DER SIÖÜ:S€HE LANDWIRT"
Erseneint jeden Samstag—Verlag und Schriftleitung; Marburg (Drau), ßadgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark: vierteljährlich RM 1.20 einschi 9 Rpf Postgebühr! im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030
Nr. 16 - V. Jahrgang	Marburg a. d. Drau, Samstag, 21. ApriM945	Einzelpreis 10 Rpf
Gebietsführer Danzinger padel
„Pred prestolnico Reicha bo sovražnik izkrvavel" — Ves nemški narod g^eda na vzhodne borce — Besedilo povelja
Fiihrer je naslovil dne 16. aprila iz svojega glavnega stana sledeče dnevno povelje na vojake vzhodne fronte:
„Vojaki vzhodne fronte!"
Zadnjikrat je pričel židovsko-boljše viški smrtni sovražnik s svojimi masami napad. Nemčijo bi hotel razbiti, naš narod pa iztrebiti. Vi, vojaki iz vzhoda, veste večinoma že danes, kakšna usoda grozi predvsem nemškim ženam in dekletom ter dcci. Medtem ko starce in deco pokoljejo, ponižujejo žene in dekleta do kasarniške vlačuge, ostanek mar-šira v Sibirijo.
Predvidevali smo ta sunek in po j-muarju t. 1. je bilo storjeno vse, da bi se izgradila močna fronta. Sovražnika pričakuje silna ar-tilerija. Izpad ki naše pehote so bili nado-knadeni z brezštevilnimi novimi edinicami. Alarmne edinice, nove edinice in Volkssturm ojačujejo našo fronto. Boljševik bo to pot doživel staro usodo Azije, to se pravi, da mora izkrvaveti pred prestolnico Reicha.
Kdor v tem trenutku ne izpolni svoje dolžnosti, je izdajalec našega naroda. Regiment ali divizija, ki bi zapustila svoje postojanke, se obnašata tako sramotno, da bi se morala sramovati pred ženami in otroki, ki kljubujejo v naših mestih bombnemu terorju.
Pazite predvsem na maloštevilne izdajalske oficirje in vojake, ki se bodo radi zavarovanja svojega ničvrednega življenja borili kot ruski plačanci proti nam morda celo v nemški uniformi. Kdor vam daje povelje za umik, ne da bi ga preje dobro poznali, zapade takoj aretaciji in če treba, ga je takoj ustreliti, ne oziraje se na čin, ki ga poseduje.
Če bo v teh bodočih dneh in tednih vsak vojak vzhodne fronte izpolnil svojo dolžnost, se bo zlomil poslednji naval Azije, kakor se bo kljub vsemu izjalovil tudi vdor naših nasprotnikov, na zapadu.
Berlin ostane nemški. Wien bo zopet nemški in Evropa ne bo nikdar ruska.
Ustvarite zakleto skupnost za obrambo ne praznega pojma očetnjave, temveč za obrambo vaše domovine, vaših žena, vaših otrok in « tem vaše bodočnosti.
V tej uri gleda ves nemški narod na vas, moji vzhodni borci, in upa le to, da se bo s pomočjo vaše stanovitnosti, vašega fanatizma, vašega orožja in vašega vodstva zadušil boljševiški naskok v krvni kopeli. V trenutku, ko je usoda vzela največjega vojnega zločinca vseh časov s tega sveta, se bo odločil obrat te vojne.«
A d o 1 f H i 11 e r.
Fiifirerjev rojstni dan
V svojem glavnem stanu praznuje v petek, dne 20. aprila Adolf Hitler svoj rojstni dan in stopa s tem dnevom v 57. leto svojega edinole nemškemu narodu posvečenega življenja. Ogromna je odgovornost, ki si jo je Fiihrer naložil na svoja ramena, da bi ustvaril nemškemu narodu najboljše pogoje rast* procvita in razmaha, kakor to dolilfuje narodu, ki je s svojimi ogromnimi storitvami zaslužil mesto na soncu. Sredi tega ustvarjalnega dela je moral državnik Adolf Hitler postati vojskovodja, da bi zavaroval svojemu narodu fizični obstoj in da bi mu kljub navalu židovske plutokracije in boljševizma za-jamčil boljšo bodočnost. Kljub vsem proti-udarcem, ki jih je prinesla nemškemu mrodu ta silna vojna v svoji poslednji fazi, Fiihrer ni nikdar klonil. Zvest svojemu načelu, do nebo mii-oval, dokler nemškemu narodu ne priznajo pravice do obstoja in življenja, zbira Adolf Hitler vse energije svojega naroda, da bi — slično kakor njegov veliki vzor Fried-rich Veliki — končno porazil protinemsko koalicijo in tako ustvaril vse predpogoje ta bodočnost vsega naroda. Ob tem dnevu ¿o zbrane vre m,i sli Nem,cev pri svojem ljubljenem Fiihrer ju, kateremu želijo zdravja za izvrševanje njegovih velikih znodovinskih nalog.
Gauleiter je položil Fuhrerjev venec na grob v obrambi domovine padlega junaka
Junaške smrti je padel vodja nekega lovskega odreda Gebietsfiihrer .der Hitler-Jugend von Steiermark, Hauptbannfiihrer Eduard Danzinger. Bil je težko ranjen pri nekem pogumnem podjetju proti postojanki sovražnih metalcev granat. Njegove misli so bile posvečene vse do zadnjega vzdihljaja njegovi mladini, ki ji je bil vedno privlačen vzor. Mrtvaška roka je že segala po njegovem življenju, ko je še dajal navodila za vpo-stavo svojih fantov v boju za svojo ljubljeno domovino, govoreč o načrtih, ki so postali njegova oporoka. Prvo čast so izkazale umrlemu skromne štajerske kmečke žene iz neke vasi, kjer so počivali fantje njegovih odredov pri prenašanju njegovih zemeljskih ostankov iz frontne nevarnosti. Ne da bi jih bil kdo zaprosil, so ga počastile z zelenjem ia venci na ljubljeni štajerski zemlji.
V petek se je v Grazu poslovil Gauleiter V imenu Fiihrerja, Reicha in gibanja od Eduard Danzingerja, s katerim je izgubila Štajerska vzornega voditelja mladine. Še enkrat je v besedah Gauleiterja nastala podoba moža lepih in čistih lastnosti, ki je ves svoj vek posvetil narodu in je z junaško smrtjo našlo kronanje v obmejnem štajerskem prostoru. Z veliko hvaležnostjo je ocenil Gauleiter delovanje tega idealnega človeka, ki je v svoji vzgoji prave nacionalsocialistiene mladine vzbujal v isti ne samo vojaškega duha, temveč tudi smisel za lepoto in kulturne vrednote naroda. Zaključno mu je Gauleiter izkazal najvišjo čast s položitvijo Fiihrerjevega venca na krsto, ki je bila pokrita z zastavo Hitler-Jugend in jekleno čelado.
Od pokojnika se je poslovil tudi Stabslei-ter Hauptbannfiihrer Skerbisch, povdarjaj~6 njegov način pogumnega vstopanja v boj n ponos, da je lahko šel kot prvi z svojimi mladeniči v boj na čelu lovskega poveljstva. Kakor vse svoje življenje, je korakal tudi tokrat spredaj v prvi vrsti pred svojo mlad no, kar je delal tudi v času nacionalsocialist:č-nega boja na Gornjem Štajerskem. Hvaležno je omenil Stabsleiter delovanje svojega vedno vedro razpoloženega in delavnega tovariša v vodstvu mladinskih področij Salzburg in Steiermark. Pred krsto Geb'etsfuhrerja je obljubil Stabsleiter v imenu štajerske mladine, da je pripravljena po vzgledu svojega voditelja postaviti čast pred življenje. In štajerska mladina se je izjavila za to obljubo.
am
laie geslo ob četrti obletnici povraika Spodnje Štajerske v okrilje Reicba - Konec te borbe je nemška zmaga
Doživljamo četrto obletnico dneva, ko je Umetna tvorba nekdanje Jugoslavije razpadla po sramotnem izdajstvu Moskvi in Angliji udinjane klike. S tem v zvezi se je osvobodila tudi Spodnja štajerska po triin-dvajsetletni tujevladi te nenaravne vezi in se je povrnila v okrilje štajerske, kot čije sestavni del je doživela skozi stoletja dobre In slabe čase.
Ta četrta obletnica pada časovno v dobo najtežje obremenitve za Reich. Sovražnik je vdrl v Reich na vzhodu in na zapadu. Tudi ob naši štajerski meji stoji boljševiški sovražnik, saj jo je na nekaterih odsekih prekoračil. Naše divizije se nahajajo povsod v najtežjem obrambnem boju, vedoč, da gre tudi tu neposredno za domovino, za naše žene in deco.
V takem času ne bi bilo na mestu, praznovati četrto obletnico osvoboditve Spodnje Štajerske v okviru velikih proslav. Prišla je ura preizkušnje. Vsak med nami ima prestati bolj kot kedaj poprej svojo trdo preizkušnjo. Sedaj tudi ni časa za to, da bi posamično prikazovali potek dogajanja v preteklih štirih letih.
Toda nekaj je treba povdariti z vso jasnostjo in natančnostjo: Čeprav je bil Reich v aprilu 1941 že več kot poldrugo leto v vojni, se je storilo vse, da bi se odstranilo obupne razmere triindvajsetletne razdrapa-nosti in gospodarske bede. Bodisi, da je šlo za obnovo cestnega omrežja, za odstranitev brezposelnosti, za razdolžitev in zavarovanje obstoja kmetijstva, ali pa tudi za dotlej neznane institucije skupnosti, kakor so bili Otroški vrtci, vaške strojne skupnosti itd. — povsod smo videli sliko vzpona. Vse, kar je Reich ustvaril v teh štirih letih, je bilo ustvarjeno zgolj za to, da bi služilo sreči in blagru spodnještajerskega prebivalstva.
Nad Spodnjo Štajersko se je razlilo tudi mnogo trpljenja. Zlasti v zadnjem letu so bile vpepeljene mnoge kmetske hiše. Mnogi rodbinski očetje in sinovi so bili odpeljani v gozdove in veliko število Spodnještajercev je padlo pod morilsko roko. Z vso jasnostjo pa je zopet treba ugotoviti, da je bilo vse to trpljenje povzročeno samo in edinole vsled zločinskih dejanj tistih tolovajev, ki so zanesli svoje zločinsko početje na povelje Moskve tudi v mirno, v obnovi se nahajajočo Spodnjo Štajersko.
Opetovano smo prikazali povezanost, dokazujoč s stoterimi dejstvi, da gre pri teh tolpah za orodje boljševizma in za elemente, ki so hoteli z lažjo in sleparstvom, z brezobzirnim terorjem ter z ropom in umorom pripraviti boljševizacijo naše dežele. Bili so često-krat hudi dnevi, ko ie šlo za to, da se po-bije pripravljalce boljševizma v zaščito in za blagor našega prebivalstva. V spoznanju okolnosti,. da je stremel Reich zgolj za blaginjo Spodnještajercev, medtem ko je skušala komunistična OF s svojimi tolovajskimi skupinami izročiti deželo boljševizmu, je večji del spodnještajerskega preb;valstva vsa štiri leta čestokrat ob najtežjih obremenitvah sprejemal nase in izvrševal vse dolžnosti, ki so bile povezane z nujnimi vojnimi ukrepi.
Približevanje fronte zahteva tedaj od vsakogar bolj kot kedaj poprej jasno, orientacijo napram bližajočim se dogodkom, ne oziraje se na to, kako se bodo dogodki oblikovali. J\fa Spodnještajerskem je seveda š* takih
Piše Ing. Siegfried Ireml
ljudi, ki stoje na stališču, da se jim ne bi mnogo zgodilo, četudi bi prišli boljševiki. Toda žalostno in pretresljivo bi bilo njih prebujenje, ako bi nastopila taka okolščina. Tudi v Kreisu Feldbach so živeli posamezniki, ki so verovali v »posebno postopanje z Avstrijci«. Okrutna je bila njihova usoda, ko šo pridrveli boljševiki. Blazno je mišljenje, da ima boljševizem sploh opravka z osvoboditvijo. Njegov cilj je edinole iztreblienie vseh poštenih, na svojo domovino navezanih ljudi. Boljševiški cilj je ustanovitev židov-sko-boljševiškega suženjstva s pomočjo brezobzirnega stahanovskega in kolhoznega sistema.
Tudi o tem si mora biti sleherni Spodnje-štajefc na jasnem: edini faktor sile, ki stoji boljševizmu nasproti, je nemški narod s svojo vojsko. Kdor ljubi svojo domovino in komur je pri srcu usoda žensk in otrok, more in mora poznati samo eno misel: brezobzirni boj proti boljševizmu z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Ta boj se mora vojevati čim uspešneje. Nikdo se ne more izogibati. Grozeči nevarnosti je treba gledati jasno in odkrito v obraz. Ne more biti tudi nikakega straho-
petnega postajanja ob strani, kajti nikdo se ne more odtegniti silovitosti dogodkov. Kdor postane slab, bo padel. Kdor pa ostane močan tudi v najtežjih situacijah, bo končno zmagal.
Četudi stoji ob tej četrti obletnici sovražnik ob meji, smo le trdno prepričani, da bo nekega dne zavrnjen, kajti Nemčije ne spravi nikdo na kolena in Nemčija bo izvojevala dokončno zmago. In usoda naše lepe, prekrasne Spodnje Štajerske, ki je bila po triindvajset-letni prekinitvi aprila 1941 zopet združena z usodo Velike Nemčije, bo z isto povezana tudi za vse bodoče čase.
Tako praznujemo v trdi in odločni pripravljenosti za obrambo četrto obletnico osvoboditve Spodnje Štajerske. Ne vemo, kaj nam bodo prinesli prihodnji dnevi in tedni. Zavedamo se pa, da je procvit te dežele možen samo skupno z zmagovito Nemčijo in da je tedaj dolžnost slehernega prebivalca Spodnje štajerske, vpostaviti za ta boj vse svoje si e. Naj pride, karkoli hoče! Stvar Nemčije je v tej vojni edino pravična. Nikdar ne bomo kapitulirali, temveč z vsemi razpoložljivimi sredstvi se bomo borili s sovražnikom, kjerkoli se bo dalo. Trdno .smo prepričani, da bo Bog to našo }jorbo in našo pravično stvar blagoslovil in da bo na koncu nemška zmaga.
Zakai se bori sovjetski vojak?
Štirje vzroki sovjetskega odpora
Zakaj se sovjetski vojak bori tako zagrizeno? Ako je sovjetski ustroj res tako slab in ako navaden vojak sovraži boljševizem, nastane vprašanje: zakaj se bori tako zagrizeno za Stalina in njegove židovske sodelavce? Zakaj ne pride k Nemcem, da bi se z njimi oprostil boljševiškega jarma. To d"žo sovjetskega vojaka je možno utemeljiti takole:
Navaden rdeči vojak — pa tudi častnik — nima niti najmanjšega pojma o razmerah v zapadni Evropi. Sovjetska agitacija je zelo spretno predočila vsemu moštvu, da so v tem delu Evrope že vedno vladali nemiri, upori, lakota in beda. Pripovedovali so jim nadalje, da tamkajšnji narodi pripravljajo svetovno revolucijo in da bi pomenil polom boljševizma veliko nesrečo za Rusijo. Pomisliti moramo nadalje, da se je položaj v Sovjetiji v zadnjih 25 letih vedno slabšal. Vsakdo se tam boji bodočnosti misleč: Ako je danes slabše kakor včeraj, bo iutri še slabše. In to je vzrok, da se vojskujejo za današnji režim.
Drugi vzrok sovjetskega odpora je strah pred boljševiško zmago. Meščanska vojna v Rusiji 1. 1918 in 1921 je skupno z drugimi upori končala vedno s porazom protikomu-nistov in potem je bilo strahovanje še večje. Velik je torej strah pred nasprotnikom. Vojaki ne upajo bežati na nemško stran, ker se boie, da bi v slučaju sovjetske zmage doživeli še hujša boljševiška preganjanja. Ta strah gre tako daleč, da se ujetniki v Npm-či»i boie izpovedati svoie jrotiboliševiško mišljenje v bojazni, da bi jih utegnili tovariši izdati po vojni.
Tretji vzrok je važnejši. Vedno znova namreč	».-J-*-—,	—,
Nemci v zasedenem ozemlju more deco, skru-nijo žene in trpinčijo jetnike ter jih naposled še pomorijo. To rdeči vojaki verujejo in zato mislijo, da se borijo za življenje svojih otrok in za čast svojih žena. Obenem mislijo na muke in smrt, ako bi prišli v ujetništvo. Tako na primer prvega dne ne zavžijejo ni-kake hrane v bojazni, da bi se jih zastrupilo.
Najvažnejši je četrti vzrok: sovjetski teror. Za vsakim rdečim vojakom stoji komisar s samokresom v roki, za vsakim polkom pa zaporni ogenj artilerije. Strahovanje je tudi drugače prekaljeno. Ruskemu mužiku predložijo takoj pri vstopu v vojašnico vpra-šalna polo, na kateri mora izpolniti ne samo svoje lastne podatke, temveč tudi vse zahtevane in potrebne podatke glede svoje družine. Čim je to storjeno, mu prečitajo kazenski zakon, ki govori o usmrtitvi tistega, ki postane vojni ujetnik ali pa bi zbežal k nasprotniku. Ako njegova družina ve. da bi rad pobegnil k sovražniku, jo postrelijo, ako pa tega ni vedela, jo pošljejo za dobo petih let kot talce v koncentracijska taborišča. Vsak rdeči vojak ve. da je Finska po vojni 1. 1939 in 1940 izročila vse ujetnike Sovjetiji, toda niti eden izmed teh ujetnikov se ni vrnil na svoj dom.
Najbolj se boji sovjetski vojak za svojo družino. Sovjetski vojni ujetniki so na prijazno vprašanje, zakaj se bore za Stalina in njegov boljševizem, skoraj vedno odgovarjali
Druck und Verlag: Marburger Verlags- und Druckerei-Ges. ra b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner Haupt-scbriftleiter Friedrieb Golob: a lle tn Marburq/Drau, Badgasse 0
Zur Zeit füi Anzeigen die Preisliste Nr. 3 vom 10 April 1943 gültig. Ausfall der Lieterunq des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Ansprach auf Rückzahlung des Bezugsgeldes
"-"sseregisternummei rpjj £/1017,
takole: »Če me pošljejo v napad, imam upanje, da bom samo ranjen in da pridem po končani vojni gotovo domov k svoj " užini. Preiti k Nemcem se bojim, ker bi me trpinčili in naposled umorili. Če pa pri Nemcih ni tako hudo, kakor pravite, potem se je bati, da nas Nemčija v primeru sovjetske zmage izroči rdečim krvnikom, kar pomeni gotovo smrt. Ako pa bi Nemčija zmagala, ne bi več našli doma svojih rodbin. Boljševiki bi jih medtem vse poklali. Spominjam se sledečega primera: Novembra 1941 je zavzela mala skupina nemških vojakov vas E'izabetš!in-kaja. Petnajst kozakov*se je po krilo in so se potem predali ter odš'i z Nemci dalje. Maja 1942 pa je neki sovjetski vohun poročal, da so ti kozaki v službi pri nekem orož-niškem poveljstvu v Taganrogu. Komaj je prišlo to poročilo na pristojno mesto, so bile vse družine teh kozakov odpeljane v koncentracijsko taborišče v Sibirijo. Zgodilo se je, da so istega leta avgusta meseca Nemci prišli v omenjeno vas ih da boliševiki ni-:o imeli časa, da bi uničili vse listine pred svojim odhodom. Te obsodbe so priobčili tudi v sovjetskih listih. Strašne so torej posledice za družine, čijih poglavar preide k sovražniku ali pa se pusti ujeti. Iz teh in takih razlogov se boje sovjetski voiaki uhajati k nam. Toda kljub vsem grožnjam je prirastek vedno večji. Kmalu bo prišel dan, ko bo svet izvedb, toliko pogumnih rusk;h nacionalistov ie šlo skupno z nemškim voiakom v boj proti bo^ševizmu, v boj za svobodo ruske domovine.	Janez z Dolenjskega.
V!ada Mitlč in njegovo spreobrnjenje
Kako je pobegnil belgrajski bogataš iz bo! ševiškega Belgrade
Vlada Mitič je bil lastnik največje trgovine v Belgradu. Imenovala se je Ta-Ta. Vlada Mitič je bil zelo bogat. Na Dedinju je imel krasno opremljeno vilo. S svojo ženo in dvema hčerkama je užival najlepše družinsko življenje. V vili na Dedinju so imeli mnogokrat goste, kajti Vlada Mitič je bil v taboru tistih Srbov, ki so simpatizirali z Angleži. Simpatiziral je pa tudi s Sovjetijo, česar ni niti tajil. Kljub temu se veletrgovcu Vladi Mitiču pod vlado generala Nediča ni skrivil na glavi niti en sam las. Delal je dobre kupčije, prirejal je gostije in se gibal predvsem v tistih krogih, ki niso hoteli imeti nič skupnega z »okupatorjem«. Usoda lastnega naroda mu je bila deveta briga.
Ko so Nemci zapustili Belsrrad, je šel Vlado Mitič z veliko zastavo na čelu neke skupine boljševikom proti Pančevu nasproti. Godba je igrala koračnice. Nenadoma pa so začeli boljševiki to čudno deputadio obstreljevati. Bilo je več mrtvih in ranjenih. V svoji navdušenosti so smatrali to streljanje boljševi-kov kot »pomoto«.
Vlada Mitič je povabil sovjetske oficirje te edinice na gostijo v svojo vilo na Dedinju.
Po obilni jedi je prišlo na mizo različno vino in žganje. Sovjetski oficirji so se zalagali, kolikor so mogli. Vlada Mitič je moral večkrat v klet. Ko je prišel zopet iz k'eti, so manjkali poleg žene in obeh hčera tudi nekateri oficirji. V sosednji soti je slišal vpitje in ječanje. Zaskrbljen mož in oče je planil v sobo. Tu se mu je nudila strašna slika. Pipani sovjetski oficirji so strgali ženi in hče -kama obleke raz teles, hoteč jih posiliti. Raz-togoten Mitič je pozival oficirje z močnim glasom na odgovornost. Oficirji so pa potegnili svoje revolverje in so pričeli streljati nanj. Mitič je moral pobegniti iz hiše. š? isto noč so ga hoteli aretirati, toda beg se mu je posrečil. Po strašnih mukah je Mitič prispel s pomočjo nemške vojske v Zagreb Tu so začudeno gledali, da je moral Mitič, velik prijatelj Angležev in Sovjetije, zbežat iz Belgrada. Vsakomur je pripovedoval Mitič, kako so »ruski bratje« postopali z njim in njegovo ženo. ter obema hčerkama. Končno je bil vesel, da si je rešil življenje. Po "ov-jetskem Belgradu nima nikakega hrepenim'a več. Osvobodili so ga vsega, kar je podedoval, in sicer tako temeljito, da tega nikoli ne bo pozabil.	J. D.
„Nemški delovni sužnji"
Sovjeti spravPcro stro?ne
naprave iz Nemčije v Sov«ef§fo
V«,:t-r,nclce ¡zoube bohševikov
Diplomatski dopisnik lesta »Times«, ki se je vrnil po daljšam bivanju iz Sovjetije v Anglijo, je v svojih prvih člankih, ki jih je objavil o SovjeMji med raznimi komplimenti, objavil tudi vrsto stvari, ki so vredne, da se omenijo. Tako piše med drugim, da so začeli Sovjeti v zasedenih področjih Nemčije demontirati razne strojne naprave ter jih prev*?«ti v Sovjetijo. »Poročali so mi, da so odposlane najboljše strojne naprave, ki so lih. našli Sovjeti v Vzhodni Prusiji, v Sovjetijo.«
Na drugem mestu piše, da računa Sovje-tija, da bo prišlo za obnavljevalna de1 a v Soviettji, že od vse "a začetka do izročtve velikega števila nemških delavcev. V Moskvi pa razen tega resno računajo, da bo dobila Sovjetija dgromne količine nemških strojev in industrijskih produktov.
Omeniti je še nadaljnje ugotovitve: Sovjetska Unija je izgubila glasom lastnih številk 13 do 14 roiliionov ljudi, življenjski standard je pa nižji kakor je bil p-ed kakimi desetimi do petnajstimi leti. Komunistična stranka šteie kakih šest milijonov članov. Pri vsem tem je pa nastal razred boljših ljudi. Nikdar se še ni videlo toliko svetinj, redov m odlikovani. Vse najvažnejše probleme, nanašajoče se na vla'dne posle, sklepajo najožji Stalinovi strankarski prijatelji. V tem je tudi vzrok, da ostanejo vsi politični skleni tajnost in da stopajo v veljavnost iznenndoma..
□ Minister za izvrševanje boljševiskih nalog v Romuniji. V nedavno na povelje Moskve sestavljeni romunski vladi Groza so .polagali važnost na ministrstvo za izvršitev diktata o premirju. Kakor izgleda, to ni bilo dovolj, ker je ta minister odstopil skupno s finančnim ministrom. Novim ministrom za izvršitev premirja 60 imenovali komunista Mihaja Chemelgeru. ki spada v skupino bolj ševiškega ministrskega predsednika Groze.
Značilna debata v angleškem Spodnjem domu
V angleškem Spodnjem domu so imeli debato o deportaciji nemških delavcev v Sovjetsko Unijo, v kateri so poslanci in zastopniki vlade govorili z neprekosljivim cinizmom samo še o »nemških delavskih sužnjih«. Poslanec delavske stranke Stockes je stavil vladi fazna vprašanja ter dejal, da so pogoji, ki jih nameravajo diktirati zavezniki nemškim delavskim sužnjem, tako nizkotni in sramotni, da si jih ne upaio objaviti.
Če imenuje angleški poslanec te pogoje sramotne, si ne bo težko predstavljati, kam vodijo ti načrti židovsko-plutokratskih politikov uničevanja. Ako vzamemo metode, ki jih uporabljajo sovjeti za svoie lastne sužnje, se to pravi, da bodo garali »nemški delavski sužnji« gladni pod bičem. Dodeliti iini mislijo najtežje delo, ki ga ne more izdržati nikdo dalje časa, pri tem bodo pa gladovali.
Značilno je bilo pri tem zad žanje angleškega zunanjega ministra Edena v Spodnjem domu. Ko so ga vprašali, če se bo de-portiralo Nemce glasom sklepov v Jalti, se je izmikal odgovoru, ne da bi bil mogel zanikati dejstva o nameravani deportaciji nemških delavcev.
Nemški delavec se še davno zaveda, kakšne cilje zasledujejo sovražniki in mu je znano, da bi zavezniki izvedli vse svoje zamisleke, ako bi jim uspelo spraviti Nemčijo na kolena. Toda tako daleč še nismo. Nemški delavec se bo branil proti nameravanemu iztrebljenju zagrizeno z vpostavo vseh sil, da bo preprečil te satanske namene.
janja med angleško, sovjetsko in novo romunsko vlado.
Konzervativni poslanec Duncan je nadalje vprašal, kaj se naj zgodi s številnimi Romuni, ki so zbežali iz Besarabije in Severne Bu-kovine pred boljševizmom in jih sedaj pozivajo sovjetske oblasti na povratek. Na to vprašanje je odgovoril zunanji minister Eden, da so zapustili Romuni dotična področja brez dovoljenja sovjetskih oblasti. Ko je nato pripomnil član Spodnjega doma, da bi se v interesu človeštva moralo nekaj pod-vzeti v zadevi vrnitve v sovjetsko področje, je izjavil Eden, da ne uvideva, zakaj bi se angleška vlada vtikala v te zadeve. Eden pač nima čuta in smisla za človeštvo.
Ang!
¡¡a se noče
zameriti Sovietifi
Bivši romunski ministrski predsednik Ra-descu je zbežal v Bukarešti v poslopje angleškega poslaništva, kjer so nevtralna tla, da bi se izognil aretaciji. Na neko vprašanje v tej zadevi je odgovoril v angleškenj Spodnjem domu državni podtajnik Hali, da se nahaja Raclescu še vedno pod zaščitd angleškega poslaništva in da se vršijo v tej zadevi poga-
Kdo ?e Harry Truman?
Po Rooseveltovi smrti je prevzel predsed-ništvo Zedinjenih držav Severne Amerike njegov podpredsednik in senator Harry Shippe Truman. S tem je stopil na položaj predsednika Zedinjenih držav mož, ki je kot senator in kot podpredsednik bil vedno kon-zekventen podpornik in zagovornik Roo3e-veltove zunanje in notranje politike.
Danes 61-letni Truman se je rodil na neki farmi v bližini Kansas City v Missouri. Ker je imel slab vid in ni bil sprejet v oficirsko šolo v Westpointu, je vstopil kot trgovski pomočnik v neko drogerijo, kjer je začel svojo karijero. V svetovni vojni je bil stotnik v nekem ameriškem artilerijskem polku. Po svetovni vojni je nadaljeval svojo trgovsko karijero s prodajanjem tekstilnega blaga. Ko je prišel v finančne težave, so mu priskočili na pomoč njegovi prijatelji iz demokratske stranke. Stranka ga je napravila najprej inšpektorjem cestn° železnice v Mis-souriju, pozneje sodnikom* in leta 1934 je bil izvoljen članom senata. Niegovi volilci pa niso bili posebno zadovoljni z niim in le z muko ie leta 1940 prodrl pri vo'itvah te~ bil zopet izvoljen. Leta 1941 je bil nooblaš"en s preiskavo korupcije pri izgraditvi oboroževalne industrije, kar ga je napravilo č-ez noč popularnega v javnosti. Primerjali so ga s »psom čuvajem senata«.
Truman je podpiral Roosevelta tudi pri glasovanju zakona o zakupih in n^sojffr vr mu na ta način pomagal do vstopa v vojno.
vzhodu
Med izlivom reke Neisse in med Oderbruchom srditi boji z močnimi sovjetskimi silami Vojaški položaj na štajerskem obmejnem področju
Med Dravo in med Donavo so nemške čete po poročilu z dne 11. t. m. zopet vzpostavile mimogrede izgubljeno povezanost fronte. Žilavo se borečo posadko mesta Wien je sovražnik po težkih bojih stisnil na donavski prekop. V kotu Donava-March in v Belili Karpatih so bili boljševiški napadi odbiti. Med Malo Tatro in med Pommerskim zalivom so se nadaljevali boji proti Ratiboru. Trdnjava Breslau je odbijala močne sovjetske napade. — Iž poročila, ki ga je izdal Graz dne 10. aprila, je razvidno, da je sovražnik nadaljeval svoje napade v Kreisu Feldbach. Pri Kaisersbergu so bili odbiti napadi v bataljonski jakosti. Severno od Radkersburga je pritiskal sovražnik pri Klöchu. Strandnerkogel smo izgubili. Sovražnik je dosegel cesto Straden-Gleichenberg. Pri Gleichenbergu so se vrstili ves dan boji. Gleiehenberg smo izgubili. V področju Heil;genkreuz je bilo zapahnjenih par sovjetskih vdorov. Zapadno od Feistritza je bil sovražnik v protinapadu zaustavljen. St. Jakob smo izgubili. Napadi na Eselstein in Fröschnitzkogel so bili odbiti. Pri Reichenau-u je pritiskal sovražnik proti zapadu.
Iz poročila z dne 12. aprila je razvidno, da
so se južno od Wiener Walda izjalovili boljševiški napadi. V Wienu so se odigravali v Donavskem prekopu srditi boji. V trikotu Donau-March je sovražnik razširil svoje mostišče proti severozapadu. Pri Breslau-u je nadaljeval sovražnik svoje poskuse prodora. Lokalni vdori so bili v trdih bojih zapahnjeni. Trdnjava Königsberg je bila po • večdnevnih napadih izročena boljševikom pod poveljnikom generala pehote Laschu. Deli posadke so se kljub temu srdito upirali. Vojno sodišče je generala Lascha obsodilo radi strahopetne predaje na smrt na vešalih. V Sam-landu so bili odbiti sovražni sunki ob velikih izgubah za sovražnika. — Med Muro in Dravo so se po poročilu z dne 12. aprila nadaljevali srditi boji s sovjeti, ki so napadali ob jaki artilerijski podpori. Med Pöltenom in Gleichenbergom je bil položaj vzpostavljen v našo korist. Sovražnik pa je s premočjo po trdih bojih zavzel Grössing in Tra.utmanns-dorf. Pri Murafüredu je bil odbit napad nekega sovjetskega bataljona. Trije topovi so bili pri tem uničeni. Pri Obersehallendorfu je bil odbit sovjetski napad ob velikih izgubah za sovražnika.
13. aprila je sporočilo nemško vrhovno
Roosevelt nenadoma umrl
Konec eksponenta židovske velefinance — Senator Harry Truman njegov naslednik — Ameriška politika ostane nespremenjena
Pretekli petek je prispela iz, Amerike vest, da je prezident Franklin Delano Roose elt četrtek popoldar nenadoma umrl na svojem posestvu v Warm Snringsu (Georgia) na posledicah možganske krvavitve. Umrl je politik in državnik, ki je s svojo vomo pripravil ne samo svojemu narodu, temveč tudi vsemu ostalemu svetu mnogo gorja in bade. Roosevelt se ni počutil kot Amerikanec, bil je zaupnik tiste plut okra tske klike, ki obvladuje v zedinjenih državah vsa podrcčia javnega življenja. Pokojni prezident je bil po vsej pravici imenovan eksponentom mednarodnega židovskega velefinančnega sveta, četrtič izvoljeni Roosevelt je bil mimo tega zagovornik ideje o neomejenem ameriškem dolarskem imperijalizmu. Ves svet je čutil agresivnost tega državnika, ki se v izvajanju svojih načrtov ni ustrašil niti izpodrivanja svojih zaveznikov, predvsem pa Velike Britanije. Roosevelt, rojen 30. januarja 1882 v Hyde Parku v državi New York, je bil 31. prezident Zedinjenih držav Severne Amerike.
Roosevelt je bil spočetka advokat. Vsled svojih velikih zvez s prostozidarji ali frama-soni je prišel kmalu v politično življenje. Že 1. 1913 je bil pod Wilsonom državni podtaj-nik za mornariške zadeve. Znan ie bil tudi po tem, da je zna! svoje privatne kupčije dobro povezati z državnimi posli. Leta 1921 je težko zbolel ter je moral opustiti politično delovanje. Leta 1928 je postal guverner
Medtem ko je razen tega vpostavil Truman še ves svoj politični vpliv, da bi se dobave na podlagi zakona o zakupih in posojilih ne ustavile ob koncu vojne, je storil s tem Roo-seveltu eno največjih uslug. V svoji prvi uradni izjavi, da želi nadaljevati sedanjo vojno, je neovirano povedal, da je pripravljen korakati po vojnih smernicah svojega predhodnika.
države New York in s tem je dosegel odskočno desko za prezidentstvo. Leta 1933 je bil izvoljen prezidentom in je bil nato še trikrat postavljen na najvišje mesto v Zedinjenih državah.
Kot prezident je skušal Roosevelt najprej svojo srečo v notranji in socialni ter gospodarski politiki. Ta poskus se je ponesrečil. Ker ni videl nikakega izhoda iz zagate, v katero je prišel s svojo socialno-gospodarsko reformo.»New Deal«, je nenadoma obrnil pozornost Amerikancev na zunanjepolitična vprašanja. Da bi odpravil brezposelnost, je začel oboroževati. Ko je 1. 1939 izbruhnil nemško-poljski spor, je ostal Roosevelt spočetka izven krvave igre. Da bi osigural svojo ponovno izvolitev, je obljubil celo Amerikanern, da nikdo ne bo odšel na evropska bojišča. Končno se mu je posrečilo z izzivanjem Japonske doseči vzrok za vojskovanje, s čimer je zanetil vojno svetovnega izmera. Tako je postal Roosevelt svetovni požigalec št. 1. Za Rooseveltom žaluje sedaj svetovno židovstvo, žalujejo pa tudi v Kremlju, ker je bil Roosevelt znan kot velik prijatelj bolj-ševikov.
Rooseveltova smrt po vseh predvidevanjih ni in ne bo prinesla nikake spremembe v ameriški vojni politiki. Po ameriški ustavi je zavzel mesto Roosevelta senator Harry Truman v svojštvu podpredsedn'ka Zedinjenih držav. Truman je takoj po Rooseveltovi smrti prisegel na ustavo ter je izjavil, da bo deloval v smislu politike pokojnega prezi-denta in da se bo vojna nadaljevala na vseh frontah do uspešnega izida. Prvotno se je tudi mislilo, da bo Rooseveltova smrt upli-vala na konferenco v San Franciscu. Zunanji minister S.tettinius je pa izjavil, da se bo konferenca v smislu dogovora z novim prezidentom Trumanom vršila, kakor je bilo določeno, 25. aprila.
poveljstvo, da je izsilil sovražnik severno od Mure, v Wiener Waldu in vzhodno od St. Poltena par vdorov, ki so pa bili zapahnjeni.
V	Wienu so se odigravali težki poulični boji.
V	kotu Donau-March ter ob reki March so preprečile naše divizije sovražnim pehotnim silam več poskusov prodora. Ob gornjem toku reke Waag in pred Breslau-om so se izjalovili sovjetski sunki. — Jugovzhodno od Luttenberga se je po poročilu z dne 12. t. m. posrečil sovražniku vdor, ki je pa bil zapahnjen. Severozapadno od Luttenberga ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Vzhodno in južno od Feldbacha je sovražnik razširil svoj vdor. Izgubili smo naselbine Stainz, Merken-dorf, Unterhatzendorf in Oberlamm. V Kreisu Fürstenfeld je zavzel sovražnik naselbine Geversdorf, Güssing, St. Michael, Rauchwart in Oberdorf. Waldbach je bil sovražniku iztrgan. V področju Semmeringa so se vršili boji samo pri Eselsteinu.
Po poročilu z dne 14. aprila je vrgel sovražnik na jugu vzhodne fronte na obeh straneh gornjega toka reke Raab, pri Mürzzu-schlagu in vzhodno od St. Poltena nove sile v bitko. Razvili so se srditi planinski boji. Ostanek posadke v Wienu se je boril na za-padnem obrežju Donave hrabro proti boljševiški premoči. Ob fronti do Stettiner Haff a, ob Danziškem zalivu in v Kurlandu ni bilo nič posebnega. V Samlandu je napadal sovražnik z 20 strelskimi divizijami ter je kljub hrabrosti naših čet dosegel več globokih vdorov. — Jugovzhodno od Luttenbecga so se izjalovili sovražni napadi. Vsled umika fronte pri Radkersburgu smo izgubili naselbine Sicheldorf, Dornau, Ober- in Unter-pukla. Zapadno od Oberpurkla je bil zapahnjen sovražni vdor. V področju Gleichenberg je napadal sovražnik z nezmanjšano silovitostjo. Bad Gleichenberg smo izgubili. V Kreisu Hartberg je sovražnik zopet zavzel Mönichwald, Waldbach in WenforzeU-. V področju Semmeringa so se vršili boji v Eselsteinu in Klammu.
Dne 15. aprila je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so se odigravali med Dravo in Donavo težki obrambni boji. Zapadno od reke March so bili odbiti težki sovražni napadi, ki so bili deloma tudi zaustavljeni. Breslau je odbijal tudi 14. t. m. močne sovražne napade. Med izlivom reke Neisse in Oderbruchom je sovražnik izvedel številne napade ob močni oklopniški podpori, zlasti zapadno od Küstrina. Boljševiki so bili odbiti ob izgubi skoraj 100 oklopnikov. Artilerija je učinkovito razbijala sovjetske priprave. Na fronti v Samlandu je bil boljševik zavrnjen več kilometrov proti vzhodu. Naše severno krilo pa je sovražnik po težkih bojih potisnil nazaj. — Med Friedauom in Radkersburgom ni bilo po poročilu z dne 14. t. m. posebnih bojev. Mostišče Radkersburg je odbilo več sovražnih sunkov. Osem sovjetskih oklopnikov je bilo pri Weiehselbaumu zavrnjenih v Un-.terpurkla. Pri Feldbachu in Maglandu so boljševiki razširili svoj vdor proti severu. Težišče bojev je bilo v Kreisu Fürstenfeld. Sovražnik je zavzel Neusiedel, Rohr, Bocksdorf, Stegersbach in Ollersdorf. Vdorni prostor je bil zapahnjen. Izgubili smo tudi Kitzladen in Strallegg. — Iz poročila, M ga je izdal Graz .15. t. m., izhaja, da so južno od Luttenberga napadali ruski in bolgarski odredi v področju Kaisersberg z nezmanjšano silovitostjo. Napadi so bili odbiti. V večernih urah 14. aprila so vdrli boljševiki v civilu in nemških uniformah skozi kanalski sistem
Razširjenje srdite bilke
k
Težke sovražne izgube vsled neprestanih nemških napadov iz
Nemške čete so po poročilu z dne 11. t. m. zavrnile Angleže pri Quackenbrücku in Ber-senbriicku ter preprečile ponovne poskuse prodora. Med rekama Weser in Aller je bil sovražnik odbit, Hannover pa smo izgubili po srditih pouličnih bojih. Sovražne oklopni-ške sile prodirajo na obeh straneh mesta proti vzhodu. Medtem se je stopnjevala obrambna bitka v Poruhrju in v frontnem loku od izliva reke Sieg do dolinske zapore Möhne. Sovražnik je na široki fronti potisnil naše čete do Boehuma in Essena, kjer so se vršili srditi boji. Sovražnik je tudi nadaljeval svoje napade v Thüringer Waldu. Zapadno od Er-furta so se razvili srditi boji. — V Italiji je nadaljevala 8. angleška armada na široki fronti svoje napade ob jezeru Comacehio. Nemška fronta je bila potisnjena nazaj za par kilometrov. Ob Ligurski obali pa so se zrušili vsi sovražni napadi. — Bombe so padale na Leipzig in Plauen. Tudi v Berlinu so imeli izgube in škodo. Sovražnik je izgubil 40 letal.
Med rekama Ems in Weser so nemške čete po poročilu z dne 12. t. m. preprečile nameravani sovražni prodor. Južno od Bremena so se izjalovili angleški napadi. V protinapadu je bil sovražnik zavrnjen pri Wildes-hausenu in Harpstedtu. Med reko Aller in med Harzom je nadaljeval sovražnik na široki fronti svoje napade. Tudi v Ruhrgefretu se je nadaljevalo bojevanje z nezmanjšano silovitostjo. Amerikanci so potisnili naše divizije v odseku Unna in na obeh straneh Boehuma dalje proti reki Ruhr. V Essenu so se odigravali težki poulični boji. Ob pritisku na južni Harz so se nadaljevali boji severno
v jedro mesta Radkersburg. Mostišče Rad-kersburg je bilo izpraznjeno po srditih bojih, postojanke pa so bile umaknjene na zapadno obrežje Mure. Med Oberpurkla in Feldbachom so se izjalovili opetovani nočni napadi. V Kreisu Fiirstenfeld je sovražnik zavzel več vasi. Med Bruekom an der Lafnitz in med Wenigzellom je sovražnik napadal proti jugu ter je zavzel pri Wenigzellu nekaj terena.
Sovražnik je po poročilu z dne 16. aprila nadaljeval svoje napade pri Miirzzuschlagu in St. Poltnu. Globlji vdori so bili zapahnjeni. St. Polten smo- izgubili. V Wienu so boljše-viki premagali naše mostišče južno od Donave. Hrabra posadka je zadrževala boljše-viški naskok od 7. aprila v težkih pouličnih bojih ter je prizadejala sovražniku velike težke izgube. Ob cesti Goeding-Austerlitz je skušal sovražnik našo fronto z močnejšimi silami prebiti, kar je pa bilo preprečeno. Tudi pri Ratiboru je bil sovražnik v protinapadih zaustavljen. V jutranjih urah 16. t. m. so pričeli boljševiki med izlivom reke Neisse in med Oderbruchom po močnem bobnajočem ognju s svojim velenapadom. Razvili so se srditi boji na vsej fronti. V Samlandu je sovražnik napadal s premočjo. — 16. t. m. so sporočili iz Graza, da je med Friedau-om in Luttenbergom trajal močan sovražni pritisk. Severno od Kaisersberga so boljševiki razširili svoj vdor proti zapadu. Po močni artilerijski pripravi je sovražnik napadel s pehoto in oklopniki Fiirstenfeld. Mesto smo izgubili po trdih pouličnih bojih. Zapadno je bil sovražnik zaustavljen. V Kreisu Hart-berg smo izgubili Rohrbach, Eichberg in Kleinschlag .Južno od Wechsela je bil izveden lastni protinapad. Močnejše ruske sile so v področju Semmeringa tekoče napadale Froschnitz, Sattel in Eselstein.
od Thüringer Walda. Kljub nemškemu srditemu odporu je sovražnik prodiral proti vzhodu. Erfurt je odbil več koncentričnih napadov. Istotako Eisfeld, Rodach in Ko-burg. Pri Würzburgu je sovražnik napadal koncentrično. Tudi v Schwarzwaldu so se razvili srditi boji. Pri Grailsheimu je bil sovražnik zavrnjen proti severu in severoza-padu. Anglo-Amerikanci so izgubili od 1. do
11.	aprüa 386 tankov in 50 blindiranih avtomobilov. — V Italiji se je nadaljevala obrambna bitka pri jezeru Comacchio. Sovražniku se ni posrečilo prodreti nemške fronte. — V Sremu in ob Dravi ss je oživelo bojevanje. — Anglo-ameriške bombe so padaie na južno in srednjo Nemčijo, zlasti na München, Nürnberg in Regensburg, po noči pa na Berlin.
Po poročilu z dne 13. t. m. so Amerikanci prodrli proti Magdeburgu ter so imeli ob opetovanih napadih občutne izgube. V Poruhrju in Bergischem Landu je vrgel sovražnik nove divizije v boj, ni pa dosegel nameravanega prodora. Težišče bojev je bilo
12.	t. m. v Srednji Nemčiji. Amerikanci so s svojimi napadalnimi konicami dosegli črto Eisleben, Weissenfeis in Jena. Weimar je padel v sovražne roke. — V Italiji je razširil sovražnik svoj velenapad do Imole ter je po krvavih bojih prekoračil reko Santerno. — Na sremski fronti je imel sovražnik velike izgube. Pri Osijeku je ustvaril več mostiš: ob Dravi, ki so pa bila zapahnjena. — Sovražne bombe so padale na jugovzhodno Nemčijo, po noči pa na Berlin.
Iz poročila z dne 14. t. m. izhaja, da ja sovražnik s slabotnejšimi silami dosegel pri Magdeburgu vzhodno obrežie reke Elbe. Prišlo je do protinapadov. Srdita borba ob rekama Ruhr in Rhein -ter v Bergischem Landu se je stopnjevala. Fronte sovražnik nikjer ni prebil. V Srednji Nemčiji so Amo-rikanci prodrli do reke Saale pri mestu Halle
POLniČME BELEŽKE_|
□	Indijski policisti v zasedenem delu Nem-fije. V Londonu pripravljajo 1000 policijskih uradnikov za vpostavo v zasedenem nemškem področju. Njihov poveljnik je polkovnih Gor-den Halland, zloglasni policijski šef za preganjanje indijskih kulijev. V Ameriški civilni upravi na nemškem zasedenem ozemlju se je pa pojavil general Clay, ki je postal v Ameriki nemogoč radi svoje brutalnosti.
□	Sovjetska znamenja jim vžigajo na čelo. V Gotland so pribežale tri estonske žene, ki so jim vžgali Sovjeti z železom na čela sovjetski grb.
□	Ameriška zunanja politika ostane nespremenjena. Ameriški zunanji minister Stettinius je izjavil, da je pooblaščen po predsedniku Tru-manu izjaviti, da se bo nadaljevala dosedanja zunanja politika Zedinjenih držav brez prekinitve. Dobesedno je izjavil Stettinius sledeče: „Niti kot vlada niti kot ljudstvo ne bomo postali omahljivi v dosegi ciljev, za katere je pustil Roosevelt svoje življenje. Zavedam se, da nastopam kot govornik Amerikancev, če omenim na tem mestu, da smo složni v našem sklepu, podpirati predsednika Trumana pri velikih nalogah, zmagovito zaključiti vojno ter vposta-viti trajen mir. Priprave za konferenco v San Franciscu se nadaljujejo načrtno. Konferenca se bo začela, kakor zamišljeno, dne 25. aprila.
□	Prvi uradni akt prezidenta Trumana bo podpis zakona o zakupih in posojilih, ki ga je kongres nedavno podaljšal. Pri tem je omeniti, da je Truman kot predsednik senata veliko doprinesel, da je prišlo svoječasno do sprejema tega zakona in odklonitve dodatnih predlogov.
□	Witos je izginil. Vodja bivše poljske kmetijske stranke, Witos, ki je bil večkrat predsednik vlade in je ostal ves čas poljske vojne v do-
in v področje Zeitz. Amerikanci so po težkih bojih prodrli do reke Saale med Jeno in Saal-feldom. Težki boji so bili pri Bambergu, kjer je sovražnik vdrl iz vzhoda v mesto. Ojacil se je pritisk proti naši fronti med Neustad-tom in Heilbronnom. Vsled neprestanih nemških napadov v bok sovražnika je bilo preprečeno nadaljnje prodiranje. — V Italiji se je obrambna bitka stopnjevala glede srditosti. Ob Ligurski obali je sovražnik dosegel globlji vdor.
Po poročilu z dne 15. t. m. so vrgli Nemci Amerikance čez reko Elbe. Ob reki Ruhr in v Bergischem Landu je sovražnik nadaljeval svoje poskuse prodora ob naijačji materi-jalni vpostavi ter je kljub hrabremu nemškemu odporu razširil svoj vdorni prostor pri Liidenscheidu. Medtem se je stopnjevala obrambna bitka v Srednji Nemčiji gleda silovitosti in obsega. Pred Leipzigom in Chem-nitzom je bil sovražnik zaustavljen. Ob levem krilu zapadne fronte je izsilil sovražnik več vdorov pri Baden-Badenu. — V Sremu ¿o se naše čete umaknile na nove postojanke, odbijajoč tolovajske poskuse obkolitve in prodora. — Angleži so bombardirali po noči Potsdam, kjer je bil porušen starejši del mesta s spomeniki, med drugim tudi garni-zijska cerkev. Bilo je mnogo človeških žrtev. Razen tega so padale bombe na Berlin.
V Holandiji so se vršili po poročilu z dne 16. t. m. težki obrambni boji, tekom katerih so Kanadčani vdrli v Groningen. Medtem se je nadaljevala bitka v Poruhrju in Bergischem Landu z nezmanjšano silovitostjo. Amerikanci so na ozkem pasu prodrli do reke Ruhr. V Srednji Nemčiji so silili Amerikanci med Berriburgom in Bitterfeldom proti severu. — V Italiji je sovražnik nadaljeval svoj velenapad; vendar so bili sovražni napadi odbiti ob velikih izgubah za sovražnika. — Na Hrvatskem so se odigravali med Savo in Dravo boji z močnim tolpami.
movini, je bil te dni aretiran po sovjetski tajni policiji in ni več sledu o njem.
□ Žalostna usoda baltskih beguncev. Strašno iznenadenje so doživeli nekateri baltski begunci, ki so se dali pregovoriti za povratek v domovino preko Švedske. Sovjetske oblasti so jim odvzele najprej vso imovino. Nato so odvojili moške od žensk in otrok. Moške 60 spravili na prisilno delo v Sibirijo, ženske in otroke pa v južni del Sovjetije.
Braniti je
vsako mesto in vsako vas
Povelje Reidisfilhrerja-jli
Reichsfiihrer-^ Heinrich Himmler je izdal sledeče povelje:
Sovražnik poskuša potom zapeljevanja povzročati predajo nemških mest. S pomočjo naprej vdrlih izvidniških oklopnikov plaši prebivalstvo z grožnjami rekoč, da bodo mesta zdrobljena z oklepnik? in artPerijo, če se ne bi predala. Tudi ta sovražna zvijača bo zgrešila svoj namen. Nobeno nemško mesto se ne bo proglasilo odprtim mestom. Vsaka vas in vsako mesto se bo branilo in dižaio z vsemi sredstvi. Vsak za obrambo kraja odgovoren Nemec, ki se pregreši zoper to samo ob sebi umevno nacionalno dolžnost, izgubi čast in življenje.«
boka — Rastoča srditost bitke v Poruhrju
VINOGRADNIŠKI /N SADJARSKI KOTIČEK_|	^o * »
.	kislim vinom — seve, nikoli pa ne s cikastim
Vrtn8 [a god S	ali octastim — ali s takim, ki smo mu dodali
Jagode so zaradi zgodnjosti sadu ze'o pri- padajo ftidi jagode razni zajedavci iz rastlin-	največ do 50 gramov čiste_ citronove ali vin-
ljubljeno okrepčilo. Po naših krajih se mno- skega in živalskega rodu. Tako objedajo ko-	ske kisline na Ih. Treba je poskušati v ma-
go gole; svojčas so jih cclo izvažali. Posebej renine jagod ogrci in ličinke raznih hrošče*,	em da se prepričamo o primernosti in ucin-
naj priporočim našim gospod=njam tudi na- posebno pa ličinke štrigova (Otiorrhynchus	kovitosti takega okisanja. Drugače pa mo
pravo jagodove marmelade, ki je izvrstna! sulcatus Fb); tudi gosenice poljskih v eš, jim	pretočimo s temeljitim prezracenjem v neko-
P t V . - . ... ne prizanašajo, poleg njih pa se masti z nji-	liko žveplan sod, n. pr. skozi razprsilmk ali
Jagode uspevajo najoolj e na tefk redi,ni P Mnogoštevilni so zajedavci	čez čisto brezovo metlico ali skozi leseno re-
zemlji, ki ima v sebi tudi dovolj apna m ftu- nadzemnih delih ia„odne rastline	šetko, to pa zato, da vino pokaže svojo »pra-
musa, zahtevajo pa tudi sončno lego. V senci na *^ ^nadajo S poljski polž	vo barvo«, da počrni, da je reakcija (učin k)
vzrasel sad je voden J pešcem zemlji ,osta- ^¡t^^ZTll	popolna. Nato počrnelo vino čistimo z žela-
ne zaradi pomanikan a talne vla^e sad dr^ stonoga, grahove sovke, hrošč, riič-	tino, uporabivši je 10-15 gramov na 1 hI,
ban. Jagode rabijo torej mnogo hranilnih £ tekači- kasti ie Dožrešen dlakasti	Pri čemer se črna obonna s čis^ilom izloči na
snovi, močno ' Vlf g ^^^LSJu^* kiTE	dno soda. Približno teden dni pred čiščenjem
, p J ' vimo v lonce, postavljene do roba v zemljo,	Pa dodamo vinu po potrebi kakih 8 gramov
usahne. a tretjino ,onca napolnimo z v0d0) pomešano	tanina na 1 hI; ce je doticno vino p ecej tro-
Najobilneiši pridelek vržejo jagode v dru- s petrolejem	ko' zagotno, ni treba toliko tamnji ali spi h
gem in tretjem letu. Pri jagodn:h kulturah Na ligtih 'in miadicah pa nastajajo tudi	niž- ker je morda že itak dovolj ali celo
moramo paziti tudi na moške rastline za razn0)ike tvorbe v vseh mogočih barvah m	Preveč. ^
opraševanje, ker sicer lahko pridelek celo barvnih niansah, ki jih povzročajo razne gli-	zdaJ P» tudi vemo, zakaj bas boljša vina,
izostane. Pridelek navadno že močno po- vice prc(jvsein pa]ež (peronospora fraga-	ako -i01 mešamo s slatino, prav rada m naglo
jenjuje od četrtega leta dalje. Prostor, kjer riae)_	počrne, dočim slabša, bolj kisla vina prena-
so bile jagode doslej, uporabimo za drugo po- škodljivcev iz živalskega rodu se najuspeš-	šaJ° več mineralne vode. Pri u-oraH s da-
vrtnino. Najprimernejši čas za saditev jagod ubranimo> če pazimo na snago gredic in	vice- ki 3e samo z ogljikovim dvrkis-m umet-
je avgust. Razmnožujemo jih z zarodki gojimo jagodam s kalijevim in fosfatnim	no prepojena čista voda m ne vsebuje n ka-
(brsti), ki v juliju mesecu obilno poganjajo gn 1ilom; zatiramo jih pa s pobiranjem in pa	klh železovih spojin niti vob-e nkajrh ze ezo
iz predletnih rastlin na dolgih motvozastih z ra7nimi mrčesomori (nikotinsko' škropilo,	vsebujocih mineralnih snovi, se pocrnenr ne
pritlikah (živicah); ti brsti se kmalu ukore- bord ,ška ali burgundska brozga, žvepleno-	ponavlja. Vse skup pa ne dokazuje niti ne-
ninijo, olistajo in razvijejo v samostojne no- apnena brozga, švajnfmtsko zelenilo i dr.),	pristnosti niti pristnosti vina. A. Z.
ve rastline. Ponoči in o deževnem vremenu Arzenikove vabe pripi a .imo tako, da zgnete-	„
vise beli cveti navzdol, a o lepem vremenu pa m0 v yt do i ] Vode 1,5 kg pšeničnih otrobov	GOSPOD ARS l V O
stoje pokoncu. Po oplojen ju se cvetišče de- -in 65 g švanjfurtskega zeienila ter potrosimo	•
beli in postaja mesnato in sočno. Omese^elo Zlnes med jagodne rastline. Zajedavce iz rast-	Poseaarve drŽave v aosoodarstvo
cvetišče tvori z vsajenimi plodišči ioreski) iinskega rodu pa preprečujemo, pos-bno pa^ež	PodržavIienje kake važne industrije, m-
pajagodo, torej nepravi plod, ki spada k bir- in smod> poleg škropljenja z bo doško broz-o	darstva> elektrarn ali transporta* s-edstev
mm plodovom. še tudi z 0,15%no raztopino žveplenega ka-	predstavlja zahtevo, ki se pojavlja • skoraj v
Kakor se druge kulturne rastline, tako na- lija.	vsakem sdcial.nem reformnem načrtu na za-
"	padu Evrope in seveda tudi v Angliji. P i-
liMN / KME1 OVA LEC I Čreslovine ali tanina. pa je razmeroma	staši teh zahtev so mnenja, da je prehod pri-
' mnogo več v vsakem prirodnem vinu, kar je vatnih obratov v državne ro^e ed;na pra"ilna „	odvisno tudi od načina obdelave grozdja, rešitev za premostitev težav rrid b"tn^ga
Pocrnenje Vina ,	Znano je, da dobimo trpko, kosmato, zagatno kapitala. To mnenie pa ne uvideva. da so
Vino na zraku, torej v časi ali po rednem vino, ako pustimo drozgo daljši čas v kadi, možna državna podjetja tudi v okviru "is e-pretakanju v sodu, pa tudi v načetem, neza- kakor pri napravi črnine. Čreslovine ali ta- ga pridobitnega kapitalizma. S^no prema-
-i	-i	■	... _ •• t__t; „i; mim-i	«ori/vmvrtmn	tt trinu Tri "in rlnljTr» rrrttrnnifl r\ri/^nl"\i<-norro Ironifoli^rrio "i/a nnvitinn
da bi mu prilili črnila, in je često malo gren-	višje temperature in razvijajočega se a'ko-	V okviru kapitaHst-en-ga družabnega
ko. Plehka, tedaj malo kisla, trpka aii za-	hola. Preveč čreslovine pride v Vino tudi od	da lahko nastanejo državna podj^ja iz raz-
gatna bela, še bolj pa črna vina kaj lahko po-	novih, nezadostno ovinjenih sodov, ali tudi	ličnih razlogov. Gre lahko za naloge, ki so
črne. Slične pojave opažamo tudi drugod,	samo od posameznih novih dog.	za privatne interese prevelike, pojavijo se pu
Slatina, vsebujoča železove spojine, povzroči	, Železova spojina, imenovana železov oksi-	tudi težnje, da stooi na mestu privatnega
takoj počrnenje plehkega a tudi bolj kisle-	dul, je v vinu brezbarvna raztopina in se na	državni monopol. K vsemu temu se lahko
ga vina, tuja barva včasi'kar izgine in pijača	zraku po sprejetju kisika izpremeni v žele-	pridruži še potreba, da gre za zaščto d r'e.
dobi spet naravno barvo. PEereži jabolko ali	zov oksid (železov tanat), ki se pojavlja kot	Če se vodijo taki državni obrati kot »čista
hruško z železnim ali celo nečednim, zarjave-	črnilo in tvori neraztopno črno oberino, a se	trgovska podjetja«, ne spremeni to v pr do-
lim rezilom, tedaj opaziš na sečni ploskvi	v bolj kislem vinu spet nekako raztaplja.	bitni kapitalistični strukturi gospodarsva
krhlja modrikastočrne lise, ki se tem prej in Kako počrnenje preprečamo? — Ko vemo,	nič. Država je sicer deležna na produkciji,
jačje pokažejo, čim trpkejši je sad, čim več	zakaj vino počrni, nam je jasno, kako to vin-	ni pa postala nikakšen odločujoč produkcij-
čreslovine ali 'tanina vsebuje, kakor n. pr.	sko napako uspešno preprečamo. Železo v	ski faktor.
kaka moštnica ali tepka.	vsaki obliki in spojini proč od grozdja, mošta	Prvi korak bi bil dosežen v tej smeri pri
Kaj povzroča počrnenje? — Izvestne spo-	in vina! Pri premalo kislih grozdnih vrstah	zadržanju privatno gorpodarske strukture,
jine železa in čreslovine ali tanina tvorijo ob	in pri premalo kislih letnikih skrbimo, -'a	če bi se državi omogočilo vplivati na stanje
navzočnosti zraka _ kisika — črnilo, prej	ohranimo v vinu čim več naravne kisline! To-	naročil. V takih primerih moderne delovne
in več v plehkem in zagatnem ko v kislem in	rej po prestanku burnega vrenja ne smemo v	zaposlitvene politike odmeri država obseg,
gladkem vinu. _ V vsakem pristnem vinu je	takih slučajih mešati drož, mlado vino pa	tempo in čas izdajanja naročil ter nastopa
že od narave nekaj železa, a tako malo ga	pretočimo bolj rano in ga žvepljamo, da na	kot naročnik v rezervi, ako primanjkuje p i-
je, da tu prav za prav ne pride v poštev. Pač	ta način prehitro razpadanje kislin prepre-	vatne podjetnosti. Država predstavlja torej
pa se vtihotapi v vino lahko več železa po	čimo. Plehko vino mešajmo z bolj rezkim! Z	nekakšen rezervar zaposlitvenih možnosti,
naši krivdi Znane rdeče in rjavkaste vmo-	naglo obdelavo grozdja in s hitrim prešanjem	ki so na razpolago v stiski.
1 reb.
drozga"i*n'mošt ter pozneje vino se navlečejo	sode za mošt in mlado vino, zlasti pa za sta-	Država prevzame skrb za n =dz rov"nie kre-
železa ako uporabljamo p i obdelavi grozdja	rino. Vse železne dele pri preši, v sodu m	ditne politike in ravnotežja v zn::.anjem go-
železno orodje, prešc t železnimi krnicami in	drugi vinski posodi, s katerimi, pr idejo droz-	spodarstvu.
drugimi deli, ki'niso z dob im emailovim la-	ga, mošt in vino lahko v dotiko, prevlečimo Če posega država v produkc js"vo gospo-
kom prevlečeni ali so celo rjavi, ž^Dzne vi-	s prvovrstnim emajlbvim lakom, odnosno s darstvo, se lahko reče, daje podje-niško go-
jake, mordr celo žreb!je v sodu itd ki niso	parafinom! Za brizeanec s slatino, ki vse-	spodarstvo prešlo v dirigirano. To zajame
žaliti s parafinom, da se želer.o v vinu ne-	buje železove spojine — na etiketi najdeš lahko samo gotove gospodarske panoge, >-az-
k^ko topi in da polagoma prehaja vani. Že-	podatke o kemični analizi kisle vode — pa vije se pa lahko čez cfelo'no gospodarstvo,
lezna rja se osobito naglo tooi.	uporabijajmo samo dovolj rezka vina!	Pomen države kot produkcijski faktor se
lahko določi tudi na drugem področju. V vseh vojskujočih državah določa smer gospodarstva država, ki je največji naročnik. Pri tem gre več ali manj za popolen monopol kupca.
Država kbt merodajen veleodjemalec, ki s svojimi odloki urejuje pogoje, pod katerimi se izvršujejo njena naročila, je otrok vojne. Kaj se bo zgodilo po vojni? Brezdvomno se država ne bo bavila z dnevnimi hišno-gospo-dinjskimi problemi glede nakupa, brezdvomno bo pa nastopala kot nositelj odgovornosti za zaposlitev. Obnovitev prometnega gospodarstva, gradnja milijonskih stanovanj itd., vse to bo zahtevalo državne odloke, program državnih naročil bo pa večji kakor v vojnem času.
MALE VESTI_|
Letalski napad na mesto Marburg
Dne 12. aprila v opoldanskih urah je vrglo več hitrih bojevniških letal razdiralne in za-žigalne bombe na mesto .Marburg. Zažigalne bombe so padle na prostem ter niso povzročile požarov. Razdiralne bombe so pa povzročile škodo na hišah, predvsem na področju PoberscherstraBe, HnilitzkastraBe, posebno pa v Benzgasse. Posamezne bombe so padle tudi na področje Hinter den drei Teichen. Po dosedanjih ugotovitvah je zahteval napad dve žrtvi. Nadaljnje štiri osebe so zasute, pet jih je bilo ranjenih.
Prebivalstvo se poziva, da se pri letalskih alarmih hitro poda v zaklonišča. Radi bližine fronte ni vedno nožno opaziti približevanje letal že dolgo pred njihovim doletom. Opozarja se posebno, da morajo ostati slej kakor prej pri malih alarmih vsi obrati pri svojem delu, istotako se nadaljuje ves promet.
Mesto Marburg je preletelo sovražno letalo tudi v noči od 11. na 12. april. Viglo je dve bombi, ki sta padli na področju Melling, ne da bi povpročili nadaljnjo škodo. Računati je z možnostjo, da bodo mesto preletela še večkrat posamezna letala ter metala bombe na vsako razsvetljavo, ki jo bodo opnzila. Iz tega razloga je dolžnost vseh, da so zatem-nite v največjem redu.
*	Poslovitev od Bataillonsfiihrerja Ordelta. V
Marburgu so se na dostojen način poslovili od Bataillonsfiihrerja 1. bataljona Wehrmann-schaftsregimenta Untersteiermark Pg. Emil Or-delt-a, ki je postal žrtev tragične nesreče. Pri tem so bili navzoči razen zastopnika organizacije Steiriscber Heimatbund, države in oborožene sile tudi njegovi številni prijatelji. Na krsti se je nahajala nemška vojna zastava, častno stražo je tvorilo vojaštvo Volkssturma. Sobojevnik pokojnika je nosil odlikovanja, ki si jih je zaslužil tekom svoje bojevniške dobe. Kreisfuhrer Strobl je izrazil soprogi pokojnega sožalje v imenu urada Bundesfiihrung organizacije Stei-rischer Heimatbund ter se v globokih besedah poslovil od zaslužnega pokojnika.
*	Poslovitev v Trifailu. V Trifailu so položili k večnemu jpočitku Augusta Gorschek-a ter Franza Ranzinger-ja, ki sta bila zaposlena nad trideset let pri tvrdki E. V. Sud in sta postala žrtvi letalskega napada.
*	Smrt zaslužnega generala. Dne 28. marca je preminul Feldmarschalleutnant i. R. Franz Rimi v. Rosenburg na svojem posestvu Samoscheg v Margaretenu pri Pettauu vsled srčne kapi. Poslovitev je bila na pokopališču Margareten. Razen številnega občinstva se je udeležil pogreba tudi Kreisfuhrer Bauer, Hauptmann der Gendarmerie Otto Altziebler ter zastopnik Orts-gruppe. Kreisfuhrer je sporočil pozdrave Gauleiter j a ter se poslovil v izbranih besedah od zaslužnega vojskovodje. Pokojnik se je rodil dne 4. avgusta 1867 v Weelinu na Moravskem kot sin državnega uradnika. S 14 leti je prišel v vojno akademijo v Hainburg in pozneje v vojno šolo v Wien. Leta 1896 je bil postavljen v generalni štab. Med prvo svetovno voino «se ie
bojeval kot Oberst in šef generalnega štaba XI. kora na vzhodni fronti. V celoti se je udeležil 92 bitk ter bil trikrat ranjen. Leta 1916 je zavzel Lemberg. Feldmarschalleutnant Rimi je bil imejitelj številnih visokih redov in odlikovanj. Po svetovni vojni se je podal na svoje posestvo. Ob 60-letnici vojaške službe mu je Führer osebno čestital.
*	Ljudsko gibanje v Marburgu. V prvi polovici meseca aprila je bilo Standesamtu prijavljenih: 41 rojstev (zadnjič 49), od teh 16 dečkov (zadnjič 25) in 25 deklic (zadnjič 24), dalje 86 smrtnih slučajev (zadnjič 95), od teh 53 moških (zadnjič 51) in 33 žensk (zadnjič 44). — Na Standesamtu sklenjenih porok je bilo 9 (zadnjič 14) parov.
*	Gibanje po mestu Marburg v nočnem času. Počenši s 13. aprilom je v Marburgu prepovedano vsako gibanje po mestnih ulicah in cestah v času med 21. in 5. uro. Kdor ima v tem nočnem času važne poti poklicnega značaja mora biti v posesti nalašč v to 6vrho izdanega dovoljenja policijskega ravnateljstva. Vojaške pa-trole imajo navodila za najstrožje nastopanje proti morebitnim prestopnikom. Kdor na klic ne bi obstal, se izpostavi nevarnosti ustrelitve.
*	Dohodi v letalska zaklonišča naj bodo dostopni. Hišna vrata, vrtna vrata ter vhodi v letalska zaklonišča privatnih in javnih poslopij naj bodo po dnevu odprta, po noči jih je pa odpreti čim je podan znak letalskega alarma. To omogoča pri iznenadni letalski nevarnosti, da se ljudje, ki se nahajajo na ulicah in cestah lahko podajo takoj na varno, kjer najdejo kritje. Kakor znano, lahko nastopi nevarnost bombnih napadov tako iznenadoma, da mimoidoči nimajo več kakor par sekund časa in to jim omogoča edino skočiti v prvo najbližnjo hišo. Pomisliti je, da lahko pride vsak človek nekoč v sličen nevaren položaj in da mu odprta vrata lahko rešijo življenje. Zaklenjena vrata lahko povzročijo položaj, da zaščito iskajoči ljudje zamudijo kako sekundo, kar jih stane življenje.
*	Izkoriščajte kleti porušenih hiš za letalsko zaščito. V mnogih po bombah poškodovanih hišah se nahajajo še dobro ohranjene kleti, ki se jih lahko preuredi v letalska zaklonišča. Po morebitnih letalskih napadih se ne sme pozabiti pogledati, če ni tako zasilno zaklonišče morebiti zasipano ali porušeno.
*	Zasilni izhodi iz zaklonišč. Prebiti izhodi in zasilni izhodi se morajo vedno prekontrolirati in izboljšati. Rešilne poti je urediti tako, da so vame pred ruševinami. Po vsakem letalskem napadu je pregledati zidne predore, zasilne izhode in reševalne poti. Letalsko-zaščitni funk-cijonarji se morajo brigati razen za kletne prostore, izhode in reševalne poti v lastnih hišah tudi za iste ureditve v sosednih hišah. Letalska zaklonišča ter poti, ki vodijo do istih se mora vidno označiti. To olajša najdbo zaklonišč v temi in tistim, ki ne poznajo razmer. Izkušnje so pokazale, da so razločna znamenja o nahajališču zaklonišč in reševalnih poti omogočila zasutim hitrejšo pomoč in rešitev.
*	Zavarovanje stropov v letalskih zakloniščih. Stropi v letalskih zakloniščih so navadno podprti z lesenimi stebri. Ker se tekom časa les lahko poruši, kar zrahlja opore in bi v slučaju pretresa iste ne mogle izvršiti svojih nalog, jih je vedno prekontrolirati in popravljati. Opore 6tropov morajo biti tako trdne/ da vzdržijo strop tudi tedaj, če so se zrušili deli stranskih kletnih zidov, ali pa če se za trenutek dvigne strop.
*	Arbeitsbuchkarte za učence in učenke v vojni vpostavi. V delovni vpostavi se nahajajoči dijaki, učenci in učenke visokih šol, strokovnih in poklicnih šol ter izobraževalnih šol so podvrženi določilom odredbe o delavskih knjigah, če 6tojijo v delovno pravnem razmerju. Generalni pooblaščenec za delovno vpostavo je določil, da morajo imeti v delovni vpostavi načelno Arbeitsbuchersatzkarte z velikim „K" na njeni glavi.
*	Prejemniki rent zavoda Zusatzversorgungs-anstalt, ki so menjali svoje stanovanje, ne da bi jim uspelo o tem obvestiti dosedanji izplačilni urad, naj stopijo v stik z izplačilnim uradom pošte svojega sedanjega bivališča s predložitvijo odloka in izkaznice o renti.
*	Preskrbovanje živil za preseljence. Problemi preskrbovanja živil za preseljence iz po bombah ogroženih področij so se povečali še po-
i^-n"»--ct^i+^tttV, r»oHrorii radi
vojnih dogodkov. K temu poroča Reichsnährstand, da je reševati ta. problem za vse prizadete sonarodnjake v okviru pravičnega reda in stvarnosti po obstoječem obročnem sistemu Trdote, ki nastanejo radi nestalnega življenja vsakega posameznika, je izravnati potom ustrežljivega postopanja z vsakim posebnim slučajem, ne da bi se postopalo ozkogrudno z dodeljevanjem kart. Preseljenci ne smejo doživeti dneva, da se ne bi skrbelo za njihovo prehrano. Njihova oskrba se pa mora z isto umevnostjo gibati strogo v mejah predpisanih kart. Preselje-nec torej lahok kupi samo na podlagi dodeljenih mu kart hrano po gostilnah. Vsako neupoštevanje teh predpisov bi vodilo do obremenitve naših oskrbovalnih bilanc.
*	Kaj stane pralni prašek? Reichskommisar za določanje cen je odredil, da je cena za v odprtem stanju prodan pralni prašek ista kakor v paketih. Najvišja cena za potrošnika znaša za količino normalnega paketa 20 za količino dvoj-neg pa 38 Rpf.
*	Preluknanje Reise- in Gaststättenmark. Od merodajne strani poročajo, da se odslej ne bo več preluknalo del Reise-, Gaststätten- in Lebensmittelkart. To se pravi, da bodo prehranjevalni uradi odslej izdajali preluknane in r.epre-luknane Reise-, Gaststätten- in Lebensmittelkarte.
*	20. april je delavnik. Z ozirom na vojne potrebe se bo dne 20. aprila delalo pri vseh državnih uradih, občinah in ostalih korporaci-jah, zavodih in sodiščih kakor ob navadnih delavnikih.
*	Ukrepi poštne hranilnice. Poštno-hranilni-ška služba je v 6vojem bistvu po frontnih dogodkih neprizadeta. Preložiti se je pa moralo gotova dela na poštne urade, ki so spadala doslej v krog poštno hranilniškega urada Wien in sicer: 1. Zamenjavo izrabljenih poštno hranilnih knjižic. 2. Izplačila vlog od več kakor 100 do 1000 RM, v nujnih izjemnih primerih tudi večje vsote, ki se izplačujejo proti povračilnemu listku brez odpovedi. Pri tem se morajo stranke izkazati. 3. Oddaja novih povračilnih listkov. Stranke se naj obrnejo v vseh zadevah na svoje najbližnje poštne urade. Nakazila iz poštno-čekovnih računov na poštno hranilniški urad v svrho dobropisa na poštno-hranilniške račune so za enkrat neizvedljiva. Ravnotako se trenutno he more upoštevati pri poštni hranilnici Wien shranjenih poštno hranilniških pooblastil.
*	Poštni promet na področju Gaua Steiermark. Prebivalstvo marsikje misli, da je poštni promet v okviru našega Gaua vsled vojnih dogodkov ustavljen ali pa omejen. To ne drži. Poštno ravnateljstvo v Grazu objavlja, da trenutno ni poštnega prometa v okraje Oberwart, Hartberg, Radkersburg, Mureck in Feldbach. V ostalih Kreisih je pa poštni promet v redu, v kolikor so transportne možnosti na razpolago. Železniške ovire se izražajo seveda tudi v poštnem prometu. V Grazu dostavljajo pošto dnevno, v kolikor razpolagajo z osebjem, in sicer pisemsko, medtem ko se vrši dostava paketov po dohodu istih po dva do trikrat tedensko. Bližnje informacije izdajejo poštni uradi.
*	Poštno-čekovna služba poštno hranilnega urada Wien je do nadaljnjega prekinjena. Pod- y vzeti so koraki, da se čimprej obnovi. Lastnike čekovnih računov se naproša, da za enkrat ne vršijo nikakih nakazil. Pri tem se pa naglaša, da opravljajo v nasprotstvu s tem poštni uradi poštno hranilno službo nemoteno naprej.
*	Poostrena omejitev sprejemanja poštnih paketov. Radi težav s prevozom, so omejili še v večjem obsegu sprejemanje poštnih paketov za področja Reicha, v katera so se še odpremali paketi, v kolikor ne bodo sledile še večje omejitve. Podrobnejša obvestila se izvejo pri poštnih uradih.
*	Denarni promet se nadaljuje. Kakor poroča Reichsbankstelle Graz, se nadaljuje bančni plačilni promet. Tudi oskrba z denarnimi sredstvi je osigurana in ni prišlo pri tem še do nikakih tesnob. Razvoj bančnih poslov se razvija gladko, tudi če se vlečejo nakazila vsled težav v poštnem prometu.
*	Tri mesece zapora za zakonsko nezvestobo je dobila neka zakonska žena v Detmoldu, ker je imela v času,' ko je bil njen mož na fronti, intimne odnošaje z nekim drugim moškim.
*	Velikanski vihar v Ameriki. V državi Oklahoma v Zedinjenih državah je divjala burja, ki ie uoostošila ducate hiš in mest.
TO IN ONO
April in aprilsko vreme
Nobeden vseh dvanajstih mesecev v letu ni vremensko tako na splošno razvpit, kakor je baš mesec april. Zloglasnost aprilskega vremena gre zelo tako daleč, da se označuje posebna nestalnost vremena tudi v katerem drugem mesecu s splošno znano prislovico, češ: r>to je pravo aprilsko vreme.« Iz tega bi se dalo domnevati, da je bila izrazita nestanovitnost vremena svojčas omejena le na mesec april, da pa se je nagla spremenljivost vremena sčasoma prenesla tudi na druge mesece, da imamo torej — razen izrazitih par mesecev v zimi — skozi celo leto — april. Aprilsko vreme si v glavnem predstavljamo tako: povprečno deževen mesec, dnevno kar po večkrat spremenljiv, iz vedrega v deževno, iz jasnega v oblačno, iz mirnega v vetrovno (ali celo v viharno), in pomladno toplega v hladno (ali celo zimsko mrzlo), iz sredepomladnega povratek v zakasnelo zimsko vreme.
Kdor pa se ne zanaša več na zastarele sodbe o stalnosti oblike naše zemlje in ne veruje več v staro bajko; da mora biti na zemlji še prav vse tako kakor je bilo od časa vstvarjenja dalje in je dovzeten za nauk o večnem krogotoku življenja in tudi sam zasleduje vidne znake sprememb v naravi, ta je že lahko sam opazil, da tudi z mesecem aprilom glede vremena že precej časa ni več tako, kakor je bilo recimo še pred pol stoletjem. Kar nič več noče slišati, da mora biti april vsako leto redno, pretežno deževen mesec, sploh pa vremensko najbolj »muhasti« mesec v letu. Niti noče biti več na razpalago aprilovim norčijam. Kdor zasleduje kroniko našega vremena zadnje dobe, bo lahko ugotovil, kako se od vseh mesecev posebno april leto za letom sam reformira ali preoblikuje nestanovitnosti nekaj vse bolj stalnega kot so to drugi njegovi tovariši v letii. Imeli srno tudi še vse preveč suhe aprile, pa tudi take, ki so prevračali velike dele zemlje na znotraj in zunaj in ki so kot visoko zračni vrtinci opustoševali cele naselbine in pragozde. Kratkomalo: april se je izkazal tudi kot velik puntar v pomladnem času.
Še nikdar pa odkar ta svet stoji, še ni bilo toliko povoda biti več ko radoveden na vprašanje, kako se bo april izkazal v prvem času po končani vojni, ko pride celo ozračje do izravnavanja ogromnih motenj povzročenih iz učinkov najstrašnejše svetovne vojne. _R
*	Agencijo Reuter nameravajo modernizirati. Tako poročilo je prinesel švedski list „Morgen Tidningen" iz Londona, ne da bi povedal, za kako moderniziranje gre. Izgleda, da je sprememba in preureditev Reuterjzeve agencije političnega značaja ter v zvezi z odpustom dolgoletnega diplomatskega sotrudnika Randall Neagle-
ia- ~ ••
*	Položaj v Grčiji. Politične razmere Grčije so se zopet zaostrile v toliko, da so morali preložiti volitve na nedoločen čas.
*	Smrt zadnjega voznika soli. V Bischofswie-senu pri Berchtesgadenu je umrl malo pred do-vršitvijo 90. leta starosti med ljudstvom znan pod imenom „Reittoffen-Tonei", Anton Walch, ki je bil zadnji prevoznik soli, ki je prevažal sol iz Berchtesgadena s štirimi konji v Reichenhall in Traunstein, nazaj pa živež in drugo potrebno blago.
*	Pogumni bojevniki za svobodo. Agencija Reuter je objavila vest, da so napadli nemški bojevniki za svobodo glavni štab 1. francoske armade generala Jean Lattre de Tassingny-ja. Pri tem so razstrelili najprej neki za dovoz važen most preko Rena, nakar so napadli glavni stan. Napad prikazuje agencija Reuter kot izredno pogumno in dobro pripravljeno podjetje, ker je francoski poveljnik komaj odnesel življenje, medtem ko je našlo smrt veliko oseb njegovega štaba.
ROPARSKA JAMA
Spodn jesta jerska ljudska pravljica.
Blizu vasi in železniške postaje Poltschach so odkrili otroci na paši v gozdu zapuščen zemeljski brlog, v katerem se je skrival v davni preteklosti ropar. Akoravno je bilo dotično mesto že davno zaraščeno z drevjem in izravnano z ostalim svetom, so se ga bali okoliški ljudje. Stare žene in otroci so se celo po dnevu izogibali roparske jame. Ozadje strahu, ki se je ohranil še do najnovejšega časa, je bilo sledeče:
»Po nedolžnem na dvajset let ječe obsojen mlad mož, ki mu je uspelo pobegniti, se^ je skrival po gozdovih. Prvotno se je preživljal z lovom, sadjem in deloma tudi z beračenjem tam, kjer ga niso poznali. Sčasoma so ga okoliščine prisilile, da je postal tat in ropar. Za skrivališče in bivališče si je izkopal podzemeljski rov. Pri tem njegovem življenju so ga tu in tam podpirali in mu bili skrivoma naklonjeni tudi gotovi ljudje iz bližnje okolice. Imeli so ga radi, ker jim ni nikdar nič ukradel in je delil večkrat tudi svoj lovski plen z njimi. Škodoval je, v kolikor mu je bilo potrebno, samo bogatim. Zato ga oblasti tudi niso mo^le zasačiti.
Kakor je naravno, tako je tudi ropar imel pogled na ženske. Spoznal je dekleta, s katerim se je sestajal. Dekle je prvotno mislilo, da gre za grajskega lovca in šele ko sta si bila že zelo zaupna, je uvidela, da pri njem ni vse v redu. Končno ji je na nekem tajnem
sestanku povedal, kako je z njim. Dekle ga je razumelo in kljub vsemu ljubilo, ne da bi razmišljalo o nadaljnjem razvoju čudnega razmerja.
Bilo je lepega pomladanskega večera, ko sta se zaljubljenca sestala kakor navadno skrivoma na njenem domu. Naključje je hotelo, da so biriči ravno takrat trčili na ljubezenski par ter prišli roparju na sled. Fant jim je sicer odnesel pete, prijeli in zaprli so pa dekleta, ki jim kljub grožnjam ni hotelo izdati svojega ljubljenca.
Medtem ko so držali dekleta v zaporu, so biriči iskali z vsemi silami skrivališče roparja. Končno so ubogo jetnico spravili tako daleč, da je bila pripravljena, pokazati jim brlog.
,Y temni deževni noči so težko oboroženi biriči vodili deklico po slabo prehodnem gozdu, da jim je kazala pot do roparske jame. Grozili so ji s takojšnjo ustrditvijo, če jih ne bi vodila prav. Ko so dosegli jarek, kjer je bil z grmovjem zakrit vhod, jim ga je pokazala. Predno so odstranili grmovje, da bi se prerinili do s skalo prikritega vhoda, se je iznenada zvalila kakor strela iz jasnega neba velikanska skala iz bližnjega vrha .er pobila vse, ki so hoteli v roparsko jamo. Pri tem je našel smrt tudi ropar, ki je pričakoval biriče v svojem brlogu pripravljen na boj za življenje in smrt.«	O.
Meine Gattin, Mutter, Großmutter und Tante
Juliane Skofitsch
Landwirtin
ist nach langem, schwerem Leiden im 65. Lebensjahre am 30. 3. 1945 verstorben Beerdigung 2. 4. 1945 Dorffriedhof in Jakobstal.
Jakobstal, Graz, Leoben, Berlin, den 14. 4 1945.	996
In tiefei Trauer- Jose» Skofitsch, Gatte; Runolf, Josef, Gabriel, Konrad, August, Söhne; Antonie Rohrschak, Tochter; Vinzenz Rohrschak, Schwiegersohn; Elise Skofitsch, Schwiegertochter und alle übrigen Verwandten.
Mein innigstgeliebter Gatte, unser Sohn urd Bruder
Jursche Alois
Gefreiter
ist im 25 Lebensjahre am 26. Dez. 1944 in Ungarn geiaüen
Neuberg an der Mürz, Rast, Mar-burg-Drau, Pettau. den 18. 3. 1945.
In tiefei Trauer: Theresia Jursche geb. Kmetez, Gattin; Antonia Jursche, Mutter; Franz u. Maria Jursche,
Geschwister und alle übrigen Verwandten	901
Für die herz.iche Anteilnahme anläßlich des Hinscheidens meines geliebten Bruders, hw. Herrn An-tor. Leinschi'z, Pfarrers in Martinsdorf bei Wurmberg, sowie für die große Beteiligung am letzten Wege, die zahlreichen Blumen und Kranzspenden, den rührenden Trauergesang und die Trauemusik spreche ich in n.eipem and im Namen aller „ Verwandten den innigsten Dank aus	1734 Martinsdorf bei Wurmberg, den 14 April 1945.
Amalie Leinschitz.
ä^a Unser unvergeßlicher, innigst-®> geliebter Sohn
Franz Lipusch
* Grenadier
ließ im blühenden Alter von 25 Jahren am 21 3. 1945, ferne seinei un-tersteirlscher. Heima', bei den schweren Abwehrkämpfen an der Westfront sein Leben.
Roßwein, 14. 4. 1945.	997
In tiefer Trauer: Anna Lipusch, Mutter; Anna und Resi, Schwestern; Vinzenz und Matthias, dzt. Wehrmacht, Viktor unl Ferdinand, Brüder; Tanten und Schwägerinnen; Familien FraB, KoB, WeB und alle übrigen Verwandten.
Tieferschüttert gebe ich die traurige Nachiicht. daß mein innigstgeliebter Sohn, Bruder, Onkel, Schw ger und Bräutigam
Felix Koren
Grenader
am 16. Märr 1945 an der Ostfront gefallen ist.
Tresternt'Z bei Marburg, Cilli, Leonhard. den 16. 4. 1945.
In tie'er Trauer: Maria Lempel, Mutter; Johann, Maria, Rosalia, Anna, Rudolf, Viadislay, Geschwister; 0a-nlella Rak. Braut. 1002
Anzeiger
•«¿¡I Unser liebet Sohn, Bruder und M Neffc
Johann Supanc
Gefreiter
ließ am 8. 2. 1945 an der Südfront sein junges Leber, im Alter von 19 Jahren.
Nußdorf-Schleinitz, Rotwein, 16. 4. 1945	1000
In tiefer Trauer: Maria und Anton Lllsk, Eltern; Anton, Josef und Willi, Brüder; Marie und Frieoi., Schwestern: Mlchacl Supanc, Großvater, und alle übt'gen Verwandten.
Neffe
Schwer und hart traf uns die traurigt Nachricht, daß unser lief er Sohn. Bruder, Vetter,
Adalbert Paulin
Grenadier
im Alter von 18 Jahren am 7. II. 1945 an der Ostfront gefallen ist.
Cilli, Leibnitz, Laibach. St. Bar-tholomeum, Unte'krain, 10. 4. 1945.
In tiefer Trauer: Johann und Maria Paulln, Elten; Marii-n, Bruder; Ur-"van und Mathlide Leban, Onkel und Tante; Vladimir Leban, Vetter, sowie alle übrigen Verwandten. 900
Verschiedenes
ACHTUNG) Alle Geloigschaftsmitglleder der TextlHabrik Hugust Ehrlich, Marburg a. d. Drau, welche weder beim Stellungsbau noch beim Volkssturm tätig sind, haben sich am Donnerstag, den 19 April 1945, um 7 Uhr früh, in der Fabik zu melden, da wieder mit der Arbeit im Betriebe begonnen wird Erscheinen Pflicht.
998
Kpfel-Wildlinge, 2000 Stück, zweijährige, zu verkaufen. Mich. Kowatschitsch, Frauenberg bei Marburg Die Wildlinge müssen abgeholt werden. %	999-3
Älteres Ehepaar ode<- Frau für kleinen Besitz mit Weingarten zur Mithilfe gesucht. Jakobstai, Fleckberg 1, Kummer Rosa.	1003-6
Wirtschafterin, von 50—60 Jahren, für Haushalt (4 Männer) gesucht. Unterrotwein Nr. 35 bei Marburg.	995-6
Winzer mit 2 bis 3 Aibeitskräften wird sofort aufgenommen. Anfr.: Mellingerstr. 31.	973
Suche mit sofortigem Eintritt fleißige Winzer u. Schaffer'amllle (2 bis 3 Arbeitskräfte! zu 7 loch großen Besitz (1 loch Weingaiten) bei netter Wohnung, elektr. Licht, bei Oberpulsgau. — Ralca, Buchbere 15, b. Oberpulsgau.	975
OGLASUJ!