80 točk, 80 tretjo nagrado - nad 70 točk in 75 pohvalo, se pravi več kot 60 točk. Med prvonagrajenci je bil tudi kitarist Mladen Bucič, dijak drugega letnika Bežigrajske gimnazije in učenec 8. letnika kitare na Glasbeni šoli Franc Šturm v Ljubljani, ki je kot posebno nagrado prejel kitaro hrvaškega izdelovalca Mirka Hotka. Mladena smo za pogovor izbrali zato, ker je že izkušen tekmovalec, veliko nastopa, sodeloval je v glasbenem kvizu televizijske oddaje Klub klobuk, se pred dvema letoma udeležil Poletnega tabora Glasbene mladine v Velenju... Vprašali smo ga najprej, kako je bilo v Celju, kaj mu je bilo najbolj všeč: “Zelo dobro je bilo to, da se je vse dogajalo v eni stavbi.” In kako usklajuje svoje glasbeno udejstvovanje s šolo in drugimi obveznostmi? "Kadar je pred mano kakšen nastop, potem več časa posvetim kitari, drugače je prva šola. Igram tudi v kitarskem orkestru na glasbeni šoli, s katerim imamo vaje enkrat ali dvakrat tedensko. Ta ansambel prihodnje leto praznuje že 30. obletnico in pripravljamo poseben nastop. Navsezadnje imam tudi psa, ki me potrebuje, vendar se vse to da uskladiti, le čas si je treba pametno razporediti." Ali Mladena kdaj zamika kakšna druga Zvrst glasbe, se poleg glasbene šole posveča glasbi tudi drugače? “Zanimivo je poslušati različno glasbo, a za to mi ne ostaja dovolj časa. Največkrat poslušam kar samega sebe, ker veliko igram. Ob delu pa nikoli ne poslušam glasbe, takrat moram imeti popoln mir.” Mladen se tudi letos namerava udeležiti Poletnega tabora Glasbene mladine v Velenju. Kakšne vtise je odnesel s prejšnjega, predlanskega? “Ko sem prišel v Velenje, sem bil skoraj presenečen nad tem, da se tam kar pošteno dela. Bilo je zelo zanimivo, marsičesa sem se naučil, še posebej od profesorja Istvana Romerja, ki je izredno natančen pedagog. Seveda pa je bilo tudi prijetno, še posebej ob večerih, ko smo nadaljevali z glasbo in družabnimi igrami." KŠ Mladen Bucič od tod in tam GM 5 (22) 92, Ljubljana Najlepša leta 4 Če me vprašaš, koliko festivalov jazza, ki so sedaj v najboljših letih, poznam, ti lahko rečem le eno: malo, zelo malo. Res, malo je festivalov, ki že triintrideseto leto režejo zrak z zvoki jazza. Zato sem toliko bolj vesel, da je eden takšnih meetingov tudi ljubljanski jazz fest, ki letos piše že tretjo enajstico. Od prvih začetkov v šestdesetih na Bledu, ko smo mu rekli še jugoslovanski, pa do zdaj se je ob njem zamenjalo že lepo število organizatorjev in prizorišč: Bled, Križanke, Cankarjev dom, ki je tudi sedaj organizator in mecen. Selektor pa je že nekaj let možak z imenom Brane Rončel. Letos se je začela jazzovska letina konec marca, ko so nastopili ameriški mladci in njihov guru Gary Thomas. Nastop je napovedoval dober začetek festa, saj so Thomasa v DovvnBeatu razglasili za obetavnega mladega saksofonista, pa tudi dve njegovih zadnjih plošč (While the Gate Is Open, By Any Means Necessary, obe pri založbi JMT) sta bili prijetni in dopadljivi. Pa se je koncert odvijal v popolnoma drugo smer - fantje so bodybildersko razkazovali svojo premoč nad instrumenti, vendar to ni zadostovalo. Tehnični perfek-cionizem že dolgo ni več tisto, kar od glasbenikov pričakujemo, saj bi bila glasba potem že kar predobra in tudi razvrednotena. Garyju Thomasu in prijateljem ne morem oporekati uigranosti, tehnične brezhibnosti - manjkala je vsebina, ki bi upravičevala vso s PC-ji in elektroniko našopirjeno glasbeno mineštro. In to pomanjkanje vsebine je tisto, kar je prvi koncert postavilo v slabo luč. Pa nič zato. Čez teden, 30.aprila, ko je nastopil angleški saksofonist Ronnie Scott, je bilo vse pozabljeno in v nas se je spet naselil stari jazzovski vitalizem. Ronnie Scott, lastnik in umetniški vodja najbolj razvpitega evropskega jazz kluba, je zapolnil večer s prijetnimi, na poletje in sonce spominjajočimi skladbami, ki so v mrzel večer prinesle toploto. V na Karibe spominjajočih ritmih so mu pomagali Angleži Dick Pearce (c), Mo-rnington Lockett (ts), John Critchinson (p), Andy Cleynder) (b) in Martin Drew (d). Ob Scottovem izvrstnem angleškem humorju sta v od Lesterja Younga pa do Herbija Hancocka razprostirajočih se skladbah še posebej blestela izvrstni mladi basist Cley-ndert in skoraj animalno razpoloženi bobnar Drew. Vendar so, v grobem, navdušili prav vsi in tako zapisali Ronnie Scott Sex-tet v lep spomin. 2.aprila je Klub CD zapolnil Ray Anderson s kvartetom. Ray Anderson je lanskoletni pozavnist št. 1 (DovvnBeat), zato skoraj ne bi smel razočarati. Njegova glasba, inspiri-rana z Gillespijem, Havvkinsom in Armstrongom, je nudila dober mainstreamovski jazz, nabit z energijo, ki je vzbujala odobravanje. Ray Anderson - prijetna glasba za prijetne večere, napolnjene z nostalgijo po čipkah in starem prahu. 7.aprila je prispel v Linhartovo dvorano kanadsko-ameriški pianist Paul Bley (pri nas je gostoval že leta 1987) z ameriškim basistom Garyjem Peacockom. Prvi del je minil v ECM-ovsko razpoloženem Bleye-vem klavirju, ki je ponudil malo novosti, pač pa še zmeraj kvalitetno odigrano preteklost. V drugem delu mu je pomagal Pe-acock (ali pa Bley njemu...). Glasba je bila zasidrana v tistem nezavednem delu spomina, ko veš, da si jo že nekje slišal, pa ne veš, kje. Ob bogati karieri Bleya (igral je s CM 5 (22) 92, Ljubljana Cherryjem, Blakeyem, Mingusom, Surma-nom...) in Peacocka (Jarrett, Garbarek, Art Lande...) ni to nič čudnega. Koncert, ki je po nekaj neuspelih koncertih ECM-ovcev v prejšnjih letih (Abercrombie, De-Johnette) popravil vtis te glasbene struje. Koncert Vladka Kučana in Michaela Den-nerja je zaradi bosansko-hercegovskih gun sessionov odpadel. Odpadel bo tudi koncert, napovedan za 25.maja - bolezen je brazilskemu liriku kitare Egbertu Gis-montiju odkrižala evropsko turnejo. So se pa ob koncu pomladanskega dela 33. festa zvrstili še domači bigbendovski mladci s Perspektivami 92 (17.4. v Klubu CD), 24.aprila pa so nastopili odlični individuumi - John Zorn, Wayne Horovitz, Bill Frisell, Fred Frith ter Joey Baron in Eye, združeni v zasedbo Naked City. Šušlja se, da bi naj ob koncu junija obudili staro različico tistega pravega jazz festivala, ko so se koncerti dogajali strnjeno v treh večerih - prišla bi naj Gilberto Gil in brata Randy ter Michael Brecker. Upam, da bo organizatorjem uspelo, saj bi bilo lepo, ko bi najlepša leta ljubljanskega jazz festivala počastili s spominom na nekdanje, jazzu in kulturi bolj naklonjene čase. Rok Jurič Zadnjih 30 let pop godbe april 1962 1962 Kakšen dolgčas! Elvis Presley že pet mesecev čepi na vrhu lestvic na obeh straneh oceana s svojo veliko ploščo Blue Havvaii. Hkrati se znova prebije tudi na ameriški vrh malih plošč (uspešnica Good Luck Charm), medtem ko si na Britanskem že drugi mesec ne pustijo blizu The Shad-ows (VVonderful Land). 1962 Trad jazz še vedno ni izgubil na popularnosti. Mala plošča Stranger on the Shore v izvedbi Mr. Acker Bilka & His Paramount Jazz Banda že 21 tednov kljubuje v zgornjem delu britanskih lestvic, hkrati pa spleza v tem mesecu tudi na 4. mesto ameriške lestvice najbolje prodajanih plošč. 1962 Tvvistom-anija - V.del: premiera filma Don't Knock the Tvvist s Chubbyjem Checkerjem v glavni vlogi. 1962 april 1972 1972 Nov (četrti po vrsti) mesec blitzkriega izvajalcev soft rocka. V ZDA Angležem Americi (velika plošča America ter mala plošča A Horse With No Name) kljubuje vzhajajoča pop soul zvezdnica Roberta Flack s prvo veliko ploščo First Take ter malo ploščo The First Time I Ever Saw Your Face (špico filma Clinta Eastvvooda). 1972 Angleži raje posegajo po svoji folk tradiciji. Tako se z Youngovo Harvest kosajo folk-rockerji Lindisfarne (velika plošča Fog on the Tyne), za malo ploščo meseca in eno najbolj nenavadnih uspešnic deset- letja pa poskrbijo dudači iz Orkestra kraljeve škotske dragonske straže - folk klasika Amazing Grace. 1972 Ponoven skok na lestvice in javnost. David Bowie prebije led s prvo odmevno veliko ploščo v tem desetletju, s Hunky Dory. 1972 Prva velika plošča skupine Vinger Joe. Njena člana sta tudi Elkie Brooks in Robert Palmer. 1972 april 1982 1982 V ZDA lahko na vrhu lestvic izbirate med vesoljskimi zvočnimi tapetami Vange-lisa (velika plošča Chariots of Fire) ter ro-ckerko Joan Jett (drugi mesec male plošče I Love Rock'n'roll), medtem ko Angleži v tem mesecu pokupijo največ druge velike plošče novometalcev Iron Maiden - The Number of the Beast. 1982 Nove velike plošče: zdaj tudi v britanskih alternativnih krogih odkrita Diamanda Galas z E.P. Lita-nies Du Satan, space reggae New Age Steppers na Action Battlefield ter tokrat manj prepričljivi Killing Joke v tretje z Rev-elations. 1982 pbč Knitting Factory Zgodba o najbolj cool newyorškem klubu zadnjih let se je pričela februarja 1987. Ta status si je Knitting Factory pridobil predvsem zaradi izjemno odprte programske usmeritve, pa tudi sama lega kluba je več kot privlačna (klub leži na 47 E. Houston St., ta pa je v samem glasbenem centru manhattanskega Downtowna). Lastnika kluba sta Michael Dorf in Bob Appel, ki tudi skrbita za program in za promocijo kluba. Oboje jima še vedno zelo uspeva. Če pogledamo samo dogajanje v januarju in februarju, ugotovimo, da v klubu skrbijo za ekskluzivnost, da se nikakor ne odrekajo dobrim starim mojstrom, vrata pa so odprta tudi zanimivejšim rokerskim bendom. Tako so Soldier String Ouartet premierno uprizorili prvi godalni kvartet Freda Fritha, Steve Lacy je dva večera nastopal solo, tretji večer pa se je kot tretja oseba (Third Person - ime skupine) pridružil Tomu Cori in Sammu Bennettu, Elliott Sharp je predstavil svojo novo zasedbo The Sync, dva večera je gostoval Sun Ra s svojim orkestrom, prav tako pa tudi rockerji Meat Pup-pets. Pomembna dejavnost kluba je tudi predstavitev novih skupin z newyorške novo-jazzy scene, ki iz leta v leto v ogromnem številu prihajajo iz podzemlja. Obiskovalci kluba lahko vsak večer doživijo dva koncerta, prvega ob deveti in drugega ob enajsti uri. V cene vstopnic, ki se gibljejo od šest do dvanajst dolarjev, je vključena tudi ena pijača. Sicer pa Michael Dorf in Bob Appel mnogokrat kar sama prodajata vstopnice, obenem pa tudi CD-je iz njune produkcije. Vsi koncerti v klubu so namreč posneti, tako da je pravkar izšla že peta kompilacija nastopajočih v klubu Knitting Factory pod naslovom Live At The Knitting Factory Vol.5. Na njej med drugimi najdemo tudi skupino Pere Ubu. Poleg kompilacij so pod oznako Knitting Factory Works izšli še CD-ji Defunkt Live, Jazz Passengers Live, Third Person The Bends (izredno zanimiv CD, na katerem se kot tretje osebe znajdejo mnogi newyorški glasbeniki), med novejšimi pa je treba omeniti še CD Birthing Chair Blues Amy Denio.ki je izvrstna vokalistka in mul-tiinstrumentalistka iz Seattla in smo jo v Ljubljani videli v skupini Tone Dogs. Leta 1990 sta se Dorf in Appel odločila še za obsežno promocijo kluba v Evropi in drugih ameriških mestih, tako da sta organizirala skupno turnejo glasbenikov, ki so se uveljavili prav v Knitting Factory. Na ta način se je klub predstavil tudi v Ljubljani, vendar je bila srednja dvorana Cankarjevega doma povsem neustrezen prostor za tovrstno glasbeno predstavitev kluba. Kot kaže, bo tak način promocije kluba izven New Yorka postal standarden, saj so turnejo, seveda z drugimi glasbeniki, ponovili naslednjo leto, obljubljajo pa jo tudi letos. Večino produktov pod okriljem Knitting Factory lahko najdete v ljubljanski trgovini RecRec. Peto obletnico delovanja kluba so New-yorčani proslavili 12.februarja v mestni hiši - at Town Hall za borih pet dolarjev. Sicer pa Knitting Factory nemoteno deluje naprej in če ste na poti v New York, don't miss it. Bogdan Benigar Ccwboy Junkies -The Trinity Session CM 5 (22) 92, Ljubljana od tam in tod ... Rock Musič Junk Shop Vreča polna srebra There is a bar vvhere everyone I know \Ve laik abonl some tliings we doni begin lo know We' re smart enongli lo reatise we gol no bnsiness liere Bul not smart enougb to rise above onr bii-terness andfear, (Oii The FIoelGuv Kvser) Od novega ameriškega rocka, ki je svoj razcvet doživel v prvi polovici osemdesetih, je ostalo bore malo. Marsikatera skupina je pokleknila pred zahtevami trga. Najbolj zagrizeni privrženci country/ folk/blues tradicije pa so ostali na cesti. Dream Syn-dicate so šli narazen, Giant Sand vegetirajo kot duo in še bi lahko naštevali. Thin VVhite Rope tako predstavljajo nepremagljivo črno vrano, ki ji niti samota puščave ne more do živega. Kreativno jedro skupine - kitarist in pevec - Guy Kyser je prvih sedemnajst let svojega življenja preživel v puščavi Mohavve, kjer je njegov oče delal kot tehnik v vojni bazi. Rumeni pesek in osamljene noči so “tanka bela linija” Ky-serjeve poezije, ki bi jo še najlažje primerjal z Youngovo ploščo On the Beach. Zvočna slika Thin VVhite Rope ima popolnoma razpoznavne obrise. Dialog dveh kitar, kljub otožnim jingle jangle tonom, ki smo jih slišali pri The Byrds, ohranja tisto jekleno ostrino električnega zvoka, ki dobesedno zareže. Nova plošča The Ruby Sea prinaša nekaj povsem novih prijemov. Tako se v desetih minutah komada Up to Midnight/Hunter’s Moon zvrstijo kar tri dominantne struje ameriškega rocka. V prvem delu preseneti zanimivo ritmično ozadje, ki se v drugem delu prelije v trepetajoči vokal v slogu Gena Clarka in v zaključku zadane v feedback Jimija Hend-rixa. Obenem Thin VVhite Rope vztrajno tipajo po evropski glasbi. Na plošči Sack Full of Silver preigravajo Can klasiko Yoo Doo Right, koncerte zaključujejo s Hawk-vvindi in njihovo Silver Machine. Svoj dolg Byrdsom so izpolnili s priredbo Everybody Has Been Burned, osamljeni boogie Elvisa Presleya Ain’t That Loving You je zaživel na albumu Moonhead. Ameriški rock je pač kar nekajkrat dobil šus iz Evrope. Rol-lingi so mu vrnili blues, Beatli pa tiste nore tvvist and shout melodije. Thin VVhite Rope tako obujajo zgodovinski spomin in podobno kot Cowboy Junkies skušajo preživeti kot eden zadnjih kuščarjev, ki nikakor noče spremeniti barve svoje kože. Vzamete ploščo Younger than Yesterday, jo posujete s suho mivko in jo poslušate na starem Iskrinem gramofonu. To je najbolj preprost kompliment glasbi, ki jo igrajo Thin VVhite Rope - električni antipod Johnu Prineu in skupina, katere avtorski potencial lahko brez sramu primerjamo z Nickom Caveom in z ostalimi velikimi avtorji, ki so z brisanjem prahu s stare obledele slike moderni glasbi udarili močan pečat fatalizma in Presleyeve karizme. “Če bi živel v izložbi, ne bi bil nikoli sam!" Diskografija: Exploring The Axis (RCA “85) Moonhead (RCA “87) In The Spanish Cave (RCA “88) Sack Full Of Silver (RCA “90) The Ruby Sea (RCA “90) Jane VVeber Frankfurtski glasbeni sejem Kot vsako leto, je tudi letos bil v Frankfurtu največji glasbeni sejem na svetu. Zberejo se vsi proizvajalci glasbil in založniki. Kompas je tudi letos organiziral “izlet" na sejem. Cena je bila 980 DEM za dan in pol ogleda sejma. Veliko. Očitno je še dovolj denarja. In če te pošlje institucija, dobiš še devizne dnevnice. Ne ješ dva dni, pa si celo na “profitu”. Zato bo Glasbena mladina organizirala naslednje leto strokovno ekskurzijo v Frankfurt z avtobusom, ki bo bistveno cenejša. Tako. Na sejmu ni bilo revolucionarnih odkritij. Industrija na vse mogoče načine lovi sapo in kupce prinaša okoli. Tako je vedno težje na tržišču izbrati kaj kreativnega, ker je tega enostavno povedano zelo malo. Kajti politika “po novem modelu hitreje še novejši model” pač pušča posledice v smeri, da industrija ne naredi modela, ki bi nam ustrezal, ker potem čez leto dni ne bomo kupili novega. Prav ta politika kreativnosti in inovativnosti je pred leti “pobrala” manjše kreativne firme, kot so Seqvental in Linn. Sedaj so ti razvojni inženirji v službi pri velikih. Na žalost. Ena pomembnih stvari je bila predstavitev Steimbergovega programa Cubase za IBM PC standard. S tem je Steimberg naredil še zadnji korak k popularizaciji tega soft-wara. Cubase obstaja že za Atari ST, Macintosh in sedaj za PC. Med drugim ta prinaša novosti - lažji prenos podatkov z enega Cubaseja na drugega ne glede na vrsto računalnika. Trenutno PC Cubase še nima “notne” podpore, obljubljajo jo do konca leta. Za delo moramo kupiti vsaj 386 procesor in program dela tako hitro kot na Atariju ali še hitreje. Program dela seveda v navezi z Windowsi. Če kupimo PC, smo v našem okolju splošno bolj kompatibilni. Hkrati lahko na istem računalniku uporabljamo enega najboljših programov za izpis not Finale, ki ne obstaja za Atari. Torej en računalnik manj. Cubase - Windows bo potegnil za seboj tudi ostale proizvajalce programov za Atari, da jih prevedejo za PC. Poleg tega pa lahko računamo na kakšen cenejši hard - disk recording sistem. Druga omembe vredna novost je digitalni večkanalni magnetofon Alesis ADAT. Ima osem kanalov, vgrajene (analogno digitalne in obratno) pretvornike in digitalne izhode. Glavna prednost tega magnetofona pa je, da lahko snemamo kar na navadne S - VHS kasete. Tako odpadejo dragi trakovi večkanalcev in drage kasete ekskluzivnih proizvajalcev za svoje stroje, kot so Akai in Yamaha. Hkrati pa jih dobimo povsod, tudi v Sloveniji. Tretja novost pa je, da Steimberg v sodelovanju z Yamaho pripravlja hard disk recording sistem. Le - ta naj bi bil cenejši od ostalih, imel naj bi štiri kanale, vgrajen efekt (hali, itd.), podpiral naj bi ga zaenkrat samo Cubase za Atari ST. Kot sem že opisal, lahko upamo, da bo podporo Cubase dobil tudi PČ. Na področju sintov ni nič bistveno novega. Skratka, če kupujete, kupite čim dražji in čimbolj profesionalen sint, da ga ne boste menjali vsake pol leta za novejši, sploh in oh “super sint". G.S. Alesis Adat 8 - kanalni digitalni magnetofon, ki snema na S - VHS kasete GM 5 (22) 92. Ljubljana POGOVOR Steve Lacy danes velja za enega najboljših sopran saksofonistov in interpretov glasbe Theloniousa Monka. Vendar je njegova glasbena dejavnost dovolj široka, da dopušča prostor tudi nekaterim precej drugačnim projektom. Sem sodijo sodelovanja z najrazličnejšimi umetniki, kot so: pesnik Brion Gysin, slikar John Dovvell, japonski plesalec in koreograf Shiro Diamon in godalni kvartet Kronos. Steve Lacy zdaj že več kot dvajset let živi in dela v Parizu; vendar njegovi začetki segajo tja v petdeseta , ko posluša Duka Ellingtona in skupaj z glasbeniki, kot so VValter Page, Dickie Wells, Jimmy Rushing in Jo Jones, igra predvsem v okvirih tradicije New Orleansa. Gospod Lacy, vaši začetki segajo v petdeseta leta, ko ste igrali še v dixiland zasedbah. Vendar ste se potem takoj posvetili “free" jazzu, ne da bi šli skozi razvojne faze modernega jazza, kot so Bebop, Cool in Hard Bop. Tako vsaj piše Joachim Ernst Berendt v zgodovini jazza. “Tak prikaz je popolnoma napačen. Preštudiral sem celotno zgodovino jazza, in sicer vse od njegovih začetkov. Zaljubil sem se v glasbo Duka Ellingtona in v jazz New Orleansa. Kasneje so se pojavila še nekatera druga imena: Louis Armstrong, Sidney Bechet, Earl Hines, Fletcher Henderson, Bessie Smith - torej spoznal sem vse, celotno zgodovino jazza.V zgodnjih petdesetih sem imel celo priložnost z nekaterimi od teh glasbenikov delati skupaj v New Yorku. Večinoma so bili to jazzerji iz New Orleansa in Kansas Cityja. In nastope, ki so se odvijali v tem času, lahko označimo kar kot 'dixiland revival concerts'." Vi ste že takrat igrali sopran saksofon? “Ja. Sidney Bechet je bil moj veliki idol. Vendar sem igral tudi klarinet. V času, ko sem koncertiral z ‘'dixilanderji" - kar smešno ime, kajti v mojih očeh njihova glasba že nosi nekatere moderne elemente - torej, v tem obdobju sem študiral tudi Lesterja Younga, malce tudi Charlieja Parkerja, predvsem pa Arta Tatuma." Takrat ste se seznanili tudi z Cecilom Taylorjem? “V njegovem bendu sem igral šest let, od leta 1953 pa do 1959. To je človek, ki mi je odprl ušesa, oči in zavest. Pravzaprav me je on opozoril na Theloniousa Monka, Fatsa Navarro in Buda Povvella. Pokazal mi je, kako naj sploh vadim, kako naj delam." Nato ste igrali v zasedbi Theloniousa Monka. Kaj je tisto, kar vas je fasciniralo pri njem? "Jasnost, humor, ritem in dizajn. Vendar je najpomembnejše to, da njegov kon- cept ustreza mojemu inštrumentu." V šestdesetih letih ste imeli ansambel, katerega repertoar je bil sestavljen izključno iz 53-tih Monkovih komadov. “Močno smo si želeli, da bi Monkovo glasbo bolje razumeli in vsi smo si bili enotni, da bomo Monka spoznali le, če bomo igrali njegove skladbe. V prvem letu je zvenelo vse skupaj zelo formalno in togo. Vendar je prišlo z vedno več izkušnjami tudi do večje svobode pri ustvarjanju. V tretjem letu smo končno dosegli tisti pravi nivo. In celoten proces, skozi katerega smo šli v teh letih, lahko označimo kot neke vrste proces samovzgoje; in prav zato smo tudi ploščo iz tega obdobja poimenovali kar 'School Days’.” V svojih skladbah velikokrat uporabljate ponavljanje kot eno izmed oblik zvočne zgradbe. “Ponavljanje predstavlja zame dušo glasbe. Vendar je vsekakor treba vedeti, kolikokrat naj se posamezne sekvence ponovijo : enkrat, štirikrat ali pa dvajsetkrat. Moj pristop sloni na relaciji mini-malno-minimalno; lahko torej rečemo, da je dvakratno minimalen. V svojih skladbah sem veliko eksperimentiral s t.i. loopi. Pobuda za to prihaja od Theloniousa Monka, ki je vso svojo glasbo gradil na podobnih zvočnih zankah, ponavljajočih se rifih, ki bi jih lahko ponavljal v neskončnost; vendar pa jih je večinoma zaigral le enkrat, da ne bi postalo vse skupaj preveč dolgočasno. V končni fazi gre za to, kako doseči, pravilno proporcionalnost med posameznimi glasbenimi členi. In vsega tega sem se naučil od Ellingtona, Monka, Stravinskega in Bartoka. Vendar sem moral konec koncev kot samouk poiskati lastno pot; ta učni proces se še ni zaključil, traja še danes." Na vsak način pa veljate za izredno kvalitetnega improvizatorja. Kaj vam improvizacija sploh pomeni? “To je nekaj podobnega, kot če opazuješ otroka pri igri, kako uživa in kako veliko je njegovo zanimanje, da bi odkril kaj novega. Edina razlika med nami glasbeniki in otroci je v tem, da mi dosti več vemo o naravi “igrač". Dejavnost sama po sebi pa je ravno takšna kot pri otrocih." Kakšna se vam zdi glasbena scena zadnjih nekaj let. Ali Vam je kateri glasbenik posebno pri srcu? “Mislim, da se stvari preveč ponavljajo. Mene to ne zanima... čeprav se tu pa tam pojavi kdo, ki se mi zdi dober in zanimiv. Vendar ne bi mogel reči, da se dogaja kaj zares novega... mogoče Fri-deric Rzewsky, Charlie Haden, Paul Motian, predvsem pa Kip Hanrahan. STEVE LACY ,sopransaksofon G M 5 (22) 92, Ljubljana , o a a v o , FRANC RIZMAL Kakšen je občutek, ko človek prvič stopi na tla popolnoma neznane dežele ali celo kontinenta? Naj pričnem z občutki, ko sem sedel v boeing Eva air. V dnevnik pišem: zelo sem radoveden, vendar miren in hvaležen, da potujem v to daljno deželo. Prebiram vse o Taivvanu, kar dosežem, veselim se, da bom vsrkal vase vse, kar bom videl in doživel. Med vmesnim pristankom v Bangkoku gledam to džunglo, to vrvenje in se sprašujem, čemu je vse to potrebno? Vsekakor je neverjetno. 8 Zaželim si, da bi Slovenci imeli možnost več potovati (pa ne samo po kavo), da bi si razširili pogled, da bi resnično dojeli, kako lepo deželo imamo, da bi se zavedeli, da smo kot narod notranje živi in da bi s tem duhovnim pogledom spoznali, kako škoda je energije za majhna prerekanja. Ob pristanku v glavnem mestu Taibei me oblije občutek vesele vznemirjenosti in radovednosti ter notranje svobode. Gotovo je stik z deželo in ljudmi veliko lažji, če te tam sprejmejo prijatelji, še celo, če so to glasbeniki. Kako ste doživljali njihov svet - kulturno življenje? Nadvse prijetno je bilo po dolgem času srečati dragega prijatelja, violinista Chang Wen Shenga, s katerim sva skupaj študirala na Dunaju, ter njegovo ženo in njuna dva ljubka sinova. Pri njih bom gost, in ne v kakšnem hotelu! Naše snidenje sem hotel proslaviti s steklenico najboljšega "Štajerca”, a ko sem odprl kovček, smo vino lahko le duhali, prtljago očistili črepinj in oprali frak, ki je prijetno zaudarjal po rizlingu. Chang je uspešen violinski pedagog in zvedel sem, da je pedagoško delo pri njih zelo cenjeno in izredno dobro plačano. Učitelj si zasluži upokojitev že po dvaindvajsetih letih službe. Njihov standard je visok, seveda pa trdo delajo, kajti življenje na Taivvanu je zelo drago in konkurenca neizprosna. Veliko njihovih glasbenikov se šola v tujini in veliko se jih vrne. Dogaja pa se že, da študenti iz Amerike in od drugod prihajajo študirat na Taivvan. V okrajih države je Čankajškov režim sezidal izjemno lepe in velike kulturne domove. V zadnjem času potekajo prizadevanja za pestro kulturno ponudbo, podobno naši, da bi pritegnili publiko in ji nudili vedno več programov, tudi zahtevnejših. Na žalost zaradi potovanj, koncertov in včasih tudi utrujenosti nisem imel priložnosti slišati njihovih koncertnih prireditev, poleg tega ravno v mojem prostem času ni bilo na programu ničesar, kar bi me zanimalo. Za glasbeno kulturno sceno sem imel občutek, da je podobna naši. Čisto nekaj drugega pa je stara tempeljska, budistična kultura. To sem si dodobra ogledal, kajti prepotovali smo vso državo in videli skoraj vse znamenitosti. Prisostvoval sem tudi obredom in vtisi so bili nepozabni. Templji, mir, meditacija, ponotranjenost... Ste morda izvedeli, kako delujejo njihove glasbene institucije - akademija, orkestri, opere? Koliko prostora namenjajo mladi publiki? Visoko glasbeno šolstvo je vključeno v univerze. Glasbeni oddelki in univerze se po kvaliteti med seboj zelo razlikujejo in vsi se trudijo pridobiti najboljše profesorje. Prav tako pa se študentu lahko zgodi, da ga premestijo na boljšo ali slabšo šolo, odvisno od pridobljenega znanja, ki ga že od osnovne šole naprej večkrat letno strogo kontrolirajo in točkujejo. Sistem je neizprosen. O ljuba, dobra stara Evropa s Slovenijo vred! Vem za dva njihova profesionalna orkestra, katerih večina članov je študirala v tujini. V pogovorih s koncertnimi mojstri teh orkestrov sem spoznal, da je program zelo standarden in tudi delo teče nekako tako, kot pri nas. Zanimivo pa je, da ni nikakršnega posebnega povzdigovanja dirigentov, vsaj pri plačilu ne. Obravnavajo jih enako kot orkestrske glasbenike. V pogovoru z gospodom Liu-jem z ministrstva za kulturp sem izvedel, da imajo z opero neprestane težave. Dovolil sem si pripomniti, da se mi zdi rešitev v čimboljši organiziranosti in smotrnosti. Seveda pa to ne velja za njihovo tradicionalno - kitajsko opero, ki je zelo popularna. Gostitelje sem vprašal, kako je z vzgojo mladine, ali imajo na primer Glasbeno mladino. Te vrste skrbi za mlade ne poznajo, za to ne skrbijo. S ponosom sem ugotovil in to tudi povedal, da v Sloveniji temu namenjamo veliko pozornosti. Kako na Taivvanu sprejmejo tujega glasbenika na odru? So nezaupljivi, kritični, ali so tujim umetnikom bolj naklonjeni kot svojim? Bil sem gost iz daljne Evrope, tudi na ulicah nisem srečal dosti belcev, zato se mi je zdelo, da so me kar radovedno gledali. Publika me je toplo in prisrčno sprejela, res pa sem nastopal z dvema njihovima znanima umetnikoma. Pianist Tai Chang Chen je osvojil nekaj mednarodnih nagrad in ima doktorat ameriške Jul-liard School of Musič, nastopal je tudi že v Carnagie Hall in je trenutno prvi tai-vvanski pianist. Flavtistka Yen Shao Shia je znana predvsem kot pedagoginja. Publika se mi je zdela zelo umirjena, zbrana, a odprta. Šele po koncertu se je oglasila z vzkliki po dodatkih, v katerih je bilo čutiti skromnost, kot da umetnikov ne bi hotela preveč utrujati. Naši Foto 2 Foto 3 GM 5 (22) 92, Ljubljana o vtisih sTaiwana koncerti so bili komorni, z mešanim programom, ki se mi je zdel zelo posrečeno sestavljen. Začeli in končali smo s triom, vmes pa sem nastopil z nekoliko daljšim programom kot solist s klavirsko spremljavo, vsak svoj solistični del pa sta imela tudi pianist in flavtistka. Povedali so mi, da si tamkajšnja publika želi takšnih programov, zato jih agencije rade organizirajo. Kakšni so odmevi v njihovih medijih? So kritike običajne? Igrali smo v največjih mestih, zato me je zanimalo, kdaj bo o naših koncertih izšla kakšna kritika. Presenečenje. Kritikov niso vabili, organizatorjev to ne zanima, tudi najav nisem zasledil. Menim, da je vse to treba dobro plačati. Povedali so mi, da izidejo kritike le ob največjih glasbenih dogodkih. Bil pa je za naše koncerte natisnjen lep plakat v velikem in malem formatu ter koncertni list. Je tam navada, da glasbeniki svoje koncerte komentirajo? Imajo komentar vsaj na koncertnem listu? Ne, koncertov nismo komentirali, tudi naš koncertni list je bil brez komentarja, poslušalce je seznanil le z imeni in podatki o nastopajočih in organizatorjih. Kakšna dežela je Taivvan, kako bi jo opisali bralcem? Občudujem izredno staro kitajsko kulturo, zato sem bil toliko bolj radoveden, kako je na Taiwanu. Zanimalo me je, ali bom začutil tisočletno tradicijo v norem amerikaniziranem napredku, ki mu Taivvan že nekaj časa posveča vse svoje moči. Treba je poseči v zgodovino. Na tem otoku so staroselce najprej kolonizirali Nizozemci, nato Kitajci in proti koncu prejšnjega stoletja Japonci, ki so po drugi svetovni vojni Taivvan zapustili. Leta 1949 je na otok priplul Čankajšek in s seboj pripeljal nekaj ladij kitajskega bogastva, ki ga danes lahko občudujemo v narodnem muzeju v Taibeiju. Pod njegovo vladavino se je dežela osamosvojila in bila do leta 1971 članica združenih narodov. Takrat so v združene narode sprejeli LR Kitajsko in s tem Taivvanu odvzeli status. Zaradi te zgodovine so prebivalci Taiwana danes politično v nezavidljivem položaju. Eni si želijo popolne samostojnosti in se skušajo pred priključitvijo h Kitajski zavarovati s kapitalom in lastno vojsko, drugi bi se radi priključili Kitajski, spet tretji bi najraje, da vse ostane, kot je. Njihova gospodarska rast je izredno močna, mesta so ogromna (celo Dunaj se mi je ob vrnitvi zdel majhen in prazen), promet je obupen, trgovine pa založene do najmanjših drobnarij. Zgradbe v centrih so moderne, v predmestjih pa vidimo značilna naselja s kolibami, kjer živijo revni. V tej deželi vsakdo nekaj prodaja, unče so polne stojnic, vozov in nekakšnih kioskov, kjer ponujajo predvsem hrano. Otok je vulkanskega izvora, pokrit s čudovitim zelenjem, hribovje po sredini otoka pa se dviga tudi prek tri tisoč metrov. Najbolj so me navdušili ljudje, s katerimi sem prišel v stik. Zelo so delovni in skromni ter odlični gostitelji. Občutek imam, da so kljub brezglavemu napredku ohranili notranjo moč in disciplino. Zanimivo pa je, da notranje dogajanje redko odseva na njihovih obrazih. Od tod občutek, da ne vemo, kaj mislijo. Vendar je to le videz. Vsaj mene so vedno presenetili z razumevanjem in dobronamernostjo. Zapisala Kaja Šivic Na fotografijah: Foto 1 Organizator turneje in gostitelj, violinist Chang Wen Sheng pred Budo v Taibeiju. Foto 2 V spominskem parku Jiang Jieshija (bolj pogosto imenovanega Čankajšek) je razločno videti stik tradicionalne in moderne gradnje -sinova gostiteljev stojita pred tamkajšnjo operno hišo. Foto 3 Violinist in dirigent Franc Rizmal, predsednik GMS, s flavtistko Yen Shao Shia pred budističnim templjem na jugu Taivvana. Foto 4 Na koncertih je navada, da na zavesi ali kulisi na odru na veliko napišejo imena nastopajočih. Znate prebrati Franc Rizmal? Foto 5 V prostem času si je bilo treba ogledati življenje na ulici in poskusiti dobrote... Foto 1 Foto 4 Foto 5 GM 5 (22) 92, Ljubljana SnUrinu REČANJE V BENETKAH (pot do spoznavanja baročne glasbe) Pisalo se je leto 1708. Bil je ravno čas karnevala. Giovanni Antonio je s svojega okna opazoval praznično razpoloženo mesto. Njegove "slikarske" oči so raziskovale posamezne prizore in iskale zanimive motive za upodobitev. Bodoči mojster, "II Canaletto",je dobro vedel, da je ta čas najboljši. Po Rivi degli Schiavoni se je sprehajalo beneško meščanstvo. Črne maske so se pomešale med zlate. Harlekin je s plesom skušal pritegniti čimveč opazovalcev. Skupina mladih plemičev se je prepirala, katero gledališče ima na sporedu najboljšo karnevalsko opero. Na vstopni poti v mesto je vladala nepopisna gneča. Gondoljerji so imeli še posebno veliko dela. Kljub temu se niso pustili vznemirjati in njihova pesem se je razlegala po vseh mestnih četrtih. Z njimi so danes v petju hoteli tekmovati tudi mestni ribiči. Navdih so iskali pri popularnem pesniku Tassu. Giovanniju se je pogled ustavil na mladeniču, ki je ob vratih v cerkev zamaknjen poslušal gostujočega čembalista. "Tole mora biti pa sam vrag ali pa II Sassone*",je nenadoma vzkliknil mladenič. "Se mi je kar zdelo, da je musicus. Tukaj le malokdo pozna Hdndla, pa bodo že še slišali zanj", je sam pri sebi zamrmral Giovanni. Ob vzkliku se je zdrznil tudi čembalist. "Oh caro Domenico. Lepo, da se ponovno srečava. Ali se bova spet pomerila?" je poslušalca nagovoril virtuoz. "Ne, ne. Saj veš, da si na orglah nepremagljiv. Tekmovanju in nastopanju s čembalom pa sem se zadnje čase kar odrekel. V Benetke sem prišel predvsem na šolanje. H Gaspariniju. Saj ga poznaš, kajne?" “Ravno v pravem trenutku si prišel. Gasparini je letos izdal nadvse koristen in uporaben priročnik o gene-ralbasu. Sicer pa se lahko kar zdajle odpraviva proti Ospedale della Pieta, kjer poučuje glasbene predmete. Tam imajo prekrasen dekliški zbor in orkester. Naslada za oči in ušesa, ti pravim," je že skoraj nestrpno pojasnjeval Hdndel. "Ha, ha. Sem kar vedel, da te bodo po hamburških razvajenih primadonah angelski glasovi čisto prevzeli. Mimogrede, II prete rosso** bo tam tvoj srečni tekmec," je nagajivo pripomnil Napolitanec. “ Ah, seveda, mojster Vivaldi. To ti je izvrsten violinist in tudi dober skladatelj. No, pa pojdiva." Giovanni je gledal, kako sta se prijatelja odpravila v najbolj obiskani del mesta. Slava Semminaria*** se je širila daleč naokrog. "To bo pa res zanimivo srečanje. Trije znameniti; Georg Friedrich Hdndl, Domenico Scarlatti in Antonio Vivaldi. Kakšna škoda, da nimam Rembrandtovega smisla za portretiranje. Prav lepo bi jih bilo skupaj naslikati." • II Sassone - “saksonec" so v Italiji imenovali G.F.Handla "il prete rosso - rdečelasi duhovnik, vzdevek A. Vivaldija ***Semminario - beneška sirotišnica, kjer je skladatelj Vivaldi poučeval violino in kasneje vodil znameniti dekliški orkester veduta baročnih Benetk ■j '• *o. P» O |Tr«mp a J0«1* OFF length JFF.JComur ISHEETI Tabla '90 Avg achor ubi gBjffi ggBBE BggjmZEaBg I File Edit Structure Functions Options Windows (foto 2) G M 5 (22) 92, Ljubljana CD MANIJ, THE PLATTERS: ONLY YOU (Starlite-Digitalia) Kot ste že lahko zvedeli iz obširnega zapisa o rock'n’rollu v prejšnji številki revije, sodi skupina The Platters med ključne in tržno najuspešnejše predstavnike doo-wopa ali rock’n'rolla črnskih vokalnih skupin. Za njenim hrbtom je stal beli poslovnež, aranžer in avtor Buck Ram (v središču njegovega zanimanja so bile prav vokalne skupine, ob Plattersih še Penguins). Taje bil, razumljivo, tudi avtor ali vsaj aranžer nihovih največjih uspešnic in avtor njihove najodmevnejše skladbe Only You (1955). Zaščitni znak zasedbe je bil izjemni glas prvega pevca Tonya VVilliamsa. Nanj je (kot na večino takratnih črnskih vokalov) vplivala črnska duhovna glasba - gospel. Odlikovali so ga hitri skoki v izjemne glasovne višine; te so značilno krasile kratke pavze, ki so simpatično dišale po kolcanju. Zato pa je bila vloga ostalih članov Plattersov precej manj izpostavljena kot pri ostalih velikih doo-wop zasedbah. Buck Ram se je pri izbiri gradiva oziral po pop standardih, ki so se uveljavili že pred izbruhom rock'n'rol- la; tako je ta obdelala številne klasike iz zlatih let tin-pan-alleya (My Prayer, Smoke Gets Into My Ey-es, Harbor Lights). Only You ni bila najuspešnejša skladba skupine. Za preboj na 5.(najvišje) mesto osrednje ameriške pop lestvice je (ob razumljivo 1. mestu na rhythm & blues lestvicah) potrebovala kar tri mesece. Precej bolj je zažgala danes kar preveč pozabljena The Great Pretender (19-56), prva skladba kakšne črnske skupine petdesetih let, ki je zdrvela na številko ena osrednje lestvice. Ponovno so jo odkrili v osemdesetih letih, najprej velikan sodobnega jazza Lester Bowie, konec desetletja pa med vsesplošnim odkrivanjem korenin pop godbe celo Freddy Mercury (Queen).Na CD Only you so uvrščene vse ključne skladbe The Platters in je več kot simpatičen vodič po godbi iz zlatih let takratne najodmevnejše črnske vokalne skupine. pbč RAZLIČNI IZVAJALCI: COLUMBIA C0UNTRY CLASSICS/THE NASHVILLE SOUND (Columbia/distribucija Digitalia) C O L V M B / A C O UNTR Yrfil JI S S 1 C S THE NAIBVILLB IOVND S prebojem belega mladeniča s črnim vokalom - Elvisa Presleya so se starim kantrijašem začeli pisati težki časi. Zastarele aranžmaje so zamenjali novi prijemi, ki so se močno nagibali v rocka-billy in skušali vzorce country glasbe približati mlajši publiki. Pričujoča kompilacija ponuja dokaj korekten pregled dogajanja na nešvilski sceni in prinaša glasbo, ki so jo osamljeni kavboji prepevali med leti 1955 in 1973. Disku je priložen tudi poučen tekst, ki nam na poljuden način predstavi, po kakšnih ovinkih se je vila pot ameriške narodno/zabavne glasbe (spisal ga je eden najbolj znanih esejistov stare ameriške glasbe Rich Kienzle). Sicer pa gre za zbirko Country Classics Series, ki prinaša kar pet CD plošč. Prva nosi naslov The Golden Age in nas popelje skozi glasbo, ki jo ponavadi v svojih fonotekah hranijo podružnice ameriške kongresne knjižnice. Gre za ruralno podobo ameriške popularne glasbe, ki za razliko od bluesa ostaja skrita sluhu povprečnega konzu-menta rocka in prinaša nastavke, iz katerih so vzniknile tipične podzvrsti popularne godbe, kot so Cajun, Zydeco in kup kantrijaških podlinij. Na drugem delu te zbirke Honky Tonk Heroes srečamo Hanka VVilliamsa, Ernesta Tubba in podobne velikane otožnih zvokov. Skratka, Columbia - ena največjih založniških hiš - je še enkrat dokazala, da ji ni le do for-siranja muh enodnevnic in hitrega zaslužka. Vsi, ki prisegate na tradicionalne variante novega ameriškega rocka, te zbirke nikakor ne smete spregledati. Country je podobno kot blues hudičeva glasba, ki te zgrabi, te zlepa ne spusti in te sili, da živiš v grehu. Tako Roy Orbison, Gram Parsons, kot Nick Cave in Guy Kyser (glej Rock Musič Junk Shop) so mu na svoj način dahnili svoj “da"! Jane Weber JOHN LEE HOOKER: MR. LUCKY (Siivertone/distribucija Digitalia) V eni prejšnjih številk Glasbene mladine smo vam predstavili predzadnjo ploščo enega največjih (in gotovo najbolj vitalnih) otrok Mis-sissippija Johna Leeja Hookerja. Ploščo The Healer, ki jo je Hook-er posnel po nasvetu Vana Morrisona, je marsikdo označil kot labodji spev velikega mojstra enoakordnega bluesa, vendar se je uštel. Hooker je ponovno zbral pisano druščino svojih učencev in posnel simpatično ploščo, ki jo je posvetil pred dvema letoma umrlemu blues kitaristu Stevieju Rayu Vaughnu, s katerim si je zelo želel igrati. Plošča Mr.Lucky prinaša dokaj različne skladbe, nekaj je starih Hookerjevih hitov (Cravvlin' Kingsnake so si sposodili celo The Doors), ki so doživeli bolj ali manj domiselne aranžmaje, za to priložnost pa je Hooker spisal tudi nekaj novih štiklov. Sicer pa je Hookerjeva zakladnica skladb tako bogata, da je včasih kakšno pesem težko postaviti na pravo mesto. O zmedi, ki jo je povzročila ma-šinerija glasbene industrije, priča tudi prav neverjetno število firm, ki si lastijo pravico do Hookerjeve glasbe. Kar zadeva glasbeno podobo tega albuma, za moje pojme izstopata predvsem dve skladbi. Prvo je Hooker posnel v duetu z irskim levom Vanom Morrisonom, ki rad prizna, da je brskal po očetovi zbirki blues plošč in skušal konzumirati kar največjo dozo bluesa. Skladba I Cover The VVa-terfront je zanimiva, ker združuje dva zelo različna pogleda na podajanje ljubezenske tematike. Hooker počasi in zanesljivo bluzira v svojem značilnem mrmrajočem slogu, Van Morrison pa ga nevsiljivo in spoštljivo podlaga s folk kitaro in ekspresivnim petjem. Drugi izstopajoči trenutek te plošče pa prižge Johnny VVinter, ki prav v komadu Susie opozori, da njegova električna vizija bluesa ni le zanemarljivo nategovanje nadebudnega Teksačana. Jane Weber WIM MERTENS: FOR AMUSEMENT 0NLY (Les Disques du Crepuscule/ distribucija Rec Rec) jfflk WIM MERTENS K O H AMU8RMENT OM.l Prav te dni mineva deset let od prve plošče VVima Mertensa For Amusement Only, glasbe, sestavljene iz zvokov fliperjev in repetitivne elektronike. Mertens je začel kot eden prvih predstavnikov ameriškega minimalizma v Evropi, saj je za belgijski radio in televizijo produciral koncerte Glassa, Reicha, Rileya, Meredith Monkove v času, ko njihova glasba še ni bila dostopna na ploščah velikih znamk, ki bi distribuirale njihova dela v Evropo. Končno se, po objavi knjige American Minimal Mu- NAGRADNA IGRA CD MANIJE Dragi reševalci, v četrti številki smo vam zastavili pet vprašanj. Z rešitvami ste imeli veliko težav, zato smo lahko nagradili samo dve. Nagrado - CD ploščo prejmeta: Slavko Pajsar, za gasilskim domom 3, 61000 Ljubljana in Boštjan Najžar, Vrazova 6, 62270 Ormož. V tej številki vam zastavljamo naslednja nagradna vprašanja: 1. Za kateri Greenawayev film je Wim Mertens prispeval glasbo? 2. Katerega leta so Swans nastopili na Novem Rocku? 3. Naštejte še 5 črnskih vokalnih rock'n’roll skupin s konca petdesetih let! 4. Eden največjih predstavnikov countryja Johnn Cash je eno svojih ključnih plošč posnel v živo v kaznilnici. Kje in kdaj? Odgovore pošljite na uredništvo revije GM, Kersnikova 4/III, 61000 Ljubljana, skupaj s kuponom GM in pripisom Nagradna igra CD manije do 30. maja 1992. Ne pozabite napisati svojega imena in naslova. novosti s CD trga GM 5 (22) 92, Ljubljana sic, leta 1982 tudi sam prepusti ukvarjanju z minimalistično glasbo. Po prvi plošči zasnuje lastni ansambel Soft Verdict, ki je le ime, pod katerim združuje glasbenike, ki jih potrebuje za določen projekt; prav tako osnuje lastno založbo -Les Disques du Crepuscule, v okviru katere nato pridno tiska po eno ali celo več plošč na leto. Vendar je Mertens, kljub večjemu številu izdanih plošč, precej neproduktiven skladatelj, saj so te ponavadi kratke in naslednja vedno vsebuje kaj s prejšnje. Tako lahko danes v Mertensovi diskografiji poleg omenjene najdemo še: Verges-sen, Struggle For Pleasure, Max-imizing the Audience, A Man of No Future and With a Name to Come, Instrumental Songs.The Belly of an Architect ( soundtrack za Gree-nawayev film), Educes Me, After Virtue, Motives for VVriting ter lanskoletno trilogijo Alle Dinghe, ki prinaša kar sedem diskov. Vse naštete plošče, skupaj z Amuse-ment Only, ki vam jo ponujamo v nagradni igri, najdete v trgovini Rec Rec. Sicer pa je tu že nova Mertensova plošča. O njej pa kaj več drugič. Lili Jantol SVVANS: LOVE OF LIFE (Young God Records-distribucija Rec Rec) Če boste pravilno odgovorili na nagradno vprašanje in boste izžrebani, boste CD dobili v lepo izdelani črni škatlici, v kateri je še prostor, namenjen za sestro Whi-te Light from the Mouth of lnfinity. Na sprednji strani škatlice iz napisa Swans izhaja spirala, ki se nadaljuje s krožno vtisnjenimi znaki s simboli vseh plošč Svvans in projekta Skin. Bogdan Benigar JANI KOVAČIČ: ASFALTNI OTROCI (Corona) Jani Kovačič 1 tt Že skoraj 10 let je minilo, odkar se je v New Yorku pojavila skupina Svvans. Njen idejni vodja je še danes vokalist Michael Gira, ki mu je skozi različne glasbene faze skupine uspelo oblikovati svojevrstno izraznost, zaradi katere so bili Svvans med najbolj izstopajočimi skupinami osemdesetih. Njihova najboljša plošča je prav gotovo dvojni LP Children of God, ki pomeni pravo prelomnico v glasbenem izrazu skupine, saj se zvok hrupa združi z melodičnimi vokalizacijami, tako Michaela Gire, še bolj pa novinke Jarboe, ki odtlej postane drugi temelj Svvans. Kasneje se je energija s Children of God izgubila, tako da so Svvans pristali na golih vokaliziranih pop obrazcih brez ekspresivnosti instrumentov. V tem času Gira in Jarboe osnujeta še projekt Skin. Korak naprej pomeni CD VVhite Light from the Mouth of lnfinity, katerega nadaljevanje je prav Love of Life, ki je izšel pred kratkim. Love of Life ne prinaša kaj bistveno novega, mogoče le še večji poudarek na besedilih, vezanih na že znane teme. Starši so me vedno učili, da vse mine. Da je vse eno samo minevanje. Škoda, ker niso nikoli poznali Kovačiča. Kajti on se ne spreminja in zaradi njega sem v dilemi, komu verjeti: ali njim in njihovim naukom ali Kovačiču in realnosti. Dvom o naukih in potrditev teze o nespreminjanju je še posebej potrdila nova kaseta Janija Kovačiča Asfaltni otroci. Kovačič je človek, za katerega se ne morem odločiti, kaj je: pesnik, glasbenik, pevec, zafrkant z distanco ali pa urejen ati. Tudi ta nova kaseta mi ni prinesla odgovora. Asfaltni otroci je kaseta, ki nadaljuje s prejšnjo kaseto začeto pot. To pomeni, da je glasba v primerjavi s prejšnjimi ploščami (npr. Ljudje) malce bolj popy, ni več tistega trdega, za Kovačiča pred desetimi leti tako značilnega zvoka. Besedila pa ostajajo še vedno ista zafrkancija in karikiranje sveta, ki smo ga vsi že preveč sprejeli in se z njim sprijaznili.Pri izvabljanju zvokov mu pomagajo njegovi prijatelji, nekateri so se pojavljali že v zasedbi Je Bent'a: Blaž Grm, ki tolče bobne in tolkala, Andrej Kores s klaviaturami, Nikola Sekulovič - bas, Zoran Bistrički s klarinetom in saksom ter seveda Jani Kovačič z vokalom in kitaro. Sodelovali pa so še Mark Čuček, Milko Lazar, Tomaž Zlobko in Branko Rožman. Asfaltni otroci je kaseta, katere pesmi bo mogoče veselo požvižgavati, ko bomo čakali v vrsti za mleko ali kruh. Saj so Sveti Jurij, Inštalacije, Angelci in naslovna pesem tako fleksibilne stvaritve, da je mogoče ob njih resnično lupiti krompir ali pa se že naslednji hip zamisliti nad svetom, ki ga riše Kovačič. Ne bo pa glasba v nobenem kontekstu izgubila svoje patine, in to je tisto, kar je pri tej kaseti dobro. Rok Jurič A?\W0 S I^IGITALIA IZ TRGOVINE S CD PLOŠČAMI DIGITALIA S Ml Dlgllalla priporoča CD plošče Iz zgodovine popularne glasbe, bluesa, jazza In resne glasbe ter CD novosti s področja popularne glasbe, new agea ter eksperimentalne glasbe POP GLASBA CD kompilacije This Is Soul 1 & 2, Rhytm & Blues, Legends ol Rock'n'Roll, Top Hits Of The 50's, Rhytm & Blues, CD-ji Chucka Berrya (Roli Over Beethoven), Jerrya Lee Levvisa (The Great Balls On Fire), Little Richarda (Lucille), Elvisa Presleya (Heartbreak Hotel), Franka Sinatre (01" Blue Eyes Is Back),Johnnya Casha, Buddya Hollya, Beach Boysov, Plat-tersov (Onlyyou), Everly Brothersov, Billa Haleya & The Comets, lggya Popa (Instinct, Blah Biah Biah), Soft Celi (Greatest Hits), Jefferson Airplane (Crown Of Creation, Volunteers), Who (Tommy), Jam (Greatest Hits), U2 (Wide Awake In America), Police (Yenyatta Mondatta, Synchrocity), Yello (One Second), Happy Mondays (Pills, Thrills,...), Tin Machine (II), Salt-n-Pepa (Greatest Hits), Mr. Bunglea (ex-Faith No More), Dire Straits (Live, Brothers In Arms, Money For Nothing, etc). JAZZJBL UES/NEVJ AGE CD kompilacije Marching To New Orleans, George Gershwin By Jazz Giants, Giants Of Jazz, CD-ji Louisa Armstronga (When The Saints...), Mahalie Jackson, Scotta Joplina (The King Of Ragtime), Johna Coltranea (Trans Blue), Glenna Miller/a & His Orchestra, Charlieja Parkerja (Yard-bird), Milesa Davisa & Johna Coltranea, Bennya Goodmana, Djanga Reinhardta ter Billie Holiday. RESNA GLASBA CD-ji Holsta (Planeti), Johna Cagea & Yuija Takagashi, Heinza Holligerja (Aristry), Sabrija Usta Khana (Indijska klasična glasba), Samuela Barber-/a, Souse (Koračnice), Orffa (Carmina Burana), Lizsta (Klavirski koncerti,...), Sibeliusa (Simfoniji 4. & 5.), VVagnerja Nibelunški prstan), Mozarta (Cosi Fan Tutte, Dva godalna kvarteta, Simfonije 21., 30. & 33., 35. & 38., 40. & 41.), Celebrated Baroque Pieces, Dante Troubadours, Songs For Chivalry. CD plošče lahko naročite tudi po pošti - Gregorčičeva 9, 61000 Ljubljana). record shop Trubarjeva 34 ljubijana Novosti v trgovini plošč in CD-jev Rec rec - april 1991 Hard Core/ novi ameriški rock/novi val D.O.A.: Talk Minus Actions Eauals Zero, The Dawning Of A New Error, BAD RELIGION: Generator, CHICCONE YOUTH: Whitey Album, DAG NASTY: Four On The Floor, DROP ACID: Making God Smile, FUGAZI: Steady Diet of Nothing, GODFLESH: Pure, JOEYICKY: Pooh, LOVE BATTERY: Between The Eves, MEGA CITY FOUR: Terribly Sorry Bob, MELVINS: 10 Songs, NO FX: Liberal Animation, NIRVANA: Nevermind, SONIC YOUTH: Goo. TENDER FURY: II Anger Were Soul, id Be James Brovvn, URGE OVERKILL: The Supersonic Storybook. Novi heavy metal/hard rock/hard core AGNOSTIC FRONT: One Voice, AUTOPSY: Mentai Funeral, CARCASS: Necroticism - Descanting The insalubrious, COFFIN BREAK: Rupture/Psychosis, DARK THRONE: Soulside Journey, FEAR: Live... for the Record, DUH: Blovvhard, ENTOMBED: Ciandestine, KING DIAMOND: in Concert 1987, PAIN KILLER: Guts of a Virgin, SEPULTURA: Under Siege (Live), SLAYER: Reign in Blood, South Of Heaven, Decade of Aggression, EON: Fear, Mindkiller, VARIOUS ARTISTS: Damned Seattle. Stari rock/iazz/blues/folk/etno JOHN LEE HOOKER: Mr. Lucky, Never Get Out of this Blues Alive, CLANNAD: Legend, Magical Ring, ART ZOYD: Nosferatu, COIL: Love's Secret Domain, Horse Rotorvator, GARY LUCAS: Skeieton at the Feast, COWBOY JUNKIES: The Caution Horses, The Trinity Sessions, Whites Off Earth Show, ACCORDIONS GO CRAZY: The Ari of Paper-folding, BIG CHIEF: Drive It Off, KOL SIMCHA: Traditional Jevvish Musič, Klasika/new age/tehno/art WiM MERTENS: Alle Dinghe, Play for me, Sources of Sleeplessness, Strategie de la Rupture, Vita Brevis, etc., MARC ALMOND: Jacaues, BORHESIA: 4 X 12", Dreamers in Coiour, No Hope No Fear, CASSAN-DRA COMPLEX: The War Against Sleep, CONSOLIDATED: Friendly Fascism, JOHN LURIE: Down By Lav/, Einsturzende Neubauten: Haus Der Luege, FOETUS: Sink, FRONT 242: Mixed by Fear, Tyranny for you, MC 900 FTJESUS: VVelcome to my Dream, REVOLTING COCKS: Beers, Steers & Oueers, SKINNY PUPPY: Too Dark Park, SVVANS: Body to Body Job to Job, VVhite Light from the Mouth of lnfinity, Tuxedo-moon: Tenvears In One Night. Plošče In ČD-je lahko naročate tudi po pošti na naslovu: REC REC, Resljeva 2, 61000 Ljubljana. GM 5 (22) 92, Ljubljana m mm EE Mb Spoštovani reševalci, tudi tokrat smo ugankarsko rubriko povezali z glavno temo te številke revije GM. V zvezi z barokom so vsa gesla, ki jih boste dobili ob pravilnih rešitvah; če vam ne bo šlo od rok na pamet, si pomagajte z besedilom na srednjih straneh revije. Spet razpisujemo nagrade s točkovanjem: Ena 1. nagrada: ročna ura z glasbenim znakom (za 29 doseženih točk) Ena 2. nagrada: bogato ilustrirana knjiga Glasbila (za 20 - 28 doseženih točk) Tri 3. nagrade: celoletna naročnina na revijo GM (za 12 - 19 doseženih točk) Rešitve pošljite na naslov: Revija GM, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana do 30. maja. Ne pozabite na kupon. Sestavlja Igor Longyka NAGRAJENCI: CD ploščo prejme: Zdravko Rumpf, Srednje 1A, 62351 Kamnica Knjigo skladb Beatlov prejme: Tadeja Knežar, Otiški vrh 109B, 62373 Šentjanž Naročnino na revijo GM prejmejo: Ksenija Petaros, Mazzinijeva 3, 66330 Piran; Tadej Gulič, Trg revolucije 4, 61420 Trbovlje in Sašo Vrabič, Meškova 18, 62380 Slovenj Gradec. REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Izpolnjevanka: Turku, Holly, kefir, spevi, Lecce, bard, Tilen, stric, Meyer, Rodin, strah, The Platters. Premikalnica: Detroit, Memphis, Chicago. Prečrtovalnica: Rock around the Clock (Ligeti) Posetnici: Alan Freed Zavita uganka: Love Me Tender glavna mesta glasbila s tipkami O A o A ^ -i , O A O A o A O A O A 7 točk Na poljih s krogci in trikotniki boš ob pravilni rešitvi prebral imeni dveh italijanskih mest, glavnih središč baročne glasbe (naša pisava). Točkuje se vsaka pravilno rešena beseda od 1 do 7. V lik vodoravno vpiši glavna mesta sedmih držav: 1. glavno mesto Avstralije, 2. glavno mesto Irana, 3. glavno mesto Turčije (originalna oblika), 4. glavno mesto Francoske Polinezije na Tahitiju, 5. glavno mesto Južnoafriške republike, 6. glavno mesto indijske zvezne države zahodne Bengalije, največje indijsko mesto, 7. glavno mesto Bosne in Hercegovine. serpentine jih baročnih skladateljev, ki je utemeljil glasbeno obliko pod črko B in ki je bil največji mojster na glasbilu pod črko C. 1 2 3 4 5 6 2 + 2 točki Besede se začno v polju s številko 1 in tečejo od leve proti desni oziroma od desne proti levi kot serpentine; zadnja črka prejšnje besede je obenem tudi prva črka naslednje: 1. sestrin mož, 2. ustrežljiv, udvorljiv moški, zlasti do žensk, 3. mejni prehod med Slovenijo in Italijo blizu Kobarida ob reki Nadiži, 4. robni masiv Trnovskega gozda nad spodnjo Vipavsko dolino, 5. žlahtni plin, 6. največji afriški veletok, 7. izdelovalec pobarvanega peciva v obliki figur z okraski, 8. pomemben nemški pesnik, ki je ustvarjal tudi na gradu Devinu ob Tržaškem zalivu (Rainer Maria, 1875-1926, "Devinske elegije"), 9. posnemovalec brez svojega navdiha, 10. ljudstvo, 11. ekcentricni španski nadrealistični slikar dvajsetega stoletja (Salvador), 12. prebivalec Istre. V treh navpičnih vrstah ob pravilni rešitvi dobiš pod črko A priimek enega največ- 6 točk ČEMBALO-SPINET-VIRGINAL-KLAVIKORD Iz črk gornjih glasbil s tipkami, ki so bila priljubljeni instrumenti v baroku, sestavi nove besede in jih vpiši v lik: 1. priimek dveh sodobnih slovenskih kiparjev bratov (Boris, Zdenko), 2. visoki stadij bibavice, 3. ime hrvatskega rokerja Mlinareca, 4. ime filmskega zvezdnika Costnerja, 5. sodobni slovenski skladatelj, zborovodja in pedagog (Lojze, 1934. “Korant”), 6. nakaza, pošast. Na poljih s krogci dobiš ime glasbila s tipkami ki je nasledilo zgoraj naštete, v 19. stoletju popolnoma prevladalo in je še danes najbolj popularno umetno glasbilo. Točkuje se vsaka pravilno rešena beseda od 1 do 6. pevski posetnici PRAVA POSETNICA 2 + 2 točki NADA P. MORI LAŽNA POSETNICA Tat S. RAK Točkuje se vsaka pravilno rešena beseda od 1 do 12. Stane Rak seveda po poklicu ni tat, temveč pevec, tako kot Nada Mori. Oba kot pevca sta nekaj posebnega za naš čas, v baročni dobi pa sta bila njuna pevska poklica v operi zelo ugledna. GM 5 (22) 92, Ljubljana Imr. H GLASBENA MLADINA V ČRNI AFRIKI V začetku marca so v Dakarju uradno ustanovili Glasbeno mladino Senegala. Morda se tudi temu malemu obiralcu banan obeta, da si bo lahko v dvorani ogledal kakšen mladinski koncert in se tako srečal z glasbenimi zvrstmi, ki jih doslej ni poznal. POLETNI GLASBENI TABORI V TUJINI Strokovna služba Glasbene mladine Slovenije razpolaga z informacijami o 150 tečajih na poletnih glasbenih taborih, ki jih organizirajo Glasbene mladine v 15 državah. Za podrobnejše informacije se pozanimajte na Kersnikovi 4 (soba 310) v Ljubljani osebno ali po telefonu (061) 322-570. POJOČE SKRINJICE NA DUNAJSKEM FESTIVALU Med 25. aprilom in 2. majem je na Dunaju v organizaciji Glasbene mladine Avstrije potekal Prvi teden otroške glasbe z naslovom Kinderklang 92. Prireditelji so k sodelovanju povabili prek petdeset otrok, starih od 10 do 13 let, ki so se na tej manifestaciji predstavili z lastnimi kratkimi glasbenimi in glasbenoplesnimi programi, vsi skupaj pa naštudirali prav za ta festival napisani otroški musical V vrtu želja skladatelja Michaela Rota. Javna premiera tega dela je predstavljala slavnostni sklep festivala 1. maja. Festivala so se udeležile skupine od 2 do 6 malih glasbenikov iz Avstrije, Italije, Češke, Švice, Slovenije, Madžarske, Rusije in Gruzije. Slovensko Glasbeno mladino so zastopale članice Otroškega plesnega gledališča Mali harlekin iz Celja, ki so pod vodstvom koreografinje Ane Vovk Pezdir tam izvedle glasbenoplesni program z naslovom Pojoče skrinjice, oblikovan na slovenskih ljudskih vižah. Glasbena mladina Slovenije, Glasbena mladina Velenja in Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje razpisujejo POLETNI TABOR GM 1992 s poletnimi šolami HARMONIKE - mentor profesor Franc Žibert KITARE- mentorja profesorja Jerko Novak in Istvan Romer KOMORNE IGRE -mentor profesor Tomaž Lorenz Šole bodo potekale v prostorih Glasbene šole v Velenju od 3. do 12. julija 1992. V poletni šoli harmonike in kitare se lahko prijavijo učenci in študenti glasbe, ki pripravijo najmanj dve skladbi po lastni izbiri. Maksimalno število aktivnih udeležencev je pri harmoniki 12, pri kitari 24. Če bo število prijav večje, bodo kandidati na podlagi avdicije razvščeni med aktivne in pasivne. V poletno šolo komorne igre se lahko prijavijo že delujoče male komorne zasedbe ne glede na sestav z najmanj dvema skladbama po lastni izbiri. Prijavijo pa se lahko tudi posamezniki, ki želijo igrati v komornih zasedbah (pihala, godala, klavir, glas...). Maksimalno število aktivnih udeležencev v komorni igri je 16. Poletne šole so namenjene mladim glasbenikom, ki imajo za sabo najmanj tri leta glasbenega šolanja. šolnina: aktivni udeleženci 200 DEM, pasivni udeleženci 100 DEM prijavnina: 50 DEM je del šolnine, ki se vplača ob prijavi bivanje: Dom učencev, Efenkova 61, Velenje (polni penzion v triposteljni sobi 15 DEM) Hotel Paka, Rudarska 1, Velenje (polni penzion v dvoposteljni sobi 25 DEM, v enoposteljni sobi 30 DEM) prijavni rok: 1. junij 1992 GLASBENI PROGRAMI ZA OTROKE IN MLADINO PO SLOVENIJI Natečaj glasbenomladinskih programov za sezono 1992/93 Vsebina: * programi so namenjeni različnim starostnim stopnjam otrok in mladine: predšolskim, nižji in višji stopnji osnovnošolcev ter srednješolcem * vsebino lahko zajemajo iz katerekoli glasbene zvrsti, glasbo pa lahko povezujejo tudi z drugimi umetnostmi; v poštev pridejo tudi krajša glasbenoscenska dela, zanimiva predavanja, delavnice in kombinirani programi * programi naj bodo oblikovani kot tematsko zaokrožene celote, dolge od 40 do 60 minut - izhodišče je pedagoška ura; vsebujejo naj približno dve tretjini živo ilustriranega glasbenega dogajanja in do eno tretjino komentarja, ki glasbeno vsebino smiselno zaokroža, poslušalce pa usmerja * izvajalcev po starosti ne omejujemo; programi morajo biti kvalitetno izvedeni, poučni, vzgojni in pestri ter kolikor je mogoče animacijski, da poslušalce aktivno vključijo v dogajanje * programi morajo biti izvedljivi v različnih prostorih - v učilnici, avli, telovadnici, galeriji, klubu, dvorani...običajno v dopoldanskem času. V prijavi programa naj bodo: * splošni podatki (naslov programa, starostna stopnja poslušalcev, čas trajanja, število izvajalcev z imeni in glasbili, optimalno število poslušalcev, posebne izvedbene in tehnične zahteve, termini, ko je program dosegljiv...), natančen naslov in telefonska številka vodje programa oziroma kontaktne osebe, * opis programa (učna priprava, načrtovan potek z vsebino, zaporedjem in okvirnim komentarjem), * navodila mentorjem za pripravo poslušalcev (opis programa, za razumevanje potrebno osnovno predznanje poslušalcev, razmestitev izvajalcev in poslušalcev, tehnične zahteve) Posebej so dobrodošli kvalitetni programi za predšolske otroke in za učence nižjih razredov osnovnih šol! Programe z zahtevanimi podatki pošljite na naslov Glasbena mladina Slovenije, Kersnikova 4, Ljubljana do 15. junija 1992! Programska komisija GMS bo vse pravočasno prispele programe pregledala ter ustrezne uvrstila v programsko ponudbo, objavljeno v programski knjižici GMS za sezono 92/93! GM Rešitve pošljite s tem kuponom na naslov Glasbena mladina Slovenije Kersnikova 4, 61000 Ljubljana do 30. maja 1992 Ime in priimek: Naslov: Naročam XXII. letnik revije Glasbena mladina v izvodih. Datum: Podpis: Če se odločite, pošljite na naslov: Glasbena mladina, Kersnikova 4/III, 61000 Ljubljana, telefon 061/322-570 8. DRUGA GODBA Ljubljana od 20. do 30. maja 1992 20. maj ob 20.00 uri Hala Tivoli Les negresses vertes (Francija) Koncert prispevata Francoski kulturni center Charles Nodier v Ljubljani in Cankarjev dom 22. maj ob 21.00 uri Velika dvorana Slovenske Filharmonije Kvintet Louisa Sclavisa (Francija) V sodelovanju s Francoskim kulturnim centrom Charles Nodier v Ljubljani 23. maj ob 21.00 uri Križanke VViener Tschuschenkapelle (Avstrija, Balkan) V sodelovanju s ŠOU Ljubljana 25. maj ob 21.00 uri Križanke Marc Ribot’s Rootless Cosmopolitans (ZDA) 27. maj ob 21.00 uri Križanke Marko banda, Kurja koža in Piščaci (slovenski folk revival) Calicanto (Italija) 28. maj ob 21.00 uri KUD France Prešeren Garv Lucas (ZDA) Koncert prispeva KUD France Prešeren 29. maj ob 21.00 uri Križanke Večer romske glasbe - Ansambel Pere Petroviča z gosti (Avstrija, Vojvodina) 30. maj ob 21.00 uri Križanke Trevor Watts Moire Musič Drum Orchestra (Velika Britanija, Gana) s pomočjo Adria Airways