PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2025.
, Dn. t, 1997, m t th« p~t Wfk. »t CSkm*. I«.. Act «1 CMfr.ii al M»rck S. lin.
CHICAGO 23, ILL., 17.JULIJA <July 17), 1946.
Published Weekly at 2301 S. Lawndalt Ave.
LETO—VOL. XXXXI.
SKLAD ZA OBVAROVANJE OTROK (Save Ihe Children Fund) vzdržuje eno kliniko sa otroke in matere tudi v Sarajevu v Rosni. Deluje pod okriljem UNRRA. Gornje je dr. Eleanor Singer in bolničarka Vivien Imber v omenjeni kliniki v Jugoslaviji.
Pogajanja za mir težavna, kakor je bila vojna
Državni tajnik Byrnes "zadovoljen" z izidom konference vnanjih ministrov. — Sporazumi v znamenju kompromisov in novih sporov
Naš državni tajnik Byrnes, in ministri vnanjih zadev Anglije, Francije in Sovjetske unije (Bevin, Bidault in Molotov) so imeli sestanek v Parizu skozi štiri tedne. Zaključili so znjim 12. julija.
Mir glavni problem
Temeljna točka njihovega razpravljanja so bile mirovne pogodbe. Svet mora enkrat izvedeti pri čem je in to ne more biti prej predno ne bodo mirovne pogodbe, z osiščnimi deželami spravljene pod streho.
Ko se je Byrnes minulo nedeljo vrnil v Washington na obisk k Trumanu, je poročevalcem dejal, da je z izidom pogajanj v Parizu zadovoljen, kar pa je res le v toliko, da je moral tudi on, kakor drugi, v marsičem odnehati od svojih prejšnjih zahtev ter pristati v kompromise.
Tako je Molotov odnehal, da se mora Trst pridružiti Jugoslaviji in Bvrnes ter Bevin pa opustila zahtevo, da se ga vrne Italiji. Kompromis je, kot smo na tem mestu komentirali že v prejšnji številki, da se ga spremeni v svobodno luko in v avtonomno provinco pod okriljem združenih narodov.
Kardelj odklonil priznati sporazum
Po objavi sporazuma glede primorskega vprašanja (Julijske krajine) in Trsta je izjavil pod predsed n ik j ugoslo va nske vlade Edvard Kardelj, da Jugoslavija v sklep ministrov velike četvorice ne bo pristala, ne ga priznala, ker daje popolno-* ma slovenske kraje Italiji, namesto da bi šli Sloveniji, kateri po vseh pravicah spadajo.
Toda vzlic temu ugovoru bo sporazum velike četvorice obveljal, dasi z njim ni nihče posebno zadovoljen.
Vprašanje kolonij ostalo nerešeno
Vprašanje italijanskih kolonij v veliki četvorici ni dobilo soglasja, pa ga je odložila za eno leto in če do takrat še ne bo rešeno, bo izročeno v razsodbo združenim narodom. Italiji jih
tttMf&ft&Mtttffiff&ftfl^
PIKNIK V KORIST "PROLETARCA"
_____-—--r—
PRIREDI KLUB ŠT. 1 JS£C
v soboto 20. julija
na Keglovem vrtu v Willow Springsu
Vstopnina prosta
VPRAŠANJE JAPONSKE DELA MED ZAVEZNIKI VELIKO NESOGLASJA
Poraženje Japonske je bila skoro povsem ameriška zasluga in zato si naša vlada lasti odločilno besedo o določanju bodočnosti mikadovega cesarstva. Vrhovno oblast v njemu ima general MacArthur, ki je velik konservativec in branitelj kapitalističnega ekonomskega sistema. Na zahtevo sovjetske in angleške vlade—in tudi Kitajska se jima je pridružila, je bil končno ustanovljen za kontrolo nad Japonsko vrhovni zavezniški svet, v katerem so zastopane tudi Avstralija in Nova Zelandija. Toda spori v njemu nastajajo največ med ameriškimi in sovjetskimi delegati.
Zed. driavam se gre na tem, da ostanejo vladarica na Pacifiku in zato delujejo z vso svojo diplomatično in ekonomsko silo, da se Kitajska in Japonska reorganizirati pod takozvano ameriško sfero vpliva. S tega vidika MacArthur deluje—tudi če bi sam ne verjel v tako politiko-za utrditev tistih strank na Japonskem, ki so za ohranitev monarhije In proti "komunizmu". V ta namen je cenzura na Japonskem sedaj poostrena, ker MacArthur trdi, da Japonska še ni zrela za svobodo tiska. Najbolj je pritisnil na komunistični dnevnik in mu dal navodila, kako naj bo urejevan.
Cikaški dnevnik "Sun" z dne 14. julija je priobčil uredniški članek proti Geo Atchesonu Jr., ki je ameriški delegat v zavezniški kontrolni komisiji na Japonskem. Je zagrizen nasprotnik sovjetske politike in na sejah napram ruskim članom skrajno nestrpen. Ko,je sovjetski delegat predložil načrt svoje vlade za socialne reforme na Japonskem, ga je Atcheson nahru-lil, da razsipa komunistično propagando.
S sovjetskim zastopnikom je nato potegnil angleški delegat, ki je Atchesonu pojasnil, da je sovjetski načrt socialne zaščite veliko manj radikalen kakor pa ga Anglija doma uvaja. Vse, kar je zastopnik Moskve za Japonsko priporočil je, da naj se delavnik v industriji omeji na 48 ur tedensko, da se uvede brezposel-nostno zavarovalnino in nekaj drugih takih točk. Atcheson pa mu je zabrusil, čemu Rusija takega programa in svobodnih unij najprvo sama ne uvede, namesto da svoj "komunizem" Japonski usiljuje!
S takimi nastopi ne bo mogoče ustvariti med Moskvo in Washingtonom zaupnosti, ampak le sumni-čenja in še več intrig.
AVSTRIJA NAJBOLJ V POMANJKANJU
Ameriški poveljnik v Avstri- Židom, a vzlic temu bi moralo italijanskim delavcem, ki bodo ji general Mark W. Clark je ob- po mnenju vlade na Dunaju ve-
javil dne 13. julija svoje poro- ljati pravilo, da naj se smatra čilo o živilskem problemu v Av- za nemško imovino samo tisti striji. Kruha dobe ljudje — če kapital, ki je bil v Avstriji vlo-
vnanji ministri velike četvorice niso hoteli vrniti, dasi jih zahteva, Bevin in Byrnes nista hotela ugoditi Molotovu, ki je zahteval eno italijansko kolonijo v Sredozemlju pod upravo Sovjetske unije in Molotov ne Angliji, da jih bi ona prejela v upravo in varstvo, dasi so jih zasedle angleške čete.
Vojne odškodnine Glede vojne odškodnine, ki jih tirjajo Sovjetska unija, Jugoslavija in Grčija od Italije so se v glavnem sporazumeli tako, da se Italijo z njimi ne bo obremenilo toliko, da bi ji morala Amerika zdržena pomagati. Rusija ji bo pošiljala surovine, nazaj pa bo jemala izdelke, in ob enem bo skrbela za živež tistim
producirali zanjo.
Glede vojnih odškodnin, ki jih zahtevajo od Nemčije, se niso še nič definitivnega dogovorili. Sploh je sedaj, ko je vpra-
ga je na razpolago, po 300 gramov vsaki, to je po štiri do pet
šanje mirovne pogodbe z Italijo odrezkov na dan. In kruh je tam domalega rešeno, Nemčija ozi- glavna hrana.
roma bodočnost Nemčije glavna sporna točka.
Byrnes pravi, da so glede reparacij ruske zahteve pretirane. Trdi, da je dobila oziroma vzela Sovjetska unija v poraženih deželah pod njeno okupacijo materijala in teritorija v vrednosti 14 milijard dolarjev. Byrnes je proti visokim vojnim odškodninam in Italiji — kot že rečeno, bi vse odpustil, če bi šlo po njegovem. \
Slezija, ki je bila Nemčiji odvzeta, je bila pred vojno cenjena v davčni vrednosti — namreč za obdavčenje, v vsoti $11,-500,000,000, v Koenigsbergu z okolico, ki ga je vzela Rusija, (Konec na 5. strani.)
Živilski odmerki v Avstriji znašajo sedaj po 1,250 kalorij na osebo, ali 800 kalorij manj kot je potrebni minimum za človeško zdravje.
Najobčutnejše je pomanjkanje na Dunaju. Gorata Avstrija ne pridela dovolj živeža niti v normalnih razmerah. Majhna kot je, je sedaj razdeljena v štiri okupacijske zone, kar ovira poljedeljsko in industrijsko produkcijo. Veliko kritike je tudi proti Rusiji, ker odvaža iz Avstrije nemško imovino. Avstrijska vlada pravi, da veliko teh strojev in drugega blaga sploh ni nemška lastnina, ker so ga Nemci Avstrijcem šiloma vzeli. Sicer so jim ga plačali, razen
Evropa vsled lakote v nevarnosti pred epidemijami
Na zborovanju zdravstvenih avtoritet dne 13. julija v Londonu jo zdravniški veščak in sociolog dr. Ernest L. Stebins izvajal, da se tuberkuloza širi po Evropi kot epidemija in enako tudi spolne bolezni — oboje posledica vojne in povojnih razmer ter pomanjkanja. Dr. Šteli Utt je član zdravstvenega biroju Združenih narodov in delaven v Mednarodnem Rdečem križu.
Poudarjal je, da če se hoče širjenju teh in drugih bolezni zajeziti pot, bo treba na zdravstvenem in relifnem polju več energičnosti, pomoči in vzgoje. V preteklih pur mesecih je prepotoval enujsf evropskih deiel. Najslabši je zdravstven položaj na Poljskem, kjer je umrljivost na tuberkulozi sedaj petkrat večja kakor pa je bila pred vojno.
Spolne bolezni so tudi posegle med maso v vseh prizadetih deželah. Množe se vsled nesani-tarnih razmer in bede, ki poganja nešteto žensk med pocestnice in vojakov je mnogo.
Zelo je padlo zdravstvo med otroci. Nimajo prave nege, ne hrane. Mednarodni Rdeči križ, UNRRA in razne druge akcije pomagajo, toda potrebe so tolikšne. da jim niso kos. Lokalnim oblastim primanjkuje zdravnikov, opreme, bolnišnic, zdravil in živeža za bolnike. In tako se v teh razmerah marsikje stori še manj kot bi lahko se. ako bi bile merodajne avtoritete bolj energične, namesto da se udajajo pesimizmu.
Češka vlada reprezentativna .
V	volitvah v prvi čehoslova-ški parlament po vojni je isšla komunistična stranka najjačja
in je naravno, da spada predsed-nistvo vlade vsled tega nji. Za premierja je bil imenovan Kle-ment Gottwald. Star je 49 let. V vladi imajo komunisti 6 mandatov. Predsednik republike je ostal Edvard Beneš, vodja narodne socialistične stranke. Jan Masaryk. ki je nadstrankar, je še minister vnanjih zadev. . V vladi so zastopani tudi socialdemokrati. kakor v prejšnjem kabinetu, kateremu je načeljeval socialist Ferlinger.
Veliko mentalno bolnih
V	illinoiskih državnih zavodih za mentalno bolne je 41,197 pacijentov, prostora v njih pa je samo za 33,952. Vsled tega je nastala v vseh teh bolnicah velika gnječa. kar prizadeva velike neprijetnosti za bolnike in za zdravstveno osebje.
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
Morganova črta na Primor- bigotno maso, naj bo krščanska skem je najnevarnejša meja iz-1 namesto divjaška, med vseh, kar jih je nastalo po vojni. Je sicer le začasna, od kai so se morale na pritisk Anglije in Zed držav jugoslovanske čete umakniti iz Trsta in Gorice v del onostran omenjene meje, ki jo je določil Anglež Morgan. Na eni strani so ameriški vojaki, na drugi jugoslovanski, ki se iovražno gledajo. Ameriški časnikarji so že pred meseci poročali, da naši častniki uče svoje vojake Jugoslovane mrziti, češ, da so ' komunisti" in že iz tega razloga nič prida. Nadeli so jim ime ,4džugs" (angleška skrajšava za "jug". Jugoslovane). Radio Belgrad je dne 14 julija poročal, da sta bila dan prej ob Morganovi črti ustreljena od ameriških čet dva jugoslovanska Rojaka brez vsakega povoda. Ameriško poveljstvo trdi, da povod je bil, ker sta vojaka prišla v ameriško (primorsko) zono in izzivala. In da so jima nato prišli v pomoč še drugi jugoslovanski vojaki, ki so skušali spraviti ameriške vojake v zasedo. To tolmačenje ne zveni resnično. Bolj verjetno se glasi vest beogradskega radia. Ampak to bi bilo kričanja, ako bi namesto dveh jugoslovanskih bila ubita dva naša (ameriška) vojaka! Washington je pač z Italijo v nekaki zvezi; zato se pa tudi vso dobo toliko poteguje zanjo, čeprav je bila fašistična, bila v vojni proti nam in so njene horde lomastile ter morile po Sloveniji, Dalmaciji in v Črni gori.
Poljski kardinal Hlond dolži odgovornim za progone poljske uradnike židovskega rodu, češ, da skušajo Poljakom usiliti ne^ kaj (nov vladni sistem) česar ne marajo. Nedavno je bilo v Kiel-cah v progonih okrog 50 Židov ubitih. In par tucatov prej v drugih krajih. Židje so na Poljskem bili domalega iztrebljeni že med vojno. A ker se kardinala Hlonda tiče, je poljski vladi nepojmljivo, kako je mogel progone sploh opravičevati, namesto da bi apeliral na poljsko
žen iz Nemčije.
Dunajčanom. ki so mnogi že oslabeli vsled nezadostne hrane, so bili letos odmerki zvišani za 50 kalorij, kar je toliko kot pol kavine žličke medu.
Črna borza seveda eksistira in tisti, ki ima denarja zadosti, ni v pomanjkanju, četudi si v takih razmerah tudi bogati ne morejo vsega privoščiti.
M. W. Fodor poroča z Dunaja. da izmed vseh dežel v Evro- lijo, dasi v nji ni tolikšnega popi, ki jim pomaga UNRRA. do- manjkanja kakor v Avstriji. Ta-biva Avstrija povprečno' najni- ki slučaji so se dogodili že več-žje količine živeža. Omenja, ka- krat prej, n. pr., ko so bile po-ko je general Clark naročil za trebščine, kupljene za Jugosla-Avstrijo 1,000 ton pšenice, da vijo, poslane Italiji ali pa Grbo v stiski za prvo silo, toda že čiji.
ko je bila ladja s tem tovorom Eno izmed omenjenih ladij so na morju, in več drugih ladij z končno le poslali v Trst in njen živežom UNRRA. namenjene tovor dali Avstriji, a vse druge Avstriji, jim je bilo dano pove- so izložili v italijanskih prista-lje, da ga naj odpeljejo v Ita- niščih.
Draža Mihajlovič se je na obravnavi, ki je bila končana minuli teden, tudi sam zagovarjal v svojem govoru, ki je trajal pet ur. Jugoslovanska justica obtožencu dovoljuje, da se ob zaključku brani tudi sam, ne le, da ga branijo samo zagovorniki, kot je običaj v tej deželi. A sodišče ga je spoznalo minuli pon-deljek krivim ter ga obsodilo v smrt. Mnogi prijatelji Jugoslavije so želeli, da bi se nad Mi-hajlovičem izreklo čimbolj milostno kazen, ker bi to razorožilo propagandi ste, ki proti nji najbolj zagrizeno hujskajo. Ampak obravnava je bila javna, vsakdo izmed tujezemskih in domačih reporterjev ji je smel prisostvovati in o nji svobodno poročati, dokumenti so bili predloženi, priče so lahko svobodno izpovedale, kar so sploh vedele o zadevi in tako je bila ta afera zaključena. Toda tisti Srbi v Ameriki, na Angleškem, v Nemčiji in v Italiji, ki so proti Titovi Jugoslaviji, pravijo, da ni še prav nič končana, kajti z borbo bodo nadaljevali, pa tudi če se bi Dražo Mihajloviča oprostilo smrtne kazni.
Iz Rima je bilo pred nekaj dnevi poročano, da je bil nad maršalom Titom izvršen poskusni atentat, ki pa se ni posrečil. In da je bil Tito vsled tega le ranjen namesto ubit. A jugoslovansko ministrstvo za informacije je to vest označilo za popolnoma neresnično, in da je Tito živ in zdrav na govorniški turi. V nedeljo 14. julija pa je bilo iz Trsta poročano, da so čet-niki ugrabili podpredsednika jugoslovanske vlade Slovenca Edvarda Kardelja in da ga bodo ubili kot talca, če se Draži Mihajloviču vzame življenje. Take govorice in vesti imajo namen vzrujati javnost in vir imajo v italijanski propagandi ter njenih pomočnikih v Zed. državah. Imajo jih v izobilju.
V Aimensu na Francoskem
(Konec na 5. strani.)
Višanje cen bo privedlo v nove stavke
Od 30. junija, ko je potekla	žbe, stavblnska, oblačilna in
postava o reguliranju cen (O.	druge industrije, ki trošijo v is-
P.A.), pa do 13 julij« — torej v	kan ju zaščite in večjih profitov dveh tednih, so se glavne po-
v washingtonskih hotelih, klubih in v privatnih uradih stoti-soče in milijone dolarjev na leto. Med poslanci imajo vpliv,
trebščine podražile povprečno 22 odstotkov.
V kongresu so sicer minuli teden mrcvarili nov zakon za kontrolo nad cenami, ker je Truman tistega, s katerim so poslanci hoteli nadomestiti med-1 stonjske puhlicitete. ki v kapi-vojni OPA, vetiral, a je tudi ta (alističnem tisku ribari v kal-
no težko iztakniti novega.
Predsednik AFL Wm. Green ie nedavno svaril kongresnike lastnike ameriške živilske,
in
le zmašilo, sestavljeno v korist špekulantov in posebnih interesov. Mesni trg v Ameriki n. pr. kontrolirajo tri velike družbe in par manjših, ki imajo v Wash-ingtonu drago plačane 4lohiste\ da mešetarijo med zakonoda-
pa ima vsakih par le? le priložnost voliti za kandidate, ki mu jih odberejo služabniki privatnega kapitala.
V nekaj letih se je mleko po-	oblačilne ter stavbinske indu-
dražilo v nekaterih mestih ie	strije. da ako ne ustavijo infla-
..................... .....100 odstotkov. Maslo je sedaj	cije, bo nastal nov val stavk in
ker prvič te vrste ljudje lahko okrog 75% funt več kakor pred	vse ekonomsko iivljenje dežele
OPA. Cene mesnin so se dvig- j bo vrženo s tira. Vodstvo unij nile, obleki in sploh vsemu. ! CIO pa je podvzelo akcijo za
Zelo so kajpada poskočile sta-	masna piketiranja proti dragi-
narine. Mnogi hišni posestniki	nji in kongresu, ki Hrenka _na
so jih zvišali kar 100% in več	citre, kakor Nero, ko je bil Rim
ter oh enim prejšnjim strankam	v požaru
odpovedali stanovanja. Sicer se	Magnati, ki pravijo, da jim je
ie nakopičilo v stanovanjskih	za "free euterprise", pa se to-
hišah med strankami in lastniki	lažijo — sebe in druge, češ, ka-
med vojno veliko jeze tudi po	dar bo vsega preveč na trgu, pa
krivdi sitnih stanovalcev, a se-	bodo cene padle, kakor zadnjic,
daj je to teiak problem, kar ko	Da, in kaj pa posledice, kakr-
prispevajo v kampanjske sklade In poskrhe jim veliko za-
nem in slepi nepoučeno maso.
Takozvano navadno ljudstvo bi moralo biti v kongresu najboljše zastopano, a v resnici je najslabše. Wall Street in korporacij«, ki so povezane z njim je v ameriških postavodajah glav-
jalci svojim klijentom v korist, ni faktor, ker je organiziran in	K--------------- ,	.	. r«*«®
Dalje jih imajo velike iitne dni-1 ve, kaj hoče. Masa odjemalcev j si enkrat brez stanovanja, je sil-1 šne prinaša tako gospe«™™
NAŠI AGITATORJI NA DELU TUDI
V	POČITNIŠKIH MESECIH
Minuli teden se je oglasil v našem uradu na potu domov grede v Oakland "Big" Tony Tomšič, ki je do tega dne prevozil na tej svoji poti že nad 4,500 milj. Izročil je nekaj naročnin in drugih vsot ter obljubil, da bo vporabil i v bodoče vsako priložnost za agitacijo.
V	petek 12. julija je bil njemu in njegovi soprogi v po-čast v Centru prirejen prijeten družabni sestanek.
Iz Californije je pisal Mike Reading, ki bi rad Majski glas. Gotovo je prezrl opis vzrokov, čemu ga letos ni bilo mogoče izdati.
Upravnica Ann Beniger je bila minuli teden odsotna vsled prejšnje aranžme z družino, ki je bila na počitnicah v Michiganu. Vsa zaostala korespondenca bo vsled tega rešena ta teden.
V prihodnji številki bodo tudi izkazi in pa Glasovi
iz našega gibanja.
Na zadnjih par shodih in slavnostih v zapadni Penni so se navzoči spominjali tudi pokojnega s. Josipa Snoyja. Sej je bil znan v vsaki naselbini in obiskoval naše priredta blizu in daleč ter agitiral na njih. Tajnik kluba št. 11 JSZ v Bridgeportu je sedaj John Vitez. On je znan društvenik in ako bo deležen dovolj sodelovanja, bo šlo naše delo v vzhodnem Ohiu in sosednih naselbinah v W. Virginiji naprej vzlic veliki izgubi, ki nas je doletela s smrtjo s. Snoyja.
Nekaj dopisov je vsled drugega nujnega dela, ki se je nabralo vsled sprememb v našem uradu, zaostalo. Prosimo, da naj nam prizadeti to oproste, ker v naslednjih par tednih pride vse na vrsto.
Potopis "Big" Tonyja o njegovi poti iz Californije na vzhod se prične v prihodnji številki.
Ako svojcem v starem kraju še niste naročili letošnjega Am. druž. koledarja, storite to čim prej, ako le mogoče. Stane $1.60. Poštnino plačamo mi. Pošljite točen naslov, drugo bo izvršeno v uradu.
In seveda, naročite jim tudi "Proletarca". Stane za celo leto $3.50, $2 za pol leta.
proletarec
LIST ZA INTERESE D2«_AVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
I Mlaj« J»tr*:lov«n»ka Del* v »k« TiikofM Drnib*, Chicago, IU.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA t Zedinjenih driavan sa celo leto I3.0U; u pol leta 91.71 i
sa četrt let* $1.00. Inotemstvo: aa celo leto $3.60; s* pol leU $2.00.
Vet rokopisi ia oglasi morajo biti v naAem uradu najpoineje do pondeUka
popoldne za priobčite v v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Puolmhed everj Wednesday bj the Jugoslav Workmen'i Pubiishing Co.,
Inc. EaUbliahed 180«.
Editor.
____Frank Zaita
8LJBSCRIPTION RATES: Jnited Statesi One Year 18.00; Si* Months $1.75; Three Montha For^lfn Countries, One Year $3.50: Si* Montha $2.00.
$1.00.
KADI EKSPERIMENTIRANJA Z ATOMSKO BOMBO je moralo s Bikini Atoll-a vseh 161 domačinov. Poslali so jih daleč na varno. Slika predstavlja, ko jim nas mornarični častnik pripo veduje. čemu morajo s svojega doma.
JOŠKO OVEN:
RAZGOVORI
PROLETAREC
4301 S. Lavvndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKVVELL 2864
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
Zlorabljanje relif nih pošiljatev na Kitajskem v politične namene
Dve sto uradnikov UNRRA na Kitajskem je brzojavilo njenemu načelniku Fiorellu La Guardia iz Sangaja o graftanju kitajskih uradnikov, ki imajo v področju razpošiljanje relifa in kako ga zlorabljajo v politične namene. La Guardia je vsled tega ustavil pošiljanje vsega relifa na Kitajsko razen živeža in sporočil kitajskemu diktatorju Čiang-Kai-šeku, da naj napravi red v svoji hiši.
Uradniki ki so poslali protest, pravijo, da se relif deli le pristašem koumintanga (vladajoče stranke) in pa osebnim prijateljem kitajskih uradnikov, ki imajo kontrolo nad delitvami. Ve-iiko relifnih pošiljatev pa kitajski uradniki prodajo in ker vrše svoje kupčije na črnem trgu. je mogoče dobiti to blago le takim, ki so z denarjem dovolj založeni.
Potrebščine, ki so bije določene za pošiljatev v komunistične predele Kitajske, v katerih živi okrog osemdeset milijonov ljudi, pa so od uradnikov Ciang Kai-šekove vlade obrnjene v njihne kraje kljub naredbi UNRRA, da se pri delitvi ne sme delati nobenih raaiik, kajti blago in živež je namenjeno potrebnim ne-glede na njihno versko in politično pripadnost.
Relifne pošiljatve na Kitajsko, večinoma iz ameriških pristanišč, znašajo že na stotine milijonov vrednosti. Vsled dolgotrajne vojne, civilnega konflikta in vremenskih neprilik je milijone ljudi v pomanjkanju.	9
Uradniki UNRRA v Sangaju so se La Guardiu pritožili tudi zaradi slabe transportacije. Veliko poslanega blaga leži v pristanišču namesto da se bi ga čimprej izvozilo po deželi.
Ciang Kai-šek je La Guardiu odgovoril, da so ovire vsled uničenih transportnih sredstev in apeliral nanj, da naj ne prekine relifa, ker je obubožana Kitajska odvisna od njega. Obljubil je uvesti reforme, da se iztrebi možnosti za graft. Ob enem je pojasnil, da so kitajski uradniki in delavci, ki so uposleni pri relifnih pošiljatvah, plačani z živežem in blagom. In namesto da bi to vse sami porabili, ga prodajajo na črni borzi.
Umevno je, da tudi če bi kitajska vlada imela nad relifnim poslovanjem pošteno kontrolo, bi se nerednosti tu in tam vseeno dogodile, kakor se v drugih deželah. Toda na Kitajskem je kontrola notorično koruptna. Poštenost je med mnogimi vladnimi uradniki neznana stvar. Zato sedaj ni bilo prvič, da smo čuli o neredu in graftanju pri relif nem delu na Kitajskem.
Sicer so se cule kritike in pritožbe glede zapostavljanja pri relifnih delitvah tudi iz Italije, Grčije, Trsta, Poljske itd., ampak ne v tolikšni meri.	•
Dokler bo na Kitajskem vladal Ciang Kai-šek s svojo kliko, dotlej kake večje čistke med koruptnim uradništvom in brige za ljudsko blaginjo ni pričakovati. To tudi pojasni, čemu se toliko milijonov Kitajcev pridružuje komunističnemu gibanju in mu pomaga v civilni vojni proti režimu v Čunkingu. oziroma Nan-Kingu. Krivi temu so tudi tisti agenti ameriške vlade, ki Ciang 'secja zcjaj veliko širši in globlji i U«1- Vklenjenega, se zna. Tedaj
; TOVARIŠ...
Dobivamo pisma iz stare domovine in skoro vsako nosi naslov: Tovariš Jakob, ali Jape itd., Tovarišica Katka itd.
Za Japeta je nagovor "tova? fiš" nekaj povsem novega, ne pa zame. Kajti jaz sem bila že tovarišica, še preden so se Rusi potovarišili.
Kakor se člani socialističnih j klubov nazivajo med sabo so-drugi in sodružice. ali bratje in sestre pri podpornih organizaci- j jah, tako smo bili tovariši in to-varišice mi člani in članice naše učiteljske organizacije, osnovane in vodene v naprednem duhu. In tudi naše glasilo se je imenovalo "Učiteljski tovariš", j Nikoli ne pozabim, kako lepo se mi je zdelo, ko sem Burniku na vprašanje: kako mi je, tovari- j šica? lahko odgovorila s "hvala, dobro, tovariš!"—Jaz, takrat še skoro mlečnozoba stvarca, j njemu, ki je bil na sveti tak. kakor slikajo starega Boga očeta, i Treba pa dostaviti, da tikanje ni *al° štreno Sicer se je smehljal.
bilo vključeno v naše tovari-1toda Prišlo, da bi mogel pri-itvo	i kriti jezo in zadrego* Podr gnil
Kako se je klicalo med sabo	* * P° Pleii ** spomnil vode
učiteljstvo, organizirano v nam	srkml Pokrili. da si je odmocil
nasprotnem, to je, v klerikal-	grlo, pomahal z rokami in ustre-
nem taboru, tega nevem. Vse-	™ za ta f °j *hod modnega ko-
kako so imeli med seboj precej-	zla- DeJal * da fe Belokrajm-
šen rokovaj duhovščine in k„.	cem vsa east. ne da se pa poma-
kor je znano, so dušni pastirji	gati. ako ima kateri od njih pač
najrajši "gospodje" vselej in	večji jezik, nego pa njivo
povsod, ali pa "patri", ako so v S 81 J* tU d° kr?Ja# meniških haljah. Saj so celo nesel. Zarjuli so zdaj se tisti, ki
Boga "povišali" v "gospoda" 1so mojega očeta in njegovo red-
stala čisto blizu odra. Oče je vneto poslušal, jaz se pošteno dolgočasila. Moralo je biti že proti koncu govora, ko je govornik izjavil nekaj, s čemer se moj oče ni strinjal ter je odločno odmajal z glavo. Oni na odru je njegov molčeči protest opazil in je napiril vanj svoj pogled in besedo, rekoč: "Pa, očka dragi, vi pravite, da ni tako?!"
Nakar se je oče nič manj tiho odzval: "Ne, sinko dragi, ni tako. ne!" To je bila strahovita predrznost od mojega očeta, da se je upal oporekati na tak nezaslišan način. In ker je bil "sinko" videti najmanj petnajst let starejši od "očke", so mnogi udarili-v smeh. Nekateri pa so pograbili priliko, pa udrihali po govornikovih trditvah in izvajanjih.
Spreten govornik bi bil taki, navsezadnje malenkostni motnji hitro kos. Temu pa je — ali manjkalo spretnosti — ali pa je bil že pretruden in mu je zme-
Boga ... kakor da je treba soln-cu še svečico — da se bo še bolj svetilo!
Ne, meni "tovariš" ne zveni prav nič tuje, ali nenavadno. Narobe, prav domače mi je in i dopade se mi (Oh, oprostite! Takoj popravim, takoj —ugaja mi. všeč mi je, prija mi. da me kdo po tolikih letih zopet naziva s tovarišico, le da ima ta be-
kobesednost poznali. Križem kražem so letele farške njive, škofova posestva, komendske lože, pa škric sem, škric tja in "doli z njim!" in kaj vem, kaj še vse.
Trepetaje sem se prerivala za očetom skozi burno razgibano, razhajajočo se množico. Bala sem se, da se bo zdaj zdaj pojavil žandar in bo očeta odpe-
kai-šeku v boju proti kitajskim komunistom odprto pomagajo in zalagajo njegovo armado z ameriškim vojaškim materijalom.
Cemu z demokracijo v Nemčiji se vedno ni očitnih uspehov ?
2e marsikak ameriški žurnalist, ki je potoval po naši (ameriški) zoni okupirane Nemčije, se je potožil, da kakih vidnih znakov demokratičnega preporoda v poraženem rajhu ni še opaziti. Lokalna oblast je večinoma v rokah birokratov, ki vladajo, v kolikor je dopuščeno, z Nemcem prirojeno oblastnostjo in osornost jo. Vsi so soglasni, da je v službah še mnogo bivših nacijev, ki so bili naučeni "dekadentno zapadno demokracijo" in ameriško plutokracijo smešiti in da le oni so pravi varuhi civilizacije pred barbarskim "ruskim komunizmom".
Vzrok pomanjkanja volje za demokracijo v Nemčiji je ne samo, da je bila poražena hujše kakor v prvi svetovni vojni, ampak tudi to, da dočim je bila takrat v nji izvedena politična revolucija, s strmoglavi jen jem monarhije, in so prevzele vlado demokratično orientirane stranke, je bil tretji rajh brez njih. Hitler jih je v očeh ljudstva diskreditiral in mlajša generacija ni vedela o njih drugega kot da so Nemčijo privedle v propast, dokler jo ni Hitler otel.
Dalje je treba vzeti v upoštev, da je Nemčija razdeljena v štiri zone in s tem v štiri upravne enote. V ameriški so naši višji okupacijski uradniki radi gibljejo v "boljši družbi", kakor so se v Italiji in drugje. Te vrste ljudje pa niso nič kaj primeren sloj za utrjevanje demokracije. Oni so konservativno vzgojeni in svetost privatne svojine jim je več kot karkoli drugega. Vrh tega so od vsega začetka okupacije hodili po nasvete k višji duhovščini, ki posebno na Bavarskem nima nič smisla za demokracijo. Nji je za ohranitev starega reda in v naših konservativnih poveljnikih
jc našla sebi sorodne duše.
Sli boljše ni v angleški zoni, kjer tudi gospodarijo častniki
stare torijske šole.
V francoski zoni se okupacijska oblast ukvarja predvsem kako dobiti iz nje v Francijo čimveč premoga in kako nastopiti, da novi rajh Franciji ne postane nikoli več nevaren.
Kar so v teh treh zonah "imeli volitev dosedaj (v občinska in okrajna zastopstva), so izšli iz njih klerikalci in drugi konserva-
pomen. Saj se ne nanaša samo na to ali ono stanovsko skupino, marveč zajema vse, ki so prežeti od svobodoljubnega naprednega duha.
Radovedna sem, kaj bi dejal h tovarištvu moj oče, če bi bil to dobo dočakal. Prav gotovo bi se z mano vred spomnil sledečega: Volitve so bile v zraku, in
zaslišim v svoje nemalo olajšanje meni dobro znani glas moža, s katerim sta z očetom za našo mizo sedeča že neštetokrat sekala minnesotrki les, kopala ka-lumetski baker, jedla amerikan-ske paje, pa pila pivo kar iz pej-lov. (Mati mi je nekoč razložila, da je paj neke sorte opečena posladkana kaša s sadjem, pejl
shodi na dnevnem redu. Pa je i P* kablica iz pločevine in brez oče na neki tak shod vzel "klo- ročke, i
šča", to je mene, s seboj. Pre-' "Hoj, Janez, hoj! Pojdi, bova
prosila sem bila mater, njej pa oče ni rad odrekel. In tako sva
spila vsak enega! Saj si zaslužil, hahaha . .in se je na široko
Uvci na prvem mestu, socialdemokrati na drugem in komunisti daleč na tretjem. Sovraštvo do Rusije, ki ga je z malim presledkom Hitler tako vztrajno gojil, je še velikansko.
V ruski zoni se med ljudstvom demokracijo zalo oglaša, toda konservativni ameriški in angleški uradniki smatrajo, da kar Rusi uvajajo je "komunizacija". V ruski zoni so se'komunisti in socialdemokrati združili in lokalna oblast je v njihnilf rokah, dočim jo imajo v drugih krajih rajha nasprotniki "komuniza-cije". Veleposestva so bila razdeljena med kmete samo še v sovjetski zoni in socializiranje obratnih in produktivnih sredstev je tudi že v razvoju. Ovira ga mnogo Rusija sama. ker je izvozila domov mnogo strojev in materijala ter s tem onemogočila produkcijo v svojem delu rajha v velikem obsegu.
Zmota zaveznikov po prvi vojni je bila, da so glede reparacij na nemško republiko silno pritiskali, jo zapostavljali in odrivali. Nje se niso bali, ne se je "šonirali" in ne upoštevali.
Pod Hitlerjem pa so ji začeli "apizati" na vseh koncih in krajih. To je dalo nacijski propagandi dovolj materijala za dokazovanje, da le z odločnostjo se bo Nemčija spravila nazaj na vodstvo Evrope in si dobila mesta na svetu, dočim je weimarska republika s svojo "demokratičnostjo" pehala državo iz slabega v čezdalje slabši položaj. Demokratiziranje Nemčije je torej težaven, počasen proces, posebno v sedanjih okolščinah, ko ji načeljuje se toliko takih, katerim je več za ščitenje privilegijev ter kapitalizma kot pa za ljudsko blaginjo in socialno pravičnost.
nasmejal, medtem ko se je oče oziral po meni. No nazadnje se je le uklonil in kaj kmalu smo zavili v gostilno. Sebi sta naročila vino, meni pa "kraherle", ki me pa ni mogel premotiti^ da he bi imela ušes na stežaj odprtih za njun pomenek.
"Na, lepo reč si mu naredil! Nisem stal daleč od tebe in sem slišal. Vse si mu skvaril."
"Skvaril mu je "očka", ne jaz. Škode itak ni bilo nobene. Novega ni ftič povedal. Stare premlačene slame sem pa sit in sit mlezavega "očkanja"."
"I, kako ti pa naj reče?! Gospod nisi. kot nisem ni jaz."
"Njegova briga! Hodijo v šole toliko let. da bi se jim brada lahko okrog kolen opletala, ako se ne bi sproti brili, pa ne znajo najti besede, da bi bila za vsakega človeka enako porabna."
"Ahaa, nekaj takega, kot je am<vikanski "mister", kaj ne?"
Oče je pritrdil. Vendar da bi morala biti naša beseda. "Mister" ni po naše
Prijatelj je zamišljeno prikimaval. "Da, da. tam ni bilo "go-spodanja" navzgor, pa "očkanja". ali "vi možak", ali pa "vi", sam goli "vi" navzdol. Tam smo bili vsi mistri. od prezidenta pa do zadnjeka trempa — vsi mistri .. ." In se je v duhu že zopet odselil v Ameriko in vse brez "šifkarte" je odpotoval za njim tudi moj oče.
O neuspelem shodu so prihajali odmevi le še od sosednjih miz.
Pa si predstavljajmo shode, ki se vrše teh dob. bodisi v Ljubljani, ali v Beli krajini, ali kjerkoli v stari domovini. Tovariši poslušajo tovariša na odru!
Oj, oče, ti bi se najbrž zadovoljno muzal, da se je naposled našla beseda, enako porabna za vsakega in vse, pa čeprav te ne bi bilo komunista niti toliko, kolikor bi imel za nohtom črnega. "Gospod" ti je očital majhne njive, vlekel pa je od njih vkljub temu visok davek. Zmerom je le jemal na debelo, dajal ti pa po mrvicah, ako sploh je kaj dal. Tovariš bo tudi jemal. bo pa nadomestil in drugače pomagal, ker ve, da ne more biti nobena stavba trdna, ako ji niso temelji trdni, pa naj je to v pravem, ali v prenešenem pomenu besede.
Na Proletariev piknik
bo vozil tovorni avto
Chicago. III. — Kdor nima svojega avta, se bo lahko peljal na piknik Proletarca in kluba št. 1 prihodnjo soboto 20. julija s truckom, ki ima prostora za 75 ljudi. Vožnja v oba kraja je 60c Truck bo čakal pred Slov. del. centrom ob 4. pop.
Bus pa vozi v Willow Springs vsako uro.
Tiste, ki imajo svoje avte, prosimo, da naj povabijo s sabo tudi prijatelje in znance ter s tem pomagajo priredbi k boljšemu uspehu.
V paviljonu bo plesalcem igral Udovičev orkester. Vstopnine ni. Vsi dobrodošli. Pričetek pik.lika popoldne.
Pomožni in podporni
skladi unijam velika opora
Na konvenciji unije International Ladies' Garment Work-ers v Nevv Yorku je bilo poroča* no, da so prispevali delodajalci v njen pomožni in počitniški sklad v letu 1945 $13,103.545. Izplačane podpore so v isti dobi znašale $7,315,154.
Loui* Adamič je avtor mnogih knjig. Naročite si jih iz Pro-letarčeve knjigarne.
Poslcdice odprave državne kontrole nad cenami, se že več tednov kažejo. Ne samo, da je, bila stanarina v mnogih slučajih zvišana od petdeset do sto- ( petdeset odstotkov, ampak tudi, druge življenske potrebščine se, dvigajo kot hudournik. Naši, kongresniki in senatorji, katere oblega ljudstvo s tisočimi telegramov in pismov, se prepirajo, vede, da nekaj, morajo ustvariti. Ali ta nekaj, kateri naj bi zadostil Bogu in hudiču, to se reč* publiki in industrialcem, bo težko napraviti.
Sploh so zmešnjave na vseh krajih. Kadar malo podregajo v odbore, kateri razprodajajo državno blago, ki je ostalo po vojni — /asmrdi do neba. Samo ve-lekapital ima dostop do njega. Sedaj v senatu preiskujejo gotove tvrdke, katere so bile baje samo na papirju. Za časa vojne so dobile ogromne državne kon-trakte. Tej skupini tvrdk, kateri je načeljeval neki dr. Henry Garsson, in katere glava je bila Erie Basin Metal Product Cč. v Elginu. 111., s središčem v Chicagu. Posredovalec, kateri je gledal, da je fta skupina dobila naročila,, je bil kongresnik A. J. May iz Kentuckyja. Cela ta ne ravno le^ afera je sedaj pred vojno in sfenatno preiskavo. Ali takih sličnih preiskav bo še mnogo.
G. Bromley Oxman, newyor-ški metodistovski škof, je predzadnji teden v ohijski državni univerzi, kjer je govoril meto-distovskim veteranom, precej kritiziral katoliško cerkev in papeža radi katoliške politike v Evropi Vprašal je: "Zakaj je takšno ognjevito navdušenje za križarsko vojno proti komunizmu?" Nadaljeval je: "Mi bi nič ne oporekali, če bi bil papež in pa katoliška hierarhija pokazala isto ognjevitost napram fašizmu. — Ali tam ni bilo tistega. Težko je razumeti njih sodelovanje s fašistično Italijo, z na-zijsko Nemčijo ter fašistično Španijo. Ter zakaj tako navdušenje za vojno proti Rusiji?" Končno se je vprašal, ako skušajo cerkveni magnati pridobiti svetovni velekapital za ta njih boj. Alvarez del Vayo je imel iielo dober članek v reviji "Nation", v številki od 29. junija z naslovom: "Katoliški blok ter vatikanski načrt za dominacijo zapada."
Po svetu
Naši poročevalci! kateri so na licu mesta na Kitajskem, pišejo o silni korupciji, kater vlada v nacionalistični armadi. Ne samo. da ni nikakršnega govora o kakšni demokraciji ne v armadi in še manj v Kajšekovi vladi, kljub temu pošilja naša vlada milijone dolarjev vrednosti v blaftu in municiji v to deželo. Administratorji od UNRRA, kateri delijo blago, poročajo, da je polovica pokradenega od višjih uradnikov, dočim masa umira od lakote. Te novice niso vzete iz komunističnih listov ampak iz naših meščanskih dnevnikov. Če še kdo ne verjame, naj vpraša naše vojake, kateri se sedaj povračajo iz te dežele.
V Mehiki so končali z volitvami. Izvoljen je bil kajpada državni kandidat Miguel Ale-man. Njegov najnevarnejši nasprotnik je bil Exequiel Padilla.
Padilla je bil znan kot liberalno misleči državnik ter poznan tukaj in v Južni Ameriki kot tak. Ali v tej kampanji je zelo udrihal po radikalizmu ter se naslanjal na sinarkvizem in na cerkev. Na mojem zadnjem potovanju sem imel zopet priliko si ogledati predsedniški politični boj od blizu, in verjemite mi, naši fantje doli na jugu so dobri v tem oziru. Menda je ni bilo hiše ob potu na Pan-ameriški cesti, da bi ne bil napis: "Viva Aleman." Ali to še ni bilo nič v primeru na napisih visoko gori v skalovju, na ovinkih na hribih itd. Poleg tega je imelo vsako mestece ali večja vas velik slavolok z napisom: "Miguel Aleman, veliki državnik." Ali pa: "Veliki humanita-rec." Bil je opisan v vseh vlogah od državnika, ljubitelja malih ljudi, pa do nosilca revolucije. Samo tu in tam si opazil kakšen napis: "Viva Padilla." Kljub vsej reklami je Aleman v resnici potoval po deželi.
Isto se more reči tudi o Padil-lu. Govoril sem z različnimi ljudmi ter jih vprašal za mnenje. V večini so mi odgovarjali,-da sta oba prilično zadovoljiva. Po navadi sem dobil tudi odgovor: 4 Izvoljen bo tisti, katerega hoče VVashington." Meni se ta odgovor ni dopadel, ali kjer sta oba kandidata obtoževala drug drugega, da sta pro-Se verno Amerikanca — in zraven vplivnosti, katero imajo Zed. države v tej deželi, ni čuda, da je prevladovalo tako mnenje.
Naši Slovenci s katerimi sem govoril, so bili v večini za državnega kandidata Alemana, kateri je v resnici vodil poŠte-nejšo kampanjo in je po njegovem rekordu sposobnejši. Volitve so bile po mehiških prejšnjih rekordih zelo mirne ter brez nasilja. Upati je, da bo novi predsednik zastopal bolj od srede proti levi, to se reče, hodil po poti Lazar a Cardenasa. V Mehiki se je zadnje čase ie posegno od kar je vsled nekake državne kontrole nastala občutna inflacija, precej eksplozivne situacije. Seve, kadar si tam z dolarji še ni tako občutno, ali mehiški delavec z veliko družino ali pa indijanski kmetič — imata težak obstanek. Profitarji z živili, obleko in stanovanji imajo tam lepo življenje, kot ga imajo danes tudi pri nas. Ali to niso zdrave razmere.
Ker sem že pri tem, naj omenim, da je katoliška cerkev za časa vlade Camacha, kateri sam je dober človek, dobila velik zamah. Zadnje čase se je v mali meri pokazal protestantizem v Mehiki. Človek bi mislil, da ga bodo katoliški magnati pozdravili. Kaj še! Napovedali so tem revežem boj na smrt. O tem bi lahko povedal precej zanimivega. Omenim samo to, kar sem opazil za časa v mojega bivanja v mestu Guadalajara. Skoro v vsaki ulici smo opazili v oknih že natiskane napise: "Tukaj smo katoliki, protestantovska propaganda nima tu vstopa."
Naše gibanje
Z veseljem opažam seznam novih naročnikov Proletarca. Dokler imamo toliko prijateljev, se ni listu treba bati pogina. Tudi denarni prispevki redno prihajajo. Seve, to delo ne sme prenehati. V soboto 20. julija se vrši naš piknik pri Keglu v Wil-low Springsu. Piknik mora biti uspeh. Sodrugi in sodružice, ne pozabimo na ta dan:
V spomin prijatelju
V soboto sem dremal na stolu. ko je zazvonil telefon. Odgovorila je moja žena. Po njenem razburjenem glasu sem takoj spoznal, da nekaj ni prav. Ko je obesila slušalnik mi pove: Lojze Prežel je umrl. Streslo me je. Ja kaj že zopet! Koliko mojih dobrih prijateljev bo se umrlo to leto?
Lojze, kateri je imel številno prijateljev, je bil blaga duša. Po »mišljenju je bil napreden in se rad udeleževal naših priredb. Roj«n je bil pred 57 leti na Primorskem V to deželo je prišel pred prvo svetovno vojno. Menda ga ni bilo človeka tako pridnega in marljivega za delo kot
(KOnec na 3. strani.)
Tole mi ne gre v glav o?
To, da se toliko kongresnikov in senatorjev na vso moč trudi povzročiti v tej deželi nebrzda-no draginjo in inflacijo, mi ni-kakor ne gre v glavo!
ARKADIJ AVERČENKO:
DOJENČEK
(Konec.) V sobo stopi služkinja s cuc-ljem in steklenico za dojenčke v roki.
"Tukaj je mleko za dojenčka!'* pravi.
"Hvala," odvrnem. "Postavi-
I in pri tem mora biti v kozarcu trikrat več konjaka kot mleka. Jed mu ne gre posebno v slast. Včeraj je pojedel pečeno gos. dve marinirani ribi in majhen sodček kislih kumaric. Najljubše bi nam bilo, če ga čimpreje vzamete.
Pavlikova mati je brzojavila: Prosim obdržite otroka do
. . konca meseca Iz Vašega pisma te tudi steklenico s konjakom ... . . .	,. .
. ...	J	razvidim. da niste zadovoljni
Pred odprtim oknom se je pojavil Pavlik.
"Hm, ideja ni napačna," je pripomnil. "Dobimo za večerjo ribe? Zrezek0 Sir?"
"Da!" je odgovorila moja žena.
"Imenitno! Potem lahko takoj danes spijem z Vašim možem nekaj steklenic konjaka, da utrdiva najino znanstvo."
"Vi smete piti," odgovori moja žena. "Toda mojega moža pustite s tem pri miru."
Naslednjega dne je dospelo pismo Pavlikove matere: Dragi prijatelji! Prosim, da mi takoj sporočite. kako živi Pavlik pri Vas. Zelo sem nemii na, ker Pavlik je moj ediriec. Nedostaja mi časa. da bi prišla k njemu. Je zdrav? Mu gre Jed v slast? Vem. da je zelo boječ in da ga je strah pred možmi. K ženskam gre rajši, ker je doraščal med ženskami
Čudno, če je tako skromen, ga bo to kmalu minulo. Veseli me, da rad je. Brzojavite: hrepeni po svoji materi? Brzojavni odgovor plačam.
Savidonskaja.
Sel sem k Pavliku. Sedel je v svojem kabinetu, kadil cigaro in pil iz steklenice konjak, ki jo je skrivaj ukradel iz jedilne omare.
"Pavlik," sem rekel. "Mama vprašuje, če hrepenite po njej?"
"Katera mama1"
"Vaša mama!" sem odgovo-Tttr-
"Naj jo vrag vzame!" "Pavlik, zakaj preklinjate?" "Čemu me je poslala semkaj? Tukaj je puščoba in dolgčas. Lepih deklet ni. Vaši Nastji ne smem dvoriti. . . Tega dekleta se ne dotikaj . .. onemu se umakni s poti . . .! Jaz sem dostojen mladenič, kdo drugi bi že zdav-
Resnica o tržaških izgredih
TRST.—ONA—Uradniki zavezniške vojaške vlade priznavajo, da bi bilo mogoče preprečiti nedavne barbarske izgrede, v katerih je bilo razbitih na tu-cate levičarskih italijanskih in jugoslovanskih ustanov. Ako bi bila civilna policija julijske Benečije nastopila smotreno in odločno, bi bila mogla preprečiti < vse izgrede italijanske naciona-1 listične mladine. Osobje te civilne policije šteje 3,000 mož, katere so izbrale in izvežbale za-1 vezniške oblasti.
Polkovnik Bovvman iz Los Angelesa. načelnik za civilne zadeve v tej pokrajini, je dejal vašemu poročevalcu, da je policija preveč maloštevilna, ter da "je bila namenjena le za stražne posle, ter neizvežbana za nenadno komplikacijo, ki je nastala."

Skupine, ki so bile žrtve teh napadov, obsegajo urade poslovnih unij, tiskarne levičarskih časopisov, zasebna stanovanja vodilnih osebnosti levi-
V VRHOVNEM SODI6CU je spor. S poreklu sta se te dolgo nazaj na skrivaj sodnika Itobert II. Jackson (na desni) in llugo Black (na levi). Jackson je načelnik sodišča v Nurnburgu, Vjer lavezniška justica sodi nemške vojne zločince. Blacka je obdolžil, da protetira v vrhovnem sodišču advokate, ki so bili njegovi partnerji ali pa njegovi prijatelji. To je sa našo sodno ustanovo težak udarec, ampak po nepotrebnem. Saj so sodniki tudi Jjudje. In čestokrat so vrhovni sodniki tako razdvojeni, da se razdrle pet prot proti štirim. Namreč v razlaganju. kaj je ustavno in kaj ne.
IMPERIALIZEM POVZROČA ANGLIJI : CEZDALJE VEC TEŽAV IN SKRBI
Ne samo Indijo in Egipt, se- Vse skupaj tvori od narave daj ima angleška vlada poseb- čudovito opremljen* kraj za no Palestino na svojem dnev- ustanovitev velikanske strate-nem redu.	gične baze, ki bi ščitila angleško
O tem piše poročevalec časni- carstvo na Srednjem vzhodu, ške agencije ONA, Victor Bien- Bevin se je oprijel mnogih stock, sledeče:	zadev in načel, katera je pode-
O priliki konference delav- doval od stare torijske vlade. • ske stranke na Angleškem je Za svoje je sprejel tudi nazira-zunanji minister Bevin s svo- nje lorda Halifaxa o "etičnih jimi izjavami dal Židom dvoje načelih", ki se morajo včasih na izbiro: da pozabijo na svoja "umakniti administrativnim postara upanja in svoje hrepene- trebam. '
nje, ali pa da se vržejo v vojno. Toda v Palestini je toliko na-v kateri ne bodo imeli nobene- silja, da bo to brez dvoma iz-' ^a upanja na zmago	,...!.< /..!.:; vc. da se zedinjenu
Kar se bo torej pripetilo v narodi lotijo tega vprašanja. Pa-Palestini bo borba — toda ne lestina ni angleška kolonija, morda vojna med Židi in Arab- temveč le mandat, katerega je
ci, katerih se to vprašanje tiče, temveč med 2idi in Angleži!
To seveda ni ono, kar je Bevin hotel. Ako bi se bil rodil
Anglija prejela od starega dru« štva narodov. Sovjetska unija zahteva, da zedinjeni narodi prevzamejo Palestino. Cela
komedijo največ zato, ker ga Truman ni imenoval za predsednika vrhovnega sodišča.
Napisal za ONA Victor Bienstock
Iz prepirov in prepirčkov, ki	tudi Nemčija še ni vse.
čarskih strank in političnih pr- ^ vr^e Z(jaj tedne in tedne v	Temeljno vprašanje je na-
vakov. Predstavniki teh skupin j pari2U) se ne bo rodil pravi in	slednje — ali bodo Zed. države,
enoglasno izjavljajo, da je po- trajni mir. To so brciplodna	Velika Britanija in Sovjetska
licija namerno le gledala in ča- prerekanja, prav tako brezplo-	unija sposobne živeti v miru in
. . kala, da so barbarske tolpe do- dna \yQ brezplodna konfe-	v enem samem svetu ali ne.
naj ljubimkoval z \ aso zeno in vršile svoj in jih šele po- ,enca 2\ narodov, ki sc bo od-	Ako ne. bo svet razdeljen v dve
ji zmedel^av©. Pijva se eno;Ujm razpršiU,__ vijala v sitfnih splošnih in os-	zoni, v zahodno in rusko, in prej
spopad med 2idi in Arabci, bi Arabci zagovarjajo to zahtevo? bilo to Angležem dobrodošlo To P« W bilo Angležem zelo ne* Sodnik Jackson — pru\ij» — se je razjezil nad vso to sodno j ker bi jim nudilo priliko da ljubo, ker bi potem tudi So~
"posežejo vmes" — kot tako ra-1 vjetska unija dobila svojo be-di in že tako dolgo z uspehom sedo pri vseh odločitvah, ki se delajo širom sveta. Borba proti Je tičejo.
Zidom pa bi "obdarila" angle- Bevin se izgovarja, da bi bilo ško zunanjo politiko s ponovit- trcba močnih britanskih čet v vijo irske zadeve. Vojaške ope- Palestini, da bi branile 2ide racije bodo skrajno zapletene, arabskih napadov. Kdorkoli težke in dolgotrajne. Zahtevale vsaJ nekoliko pozna razmere, bodo mnogo žrtev v življenjih, ve, kako prazen je ta izgovor, denarju in sredstvih, a navzlic °d turške meje pa do Nila je temu ne f4>do nikdar popolno- vojska palestinskih 2idov — ma uspešne, dokler ne bo zadnji podtalna toda dobrp organizira-
Mir-ali koščki papirja?
Ne oblačite^ -a pretoplo. Je jako steklenico. No. lepa hiša je to'" Dalje izjavljajo te skupine, novnih razmerah kot konfercn-; aH slej bo izbruhnil med njima
nežne konstitucije in se rad prehladi. Pije mleko? Pišite takoj^ Vaša visoko Vas c asteča
N. Savidonskaja
Še istega večera sem se prepričal, da ima Pavlikova mati prav: rad je hodil k ženskam . ..
Ko sem stopil v kuhinjo po gorko vodo, sem predvsem opazil Pavlikovo močno postavo. Sedel je na stojalu za vodo in držal na kolenih našo služkinjo Nastjo. Objel jo je okrog pasu in jo burno poljubljal po vratu in ustih. Nastja se je smejala, jokala, vreščala in poizkušala se ga otresti.
"Kaj delaš tu, nemarne/! sem za vpil ves besen. "Poberi se iz kuhinje!"
Pogleda me in se začne smejati.
"No, kaj takega . . . Tega pa nisem vedel ..."
"Cesa nisi vedel?"
"Da ste ljubosumni... In vrh vsega ste še poročeni."
"Ven!" sem zavpil divji od jeze ... "Ne drznite se, dotakniti se dekleta! Sicer letite iz hiše!"
Istega večera sem pisal njegovi materi:
Visoko spoštovana gospa Savidonskaja!
Pavlik je zdrav, toda muči ga domotožje in dolg čas. Nismo vedeli, da je tako "majhen", sicer bi ga ne vzeli. Izkazalo se je, da je še dojenček »šele danes sem ga vzel naši služkinji s prs>. Najpametnejše bi bilo, če bi Pavlika zopet vzeli v mesto. Denar Vam vrnemo. Mleka ne pije, samo konjak z mlekom pije
Trenotek sem molčal nato da se nahaja v tej policijski sili|ca šlirih ZUnanjih ministrov. neizogibni konflikt
Cisto mogoče je. da bo kon- i Ako je res. da hočemo mir, po-
sem rekel
Dobro Prinesem ga še en©Ateistov, članov fašistične mili-
steklenico. Pijva ga, Pavlik! Pijva ga. moj dojenček'
Prinesem mu novo steklenico in mu pravim s prekanjenim nasmeškom:
"Pavlik, spiješ ti kozarec konjaka v enem dušku?"
"Samoobsebi umevno!" je ponosno odvrnil.
In resnično je kozarec duško-ma izpraznil.
"Toda še enega kozarca pa ne spiješ?" sem pripomnil.
"Jaz?"
In v hipu je že tudi drugi kozarec izpraznil.
"Imenitno!" sem zaklical. "Vseh dobrih reči je troje. Sedaj hitro še tretji kozarec. No? Ti ugaja? Spal bi rad? Spi, moje dete, spi . . . Zaspi, prokleti dojenček! Spi! Sedaj me šele spoznaš..."
S podstrešja sem prinesel
mnogo znanih prejšnjih skva-
ce. ki so prevzeli nalogo, da rorizirajo slovensko in italijansko levičarsko prebivalstvo. Znano je. da so bile predlo-
ferenca uspela napisati nekak-	tem morajo veliki trije sestaviti
šno mirovno pogodbo. Toda pra-	mirovno pogodbo —^čisto sami
vega miru ne bo ustvarila. Po-	med seboj. Ako bi taka mirov-
godbe so le okolnost — ako se	na konferenca uspela, je jasno,
ne lotijo jedra problema, so ne-	da bi zavladal mir, kajti vojna
Žid v Palestini pokončan in vsa njihova naselja porušena.
Od leta 1936 do leta 1939 so imeli Angleži v Palestini mnogo posla, da so zadušili vstaje sirskih upornikov, ki so v skupinah od največ 1000 do 1500 mož napadali njihovo "pipe-line". Tu pa se bodo morali boriti proti dobro izvežbani armadi, ki šteje 40,000 mož in žena.
na — najmočnejša vojaška sila, katere se Arabci ne bodo lotil^. Britanske divizije, ki prihajajo v Palestino, so prišle zlomit to armado.	_____
RAZGOVORI
<Nadaljevanje na 2. strani.) je bil Lojze. Ali to njegovo dela, strojno barvanje, katerega je vršil sedemnajst let, ga je po-
--*	•	I IV IVtljVI JV Vil u |M V/I/IV II.U,	M« —' " "" "	v.« . ...... ..»J . - ■ "J ■	i	.	J .	.	. . j	> I .->11 JV. UV.I11I IUJ JI AVL,	JV
žene zavezniški vojaški vladi li- Važne. Seveda, za prizadete de- bi bila nemogoča na svetu, na Katero podpira sku p no zidov- (tisnilo v prezgo<inji grob. Nje-
govi ženi Pepci, hčerki Nadi, sinu in svaku, naše iskreno sočutje. Lojzetu pa naj bo lahka
ste bivših fašistov in kolabora- žele so vprašanje' življenja in1 katerem so Amerika. Rusija in j sko prebivalstvo. Borba se bo torjev, ki se nahajajo v vrstah smrti toda pogoji, ki jim bodo I Britanija v prijateljskem spo- vrs!la med voJakJ- katere so An-policije. Dozdaj ni bilo še no- vsiljeni, bi morali biti del zares razumu Lahko rečemo, da bi g|ezi sami »zvezbali v sabotaž- ^ benega odgovora, niti z besedo, 1 trajnega in končnega miru. me- celo sporna vprašanja, ki danes nem deIovanJ" in taktiki ki je ameriška zemija< niti z dejanjem Polkovnik Bow- sto le kompromisi nastali v trp- zastrupljajo svet, izgubila svo-1 P"merna v težkem palestin-man je priznal o priliki ene svo- kem ozračju očitkov in pod točo jo važnost.	.sKem terenu,
jih tiskovnih konferenc, da je neprijaznih besed	V tem slučaju bi postalo mo-
nekaj fašističnih elementov v Konferenca 21 narodov se bo goče obravnavati vsa vpraša-vrstah policije, a se je izgovo- j v marsjeem bistvenorazlikovala nja v smislu pravice, ne pa iz-
Preskrba dela
Na Angleškem ta vojna ne bo i » ...
Delavska pohabi,encem
civilni policijski sili.
Osebno sem govoril z enim policajem, ki je bil pred 10 dnevi odpuščen, baje "brez vsake-
. .	.. n i ga vzroka", le zato, ker je po-
ogromno košaro za perilo. Pav- . , 4	, . .
®	. , . i vedal svojim predstojnikom v
z,av."Cm l Vellko ^Juho teku izpraševanja, da e njegov ga položim v košaro. Na rjuho brflt u'adnik ^slovnJe
sem pripel listek:	i 0pjsa, mj tudj kako je bj,
"Prosim dobre ljudi, da vzamejo tega dojenčka za svojega. Bog Vam plačaj! Je krščen. Ime mu je Pavlik."
Sedaj tiči ta košara z nesrečnim dojenkom v praznem vozu nekega tovornega vlaka, ki vozi v smeri proti Kavkazu. Vlak pelje daleč, daleč v notranjost Kavkaza.
Bog. varuh vseh šibkih, varuj tega dojenčka!
ril, da je težko najti drugih lju- j	^ Versajske mirovne konferen-
di za policijsko službo.	ce iz leta Največja razlika
Predstavniki skupin, ki so bi-	^ ta da |eta 19i9 nj bilo med
le žrtve napadov ta teden, pa	velesilami nobenih bistvenih
izjavljajo, da je bilo vedno iz-	sp0rov. čeravno je bilo precej
redno težko njihovim pripadni-	prerekanja radi razdelitve osvo-
kom dobiti nameščenje pri tej	jenega ozemlja Versajska kon-
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUsTVO

NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
nameščen, meseca januarja tega leta. Britanski 'sergeant' ga je takrat vprašal, ali si želi pro-
ferenca je ostvarila. kar bi bilo moglo postati trajen mir — da je izbruhnila komaj 20 let pozneje še ena svetovna vojna, ni kriva mirovna pogodba temveč le način kako je bila izvedena, ali bolje, kako ni bila izvedena Nekateri izmed poglavitnih partnerjev pogodbe so bili tudi njeni saboterji.
V našem letu 1946 pa je po-
ključno iz vidika ruske, britanske ali ameriške strategije. V tem slučaju bomo dobili resničen mir, ne pa le kratkodobno premirje.
Cim bi bili veliki trije sporazumni glede vseh važnih vprašanj. bi bilo čisto umestno, da se sestane konferenca 21 narodov, ki bi potem mogla urediti še nekatere manjše podrobno-
V zavodih za slepe in za druge. ki imajo telesne hibe, je bilo
posebno popularna, stranka, ki je na vladi, je bila
v preteklosti vedno na strani , ... A . , . ,
židovskega stremljenja, tako da v 7adnJ',h ,re.h let'h ,zuc®"h' » si bodo njeni pristaši le težk0 razna koristna deta 123.422
razložili, zakaj je zdaj potrebno l oseb . UcenJe ln v^drzavanje fi-
1 nancira zvezna vlada skupno s
streljati na begunce, ki so se po
težkih mukah in preganjanjih Ifondl. ,x™fmh drzav Po" rešili iz Evrope in našli zavetje vPr®cnl s?rosk' "a P°samezn0
v Palestini. Se bolj neskladna osebo znasaJ° $300____
pa bo slika Velike Britanije — Q0bra fefev v Turčiji
mogočnega carstva. ki uporablja svojo ogromno moč v svrho
JV	SIV OU IV I V IIIHIIj -TV	t V'V/1 IV/	»	*	v
sti. Toda dokler ni sporazuma zatiranja malega narodiča To
med velikimi tremi, je nemogoče. da bi konferenca uspela v svojem poglavitnem cilju.
Znanstvene institu-
ložaj drugačen. Tri poglavitne I Cf/6 V Franciji trpe italijanski ali pro-jugoslovanski velesile so v ostrom sporu, raz- nnmanikanie
Trst. Izvil se je takrat iz zaga- burjene in nezaupne druga na- ^	» '
Pariz. — ONA — Francoski
znanstveniki so v težkih skrbeh
radi pomanjkanja sredstev, ki
bi jim bila potrebna, da nada-
lju jejo svoje delo z uspehom.
Tik pred zadnjim volitvami je
te baje tako, da je odgovoril:	pram drugi, in sc trmasto bore
"2elim si isto kot vi."	Za vsako najmanjšo stvar, ki bi
Govoril sem tudi še z nekim	utegnila pomeniti strategično
drugim policajem, ki je sam od-	ugodnost v slučaju novega spo-
stopil pred dvema dnevoma (2.	pada Cilj pogajanj ni ostvari-
julijai, ko so bili izgredi na vi-	tev končnega in trajnega miru
•	Naročnina ta Združene driave (Isvsemii Chiraga) in Kanado $6.00
•	na leto; $3.00 za pol leta; $1.50 za četrt leta; sa Chlcafo in Ocero
$7.50 za celo leto; $3.75 ta pol leta; ta lnotem*tvo $9.00.
Naslov za list in tajniitvo je:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
šku, ker ni mogel gledati in pre- temveč pridobitev čim ugodnej-našati tega. kar se je dogajalo ših pozicij na novi bojni črti. vzpričo "povelja, da ne sme po- Zato tudi ni nobenih uspehov, seči vmes."	\z te moke nc more biti kruha.
Oba sta pa pripovedovala iste Sporazumov ni, ker zunanji mi-podrobnosti o pretepanju in nistri ne iščejo najboljših in drugih okrutnostih napram Slo- najbolj pravičnih rešitev pro-vencem in levičarskim Italija- blemov, katere imajo na mizi. nom, ki so bili brez vsakega temveč lc svoje taktične kori-dvomariretirani brez vsake pro- sti. Od septembra lanskega leta vokacije in brez sence povoda, j sem krožijo okoli vroče sklede Osebno sem videl dva slučaja, svojih lastnih sporov in so da-ko je policija brutalno suvala nes bolj oddaljeni od resničnega ljudi, katere je bila aretirala. miru kot takrat, ko so začeli.
Niti enkrat se niso lotili jedra svojega problema — zapletali so se le v nevažne podrobnosti in si očitali drug drugemu svoje grehe.
Trst in plovba po Donavi. Libija in korejski konzulati, demokratična oblika režimov na Poljskem, Rumunskem in Bolgarskem niso jedro problema temveč le zunanji znaki bolezni. Nemčija je morda nekoliko bližje dejstvu vprašanja, toda
Pridelek žita v Turčiji je letos izredno dober. Vlada v Ankari pravi, da ga bo na stotisoče
je baš obrnjena slika one Brita-j ton na razpolago za izvoz.
nije, katero bi angleški diplo-1	_
mati želeli pokazati svetovni javnosti.
Leta 1938 je tedanji zunanji minister lord Halifax povedal delegatom, ki so se pogajali glede palestinskega vprašanja v Londonu, da Anglija ne more
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
nova knjižica, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRZAV. LJAN.
Poslušajte
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja
WGBS, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan.
I NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 WF.ST 26th STREET
Tel. Crawford 2212
OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M.
(Except Wed , Sat and Sun.)
6:30 to 11:30 P. M. (Except Wed , Sat. and Sun.)
Ren. 2210 Ro. Rid*eway Ave. Tel. Crawford «440 If na an*wer — Call Austln 5700
društvo univerzitetnih profesorjev in znanstvenikov naslovilo nujen poziv političnim strankam in jih pozvalo, da ne pozabijo "tragičnega položaja, v katerem se bo znanost nahajala v Franciji že v najbližnji bodočnosti."
Znanost v današnjem svetu nc more več napredovati v takih razmerah kot so bile one, v katerih sta Pierre in Marie ("uric uspela doprinesti svoj delež k napredku človeštva. Vsa znanstvena raziskovanja so danes organizirana in zahtevajo bogatih sredstev—dobrih znanstvenikov in mnogo opreme. Ze-dinjenc države, Sovjetska unija in Velika Britanija so to dejstvo žc dolgo pred vojno spoznale in temu primerno tudi postopale.
Na Francoskem pa so krediti za znanstvene institucije obupno siromašni — tako da gredo vse sveže sile v privatno industrijo. Mnogo načetega dela zastane in večina tehničnih napredkov zadnjega časa je bilo ostvarjenih v drugih deželah.
izpolniti svojih obljub, češ, da Poleg vpraSanj, ki jih navadno tod-je "včasih potrebno, da se na-| čela dostojnosti umaknejo potrebam administracije."
Bevin tega ne bi znal tako lepo povedati, ravnal bi pa naj-brže ravno tako. Arabske ljudske mase so se polagoma začele zavedati svoje obupne revščine in tega, da izboljšanje ni popolnoma nedosegljivo. Kmalu bodo morali Angleži zapustiti Egipt. Ostane jim le še Palestina s svojim velikim pristaniščem Haifo in širokim zaledjem v Transjordaniji. Tam se stekajo "pipe-lines" iz Mezopotamije. Tam je tudi že nekaj industrije, katero so zgradili Zidje.
.........................
j BARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
TJ. 20-3C1
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
niki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol* nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedin* države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo.
Cena knjižici je umo 50 c«atov • poštnino vred.
Naročila sprejema:
Knjigarno Proletarca
2301 S. Laundale Avenue CHICAGO 23, ILL.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL. j Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno
TELEFONIi CANAL 7172-—7173

ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO
i ADRIA PRINTING CO.
T«t MOHA\VK 4707
; 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL.
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
ASTA ZNIDARSlC:
Prišli so pred ljudsko sodbo...
(To je članek iz revije "Naša žena", iz leta 1946, ki izhaja v j Sloveniji. Priča kako težka je bila borba in kako dolgo bo še vzelo, predno se duhovi umirijo in narod postane enotna duša.)
Morili so lastne ljudi. Slovenci Slovence. Ovajali so nas okupatorju. Zaradi njih smo trpeli po ječah, zaradi njih smo bili mučeni in zaradi njih so naši talci padali, so bile onečaščene naše žene, zaklani nedolžni otroci. Italijani so sami priznali: "Mi se nismo spoznali v tej'de-želi. Ce no bi Imeli zanesljivih Slovencev, se nt bi znali obrniti v Ljubljani in na deželi, ne bi vedeli, koga naj umorimo, koga zapremo, koga pošljemo v internacijo."
Da so bili ti izdajalci samo najhujši zločinci in nič drugega, govore njihova dejanja dovolj jasno. Tista usmiljenka. sestra Antonija, ki je na infekcijskem oddelku ljubljanske bolnišnice dala otroku preveliko količino morfija, da je mali umrl in rekla: "Saj te ni škoda, saj si partizanski otrok" — si lahko poda roko z ustaši, ki so za proslavo Paveličevega rojstnega dne zaklali tisoč otrok. Ti ljudje so ubijali zato, ker so se bali, da jim prosvctljeno ljudstvo ne iztrga iz rok oblasti. Toda to je bilo tudi ubijanje zaradi ubijanja, naslada nad mučenjem samim. Pobudniki tega in morilci so danes pred ljudsko sodbo. Ali smemo te, ki na pri-* mer danes sede na zatožni klopi v Ljubljani, po vs*m, kar so storili, še imenovati ljudi?
Zločince gleda in posluša v dvorani in na ulicah preko zvoč-nikov sto in sto ljudi, ki so po sreči ušli njihovi morilski roki. Tu so interniranke in interni-ranci. tu je zbrana vsa tista Ljubljana, ki je v štirih letih šla skozi njihove mučilnice, tu so svojci onih, ki jih po krivdi izdajalcev ne bomo nikdar več videli. Moramo se spominjati Raba, Dachaua, Mathausna, Rawensbrrucka, Auschwitza in nevidnih grobov naših ljudi. Na obrazih poslušalcev ni izraza veselja nad maščevanjem. Le neko zadoščenje, da se tisto, kar je bilo, ne bo moglo nikdar več zgoditi, da je končno zmagala pravica. Zločincu Mehletu je na razpravi ena njegovih žrtev, ki je po Mehletovi krivdi zdaj popoln invalid, rekla: "Saj bi ti dal klofuto, pa mi je pod čast."
Ljudje so spoznali, da je vsako usmiljenje in odpuščanje greh tam, kjer bi bil zaradi tega Ogrožen obstoj in razvoj človeške družbe. Včasih, ko slišijo' podrobnosti zločinov, jim preblisne obraze izraz gnusa in svete jeze.
Poslušamo Metiičanko, mater umorjenega partizana. Govori kot priča proti Alfonzu Klemen-čiču, proštu, duhovniku križev-skega reda. Govori s ponosnim, dvignjenim glasom:
''Trikrat te je oni gospod na kolenih prosil, ko si z domobranci gnal mojega sina na mo-rišče! Izpustite ga, ti je rekel, nedolžnega boste ubili! — Ti ga nisi izpustil. Mučil si ga in na koncu umoril. Takoj po umoru si šel z domobranci v farovž, se spominjaš, takoj po umoru in vso noč j te popivali. Taki, pijani, ste šli zjutraj v cerkev. Tak, pijan, si daroval mašo, si se obhajal. In kaj si govoril domobrancem na prižnici: Le tako, fantje! Le tako naprej! Sramota, da si župnik! Sramota, da si človek. Moj sin jc bil pošten ka-
toliški partizan in ti si njegov morilec, samo zato, ker ni hotel zapustiti svojih tovarišev-partizanov. Se enkrat ti povem: sramota, da si župnik!"
Vojni kurat, katoliški duhovnik dr. Peter Križaj je bil kaplan cerkve in morišča pri Svetem Urhu. Bil je tudi sodnik "črne roke". Cinično je nagovarjal neko ženo pred usmrtitvijo: "Dušo ti še lahko rešim, življenja pa nič več."
Franc Cerkovnik, duhovnik iz St Jerneja, je bil desna roka največjega zločinca vseh teh, ki so danes pred sodbo v Ljubljani, množičnega morilca Rorma-na.
Duhovnik S a v o r a , bivši upravnik Vajeniškega doma v Ljubljani, je prav tako med obtoženci. Se se spominjamo, kakšna močna narodna osvobodilna postojanka je bil v začetku Vajeniški dom Se se spominjamo, kako so ponoči fantje odpirali okna in prepevali Marzeljezo, da jo je bilo čuti daleč po okupirani Ljubljani. Potem je pesem utihnila. Savora je zbral listo osvobodilnega gibanja med vajenci. Savora jih je pretepal v kleti Vajeniškega doma, on jih je postavljal na cesto in javljal okupatorjevi policiji.
Vsi ti duhovniki so iz šole profesorja Ehrlicha in kranjskega dekana Skrbca, za katerega je lastna mati rekla, da bi ga umorila, preden je postal zločinec, če bi vedela, kakšen bo.
Zena iz Grosuplja govori obtožencu na razpravi: "Zdaj ti povem: ko si dal blokirati našo vas in prišel delat preiskavo v našo hišo, sem v njej skrivala svojega moža-partizana! In kuhala sem za osem partizanov! Jaz in vsi smo delali zanje. Zdaj ti lahko povem! Ti si mi umoril hčerko! Se nisem našla njenega groba in še ga iščem povsod. Toda zdaj ti vsaj lahko povem!"
Se in še prihajajo priče, največ kmečki ljudje, in vsi imamo občutek, da so se tu, v sodni dvorani, pred obrazom ^tistih, pred katerimi so se nekoč tresli, pred tistimi, kateri so jim nasilno urejali življenje na svetu in po smrti, kateri so podlo zlorabljali vero, ti ljudje prvič sprostili. Nekaj veličastnega je v tej sprostitvi. Tu šele do konca spoznamo, kako pravično je, da je Cerkev ločena od države. Po dveh tisočletjih si upajo ljudje prvič povedati oblastnikom in duhovnikom, če so zločinci, da so zločinci.
In ni samo v Ljubljani tako.
V	Sarajevu je sodilo ljudstvo požigalca in klavca Sarajevskega Polja, ustaša Jožo Madjara
V	črnogorski Podgorici je obsojen požigalec partizanskih hiš in morilec stotin partizanskih družin, oficir Nikola Popovič.
BEVIN IN ANGLEŠKA ZUNANJA POLITIKA
Napisal xa ONA Donald Bel\
' Amerika najtesnejše sodelovali v perzijski zadevi, se je incident v tej deželi vendar končal v«*
H Uri
ŽIDOVSKO VPRAŠANJE je sedaj poleg mirovnih pogodb eno najtežjih v Evropi. Na Poljskem so se dogodili koncem janija proti njim izgredi, v katerih jo bilo okrog 50 Židov ubitih in mnogo ranjenih. Sedanja poljska vlada se trudi iztrebiti antisemitizem, toda deželi je v gospodarskem razsulu in srd klerikalno vzgojene mase kipi proti judorn. Bo vzelo se ie dokaj časa, predno bo po svetu sares zavladala rasna in verska toleranca.
V Smolensku so prav te dni obsodili krvoloke, ki so vršili zločine in grozodejstva nad sovjetskim civilnim prebivalstvom.
In končno v Numbergu. Tam sede na obtožni klopi tisti. U radi katerih je pol sveta eno samo pokopališče. Tisti, ki so jim bili ljudje samo del surovin /a milo, objekti eksperimentiranja
DUNAJ«"ANI v krušni liniji ča kajo živeža v rellfnem uradu.
PIKNIK
v korist Proletarca
V SOBOTO, DNE 20. JULIJA
pri Keglu v Willow Springsu
VSTOPNINA PROSTA
Dobra godba — Jedače in pijače bo v izobilju
PRIDITE!
Povabite prijatelje in znance s sabo I
z vrsto novega orožja; nekaj,	teh letih vi, zločinci, naredili, kar je koristno za nacistična To bi bil zločin nas samih,
vojnovažna podjetja, dokler mo-	zločin proti pravici, zločin nad
re delati in se nato usmrti ter	bodočimi rodovi in nad spomi-
pritrdi njegova številka druge-	no mnaših nedolžnih žrtev!"
Zadnja pomlad v Dachauu
Kljub vsemu je segla pomlad tudi čez žice, nabite s strujo visoke napetosti. Marec in april sta bila nenavadno lepa, čisto drugačna kakor pa prejšnje leto. Takrat je še besno tulil veter po lagerskih cestah in krog blokov ter vrtinčil snežinke, lansko leto pa je že toplo sijalo sonce na izmučeno taborišče. Pozimi smo se bali dolgega postajanja na zbornem trgu pri apelih in kadar smo čakali na odhod za delo. Zdaj smo se pa voljno ' predali poživljajoči toploti in si želeli samo, da bi nas pustili čim dalj časa na miru. To so bili edini trenutki miru v taborišču. Tako jasno imam še pred očmi sliko: stali smo tam v dolgih kolonah, več kot deset tisoč ljudi po pet in pet v vrsti, ter čakali na povelje za odhod iz taborišča. Včasih ni bilo kaj v redu, morda je kdo manjkal, da se število ni ujemalo, in takrat se je naše čakanje zavleklo včasih za celo uro ali več. To so bili prijetni trenutki za izmučene ljudi. Suhi, bledi in oblečeni v smešne taboriščne cunje smo stali na ogromnem trgu in sc spokojno greli na soncu, ki nas je prevzemalo, da nam je šumelo v ušesih in smo bili kakor pijani ali omotični. Kako čudni smo bili v tej jasni sončni luči. Stal sem sredi tovarišev, ki sem jih vsak dart videl, ki sem jih poznal morda že prej doma. ki sem z njimi spal in delal, isto mislil in isto čutil. In nikoli nisem tako jasno opazil, kako so se izpremenili, kako so postali upadli in zgarani, kakor v takšnih urah postajanja na soncu na zbornem trgu. Sonce je žarko osvetlilo vso to Človeško revščino in bedo. Bledi, shujšani obrazi so postali še bolj bledi in ličnice v upadlih licih so še bolj izstopile. Na umazanih capah so se pokazali še tisti madeži in luknje, ki jih drugače nismo opazili. S priprtimi očmi smo uživali zlato sonce, ki nam je ogrevalo hrbte. Boječe smo spremljali z očmi vsak oblaček, ki se je približal na svoji poti čez nebo sončni obli. i Nekatere je sonce tako prevzelo, da so jim odpovedale otekle vodenične noge, tako da so jih morali sosedje podpreti, ali pa so sedli na stare vojaške me-nažke, ki so jih nosili privezane za pasom. To je bilo prepovedano. SS-ovci in kapoti tega niso smeli videti, drugače je odurno vreščanje prekinilo sončno tiii-1 no in tih pogovor ujetnikov.
kazal drobno belo marjetico, ki jo je bil tako na skrivaj utrgal. Spet in spet si jo je nesel k drhtečim ustnicam, kakor da jo hoče poljubiti. Morda mu je po dolgem času zopet razodela, da je na svetu še kaj drugega, kakor pa trpljenje, lakota, tifustin smrt.
* Včasih nam je veter prinesel vonj iz vojaške pekarne. Po vsem taborišču je zadišalo po svežem kruhu. Kako smo vpijali ta vonj vase. "Samo enkrat v življenju bi se še rad najedel svežega kruha," je rekel star kmet nekje z Dolenjskega. Tri tedne pozneje je umrl od osla-beiosti.
Pred bloki vsajeni topoli so Cu,dov" * bi.1 |a voni svc" tudi že začenjali zeleneti, toda zem kruhu' "f"1 se >e 'J0nja"
*	.m nontn/tn/fa drot'1Q 1 rt »\H cnit.
mu z enako usodo na prsih.
Nešteto mater kliče danes vsem tem in nešteto otrok. Kličejo v Sfnolensk, v Sarajevo, v Podgorico, v Ljubljano:
"Kje so naši otroci! Kam ste dali naše matere! Duhovniki, kje je ostala vaša vera? Kam ste zapravili svojo vest! Nikdar več vam ne moremo dati prilike, da bi počenjali spet to. kar ste v
to nas ni razveselilo. Ti topoli so bili del taborišča samega, v taborišču pa pomlad in življenje. katerega je oznanjala, nista mogla uspevati. Ti topoli so bili jetniki kakor mi sami Morali bi rasti kje zunaj ob cestah ali ob vodi, prosti, predani vetrovom in daljavam. Tu so bili postavljeni v vrste v enako odmerjenih razdaljah, prešteti in izkoriščani zato, da so maskirali mrtvaško lice taberišča.
Pomlad, prava fjomlad je bila le tam zunaj. Oznanjal jo je topel veter, ki je vel s polj krog taborišča, oznanjalo jo je modro nebo in uporne želje, ki so se budile v srcu. S hrepenenjem smo opazovali letalo v zraku.
Na povelje smo odkorakali skozi široki taboriščni vhod na delo v bližnje delavnice. S strogo odmerjenim korakom in z očmi uprtimi v hrbet prednika smo morali korakati od taborišča do barak, v katerih so bile nameščene delavnice, toda kljub temu smo videli vso lepoto raz-cvetajočega se drevja in zelene-čih trat, zasajenih okrog kasarn. Ob poti so rasle med travo cvetlice. Včasih se je kdo naglo ozrl okrog sebe in se pripognrl ter utrgal drobno cvetko. Nekoč mi je neki stari Francoz ves blažen
vo cvetočega drevja in od sonca razgrete zemlje ter budil v človeku na pol ubito voljo do življenja.
Ko smo opoldne na poti v taborišče prevzeti od sonca in vedri korakali čez zborni trg, kjer ni bilo trave, ker so vso sproti poteptali in pojedli sestradani ^transporti, — smo navadno srečava li vozove, ki so vozili mrliče v krematorij.
Dva, trije vozovi, zvrhano naloženi z mrtvimi tovariši in pokriti s plahtami, izpod katerih se je tu pa tam prikazala posušena, izsušena noga Vsakdo je molče vzel čepičo z glave. Takrat jih je umiralo povprečno po 150 na dan od tifusa in lakote ... Vedeli smo to, lahko bi si bili izračunali, kdaj bomo sami na vrsti. —-Toda tega nismo računali. Saj je bila pomlad, ki je prinašala svobodo — zadnja dachauska pomlad. — F. Jeza v Slovenskem poročevalcu.
Veliko novih hiš
Zvezni stanovanjski urad poroča, da je l^ilo v prvi polovici tega leta pričetih, ali pa že dograjenih 406,000 novih stanovanj. Cilj je v tem in prihodnjem letu dogotoviti do dva milijona novih stanovanjskih hiš.
Ko je Bevin prevzel lani angleško zunanje ministrstvo, je izjavil eden njegovih najbližjih
tovarišev, da bo postal ali eden največjih angleških državnikov ali pa najbolj ponesrečen minister, ki je sploh kdaj vodil angleški zunanji urad.
Na nedavni konvenciji delavske stranke je poročal na njenem kongresu o svojem poslovanju in je žel mnogo hvale — kar pa je oddaljenim opazovalcem precej težko razumljivo. Kot državnik se je pokazal malo uspešnega Njegova zunanja politika se je popolnoma izneverila socialističnim načelom, in le malo je stvari, za katere mu more biti angleški narod hvaležen. .
Ob nastopu njegovega urado-vanja je socialistična Anglija še gojila upanje, da bo postala most med Ameriko in Sovjetsko unijo. Takrat se je mislilo, da se začenja doba ozkega sodelovanja velikih treh velesil, ter da bo Velika Britanija igrala— in uživala—vlogo posredovalca. Govora je bilo o sklepu pogodbe s Francijo, a od Zed. držav je imela Britanija dobiti veliko posojilo, da pomaga zopet na noge svoji industriji. Francov režim na Španskem je bil obsojen na smrt. intervencija na Grškem se je imela končati, a v Palestini bo zavladal mir — tako so računali. Britanija bo ponudila Indiji samostojnost in bo na vsem svetu postala vzgled svobodoljubnega in naprednega ljudstva.
To so bila pričakovanja in upanja. A koliko jih je bilo u-resničenih? Razdor med Britanijo in Rusijo se je poglobil. Morda, da to ni izključno Bevi-nova krivda, toda če se je odločil, da bo njegova politika napram Rusiji trda, bi si bil moral pridobiti drugje toliko prijateljev kot le mogoče. Posvetil pa je vse svoje napore le prijateljstvu z Zed. državami— in še tu je bil le deloma uspešen.
Čeravno sta Britanija in
drugače kot nameravano, tanska pozicija na Balkanu se tudi ni izboljšala In posojilo za katero je Bevin žrtvoval toliko trgovskih ugodnosti, bo Anglija koncem konca drago plačala Vnanji minister Ernest Bevin je moral ponovno poudarjati, da ne obstoja nikak anglo-ameriški blok—a to pomenja le, da Amerika ni pripravljena v vseh slučajih slediti smernicam angleške zunanje politike.
V	Evropi Je oblikovanje ta-kozvanega zahodnega bloka, ki je poglavitni cilj britanske zunanje politike, še vedno v oblakih. Poglavitne zapreke—vprašanje Porurja, nesporazum glede španske zadeve in sovražnost francoskih komunistov — so še vedno tu. Bevinu ni uspelo spraviti s pota nobene.
V	zadevah britanskega car-stva je mogoče, da bo dosegel v Indiji nekaj, toda nikakor ne toliko, kot je pričakoval. V sredozemskih vprašanjih pa mu ni šlo po volji.
Ako hočemo biti popolnoma odkritosrčni, je treba priznati, da je žela angleška zunanja politika tudi že pred Bevinovim nastopom malo uspehov. Kar pa ga obtožuje in obtežuje. je to, da je skoro povsod ostal zvest ravno onim smernicam: katere je prejel od svojih prednikov in ki so se bile že prej izkazale kot neprimerne položaju.
Med tem ko je Velika Britanija V svoji notranji politiki brez dvoma ena najbolj progresivnih dežel na svetu, je ravno tako brezdvomno pod Bevinovim vodstvom postala na polju zunanje politike ena najbolj reakcionarnih sil na svetu
Slabost in do neke mere, izolacija Velike Britanije na med-
narodnem polju je nedvomno posledica dejstva, da smatrajo njeni vodilni državniki, da je njena socialno demokratična usmerjenost zgolj zadeva domače in notranje politike.
HELP W ANTE D
f IRST CLASS MEN
CABINET ROOM FOREMAN MACHINE ROOM FOREMAN MACHINE SET-CP MAN
VVrite stating age. expcrience and expcctcd pay.—Every inquiry will be ansvvered promptly
Electronics Laboratories
HARBOR SPRINGS, MICH.
NAROČITE
ameriški družinski koledar
SVOJCEM V STAREM KRAJU
j'Sfane $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugo izvršimo mi.
PROLETAREC, 2301 So. Lanwdale Ave. CHICAGO 23, ILL
Aviation Opportunities
National Aviation Company offers accounting Positions to
TYPIST
Able to use Calculator for Interest ing work in a glamorous business
AIR ASSOCIATES INC. MUNIC1PAL AIRPORT
5300 tVest f>3rd Street
GIRLS—WOMEN
Get sot now on a steadv job vvith a firm vvho offer* you "security" Immediate openings for cxpcricn-ced necdlc operators — Full or pait tune. — 5 day vveek. 40 hrs Over tirne, if desirod, vvith time and »it half over 40 hours Top salaries — Paid vacations VVorking conditions god
RED HEAD BRAND CO.
4311 Kri m on t Ave.
Phone:'Avenue 6500
M A l D ift
If you are looking for a permanent position vvith security and good pa.v, and are intorested in vvorking 48 hrs per weck, apply Manager'«
Office. Room 203 HOTEL BELMONT, 3172 Sheridan
p O R T F. R S
Steady vvork $5.50 per day. Time and half overtime over 8 hours — Good vvorking conditions—2 meals Apply after 1 P. M. IVANIIOE RESTACRANT 3000 N. Clark St. Clark St. Ent.
M AID FOR GENERAL HOUSE WORK AND PLAIN COOKINO
3 Adults — One Child 10 years Goo or stay nights $30.00 weekly, EUCLID 827
VVanted GIRLS OR WOMEN as sauMge makers. Steady job. Good pay. Apply immediately MEAT INDUSTRIES Ht PPI.IES 4132 South Ashland Ave.
ARMATURE WINDERS
AC and DC
Pav above the scalc Good vvorking conditions Steady Job
Mills Electric Co.
4726 Calumet Avenue HAMMOND, IND.
Sheffield 3114
ALTERATION HELP & FITTERS
Highest vvages—Pleasant vvorking conditions—Steady employment
HULL & HULL DRESS SHOP 66 East Madison Street
STENOGRAPHER
40-hour vveek — Steady
position (Air conditioned Office) THOMAS J. DEE 1900 West Kinzie
C O O K
for small family—3 grovvn-ups. Must be fully cxpcricnccd and bring recommendations High Pa.v 1540 LAKE SIIORi: DRIVE Tel. Superior '2803
WE NEED St RI B WOMEN Also General Hospital Help Good Pay — Mrals LITTLE COMPANV OF MARV HOSPITAL 2800 West »r>th Street Beverly 8610
GLASS CUTTER Ali Around Cutter
1IETTMER MIRROR CORP. 3130 South Wabasli Ave.
Victory 2633
GENERAL OFFICE CLERK Must knovv typing. Steady vvork. 5 day§. 40 hours vveek. Paid vacation. Chance for advancement NATIONAL BANK BOOK CO. 209 South Jefferson Call: Andover 1180 —Miss Stump
GIRL FOR GENERAL OFFICE WORK
No experience necessary. Steady. Good pay to start. Pleasant vvorking conditions Call: MR. 8TOLTZ Calumet 4610
Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.65, lanski $1.5«. Pošljite nam naslov in vkoIo, drugo izvršimo mi.
t

MEVIJA DUŠAN;
Devet dek maščobe
Sumeč tem in temu primarno je tudi muje življenje Zjutraj odhajam ia sobe, ki ostane zaprta do mojega povratka. Zračim jo zvečer in potem se pogosto prehladim Kako je to važno glede na moj poklic, si lahko mislite
Gledališki igralec sem namreč in če govorim nekoliko ra-skavo ali skozi nos. me občinstvo. ki je zelo natančno, saj opazi najmanjše konfekcijske in kozmetične detajle, raztrga. Kaj se pravi raztrgati koga, tudi veste. Težko je potem kose limati.
Ker sem torej samec, jem povsem neredno. Zajtrkujem ali pa tudi ne zajtrkujem. Kosim ali pa tudi ne kosim. Večerjam, in zgodi se. da ostanem tudi brez večerje. Včasih ne zajtrkujem. to je navadno vedno, pač pa zato dvakrat kosim in najbrže ne večerjam Zgodi se. da nekoliko krepkeje zajtrkujem. potim nič'ne kosim, pač pa dvakrat večerjam itd
Kot skromen in pošten samec jem v restavraciji in vselej pomolim živilsko karto natakarju, ki jo hrepeneče pričakuje in nekako besno zareže vanjo z ostrino skarij. Natakarji me redno goljufajo in odrežejo več, kakor je treba.
Ob koncu meseca terjam kot vseh pravic opravičen državljan pri trgovcu svojo količino maščobe in moke. Vendar ob koncu meseca navadno ni zaloge. torej ne preostane mi drugo.! kakor da se predam spet poštenju človeštva, kajti humanist sem in vidim daleč naprej.
Pred dnevi pa se je zgodilo v meni nekaj važnega, nekaj se je dvignilo in dobilo čisto revolu-j cionaren značaj. Čisto resno sem se razjezil in lopnil po mizi.1 Rekel sem si: "Prijateljček, vse je lepo. humanist si, a maščobe kljub vsemu potrebuješ Storil1 bom potrebne korake "
Zadnje čase gostujem pri prijatelju, ki mu kuha stara mama, simpatična siva ženica. Ker sem mehak človek in se predam hitro blagemu okolju domače kuhinje, so me pregovorili, naj jem pri njih. Zardel sem. kajti poleg tega, da sem humanist, sem še neskončno sramežljiv.
"Oprostite", »sem dejal, "mislili si boste, da zahajam k vam zaradi..
"Nikakor prijatelj, mi vam hočemo dobro. V restavracijah preži na vas smrt. precej ogabna smrt. Skoda vas je, kajti mlad ste še."
Po tem razgovoru sem torej pri dobri ženici ostal. V znak hvaležnosti sem ji izročil ostanke svoje živilske karte, prekaljene v borbah z natakarjevimi škarjami, ter ji zagotovil, da bo dobila zanje še celih devet dek maščobe, kar je v današnjih časih že pomembna količina.
Vsa vzhičena je odšla k trgovcu in mu pomolila karto pred njegov nekoliko povaljan nos. Po kratki in simbolični pavzi je trgovec odsekano spregovoril: "Na zdravje! Iz tega ne bo nič! Radi devetih deka-
gramov si ne bomo mazali rok!"
Stara mama je bila razočarana in obupana. Potolažil sem jo, da bom sam uredil stvar, kajti bil sem partizan in vem, kako se taki stvari streže. Oblekel sem si črne jahalne hlače in škornje (kako važni pripomočki so to, boste kmalu videli) in od-ropotal v trgovino. Z elegantnim, toda skrajno napetim mirom sem položil svoj škorenj na stolieo pri pultu in vprašal skozi zobe trgovca s povaljanim nosom: "Tovariš, ali bi mi blagovolili nakazati -mojih devet dekagramov maščobe?"
Presenečenje trgovca,_ki se je zazrl v moje črne hlače in škornje je bilo tolikšno, da spočetka sploh t»i našel besede. Na- 1 to je zajecljal: "Gospod ... tovariš. to se pravi... o, kajpada . . vsekakor tovariš . . . izvoli, takoj, takoj" Zaploskal je z ro-; kami in pritekel je vajenec z razkuštranimi, od moke posejanimi lasmi. Postavil se je v nekak pozor.
"Miško, postrezi gospodu!" i Ton je bil sladak kakor saharin.
"Zakaj pa ste nahrulili staro gospo, ki vam je dopoldne prinesla mojo karto, dragi tovariš?" sem ga vprašal.
"Kako, nahrulil? Jaz... oh, gospod . .. pardon, tovariš, to pa res ni mogoče, saj spoštujem starost in vrh tega bolujem za išijasom in sploh — to ni mogoče. Gospa pa je najbrže pretiravala. saj veste, kako so stare gospe. Sicer pa, saj vam bomo postregli. Človek se pač malo pošali. Aha. tukaj je vaia maščoba. No, vidite, vse se uredi, samo pogovoriti se je treba "
Še ko sem bil daleč od trgovine, je stal pred vrati in se priklanjal kot kitajski kuli.
"Počakaj prijateljček, 1 tudi tebe bomo naučili pošteno ži-iveti!"	• (Iz Vestnika.)
1
SODIŠČA, kl Imajo opravka s ratporokaml, »o preobložena in v teku so akcije, da se njihno število ponmoii. Vojaki veterani to*IJo. neveste toiijo — sploh te »di. da vae sili narazen. Ampak porok pa Je tudi toliko kot ie nikoli doslej. Gora je na levi je iena, ki jO je mož pretopelt ima oba očesa črna) in na desni pa Je HJejova ittfca. Ona j? bila v bolnišnici, on v saporu.
jo. da se bi Nemčijo spremenilo svojo rodno temveč tudi v svo-v zvezo avtonomnih držav, ka- jo versko državo, kor je bila nekoč, in da se ji od-
vzame Saar, ki bi ga Francija
V Queenslandu v Avstraliji traja suša že četrto leto, ki je
------_----, .v. . '	iraja susa /e cvirio r» jc
rada. PoreAje pa naj se bi inter-	končala ^^ vsega drugega
nacionaliziralo, a glavno besedo	nad dva mUijona ovac 2c. 50
v njemu naj bi Francija imela.	_ (niikčn» v^.
Angleži so do neke meje naklonjeni 'francoskim težnjam v Nemčiji, ne pa ameriška in sovjetska vlada.	i j
Se več nesoglasja je v veliki j^j četvorici glede bodoče politične
let ni bilo tam tolikšne suše. Vsa pokrajina so je spremenila v prah do gležnja globoko. Torej če ni vojne, so pa druge nad- i
VABILO NA PIKNIK V KORIST OTROŠKE BOLNICE
Detroit, Mich. — Podružnice št. 1 in 108 SANSa priredita piknik v korist mladinske bol-' niče v Sloveniji v nedeljo 21. julija v Welcome Parku na 15 4 Mile Rd. in Livernois.
Spoznali se boste s partizanom Stane Krašovctm, ki je pred kratkem prišel iz Jugoslavije in bo povedal kako naš narod neumorno obnavlja porušeno domovino in gradi lepšo bodočnost sebi in potomcem.
Ne zamudite lepe prilike preživeti par prijetnih ur v krasni naravi in zaeno pomagate graditi dom zdravja in sreče slovenski deci.
Združeni odbor detroitskih Jugoslovanov (ZOJSA) ima v nedeljo 28. julija svoj piknik na istem prostoru, t. j. v VVelcome parku. Čisti prebitek je name-njim v pomoč Jugoslaviji Imeli bodo dobrega govornika, ki je bil še pred kratkem v Jugoslaviji. Povedal bo marsikaj zanimivega o sedanjih tamkajšnjih razmerah. Vabljeni ste vsi, ki se zavedate, da je naša moralna in materialna pomoč junaškim narodom Jugoslavije še potrebna.	Lia Menton.
Imenik zastopnikov Pr jletarca
Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piie •ipravništru, ki bo poslalo potrebne listine in informacije.
CALIFORNIA.
Foiurti John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič. Lo Angelci: Frank Novak. i:.n Francisco: A. Lek«an.
COLORADO.
Crested Buli«: A nt. Slobodnik. Pueblo: Louis Malenšek. WaUenburg in okolica: Edtvard Tomiit.
ILLiNOIS. Chicago in okolica: Frank Bizjak. Joaeph Oblak, Chaa. Pogorelec, Petere Verhovnik in Frank Zaitz La Salle in okolicat Anton Ude vich
—in L— Žavnlk.---
Springfield: Jo»«»j>h Ovca in John
Gorsek. Virden: Fr. Ilersich. Waukegan No. Chicago: Martin Judnich.
1NDIANA. Indianapoliti Mary Stroj. -
KANSAS. Arma: Anton Shular. Arcadia: John Shular. VVest Mineral: John Marolt.
MICHIGAN.
Italija je dobila 12. julija no-
-	_ .. . , vo vlado, na podlagi izida nc-
uredbe Nemčije. Amerika nc*e, davmh voUtev v katerih si je
J..	U> "b/tmnnitirolA V/v. i
Pogajanja za mir težavna, kakor je bila vojna
(Nadaljevanje s 1. strani.)
$2.500.000,000 in vzela je nazaj Besarabijo. pobrala iz nemških in avstrijskih tovarn stroje, zaplenila v imenu reparacij veliko materiala na Ogrskem in Ru-munskem in tudi Finsko se je z reparacijami precej obremenilo.
Francija za razkosanje Nemčije
Glede bodoče Nemčije je bilo na minuli konferenci več soglasnosti med Byrnesom in Molo-tovom kakor pa med njim ter« angleškim in francoskim vna-njim ministrom. Molotov je ob eni priliki izjavil, da je sovjetska vlada za centraliziran je Nemčije in za obnovitev njene ekonomije ivelike industrije), toda prej se mora poskrbeti, da sc ji v naprej preprečiti obnovitev militarizma. Torej bo morala v tem oziru ostati pod zavezniško vojaško kontrolo.
Francozi se ogrevajo za ide-
da se je bi 'komuniziraio . So-, izbra,M konstituanlo in se ^^ vjetska unija pa si bo pnzade- ^ zfl bhko v bistvu je vala, da se je več ne obnovi za ostala ylada ncspreincnjjna Vo-kapitalistično trdnjavo.	dilelj kr^Bnskih demokratov j
Konferenca velike četvorice Alcide de Gasperi je ostal njen je bila v glavnem predpriprava | predsednik, Enrico de Nicola je za prvo mirovno konferenco, ki j predsednik republike, v vladi se prične v Parizu 29. julija je p^g de Gasperija še šest Enoindvajset držav, ki so bile drugih krščanskih demokratov t v vojni proti osišču, je povab- in pa žtirje socialisti, štirje ko-1 1 jenih nanjo. Njihna naloga je munisti ter par predstavnikov skleniti mirovne pogodbe za Ita- drugih skupin. Dela in nalog lijo, Rumunijo, Bolgarijo, Mad-; imajQ ogromno, kajti Mussolini žarsko in Finsko. Nemčija pride ter kraij sta jim pustila deželo ; pozneje na vrsto.	VSQ razrvano in ljudstvo je ob-
Veliko nesoglasja je bilo za- upano ter v bedi.
radi vprašanja, kako naj teh 21 i---. \\
držav glasuje. Molotov je zahte- .	J« *v.*or
val, da bo mirovna pogodba z *,h Kn>1* f**1**11* Sl J,h 11 1 rw_ omenjenimi deželami veljavna	knjigarne
le, če bo sprejeta z dvetretjin-!--:-
sko večino. Ostali trije vnanji ministri pa so insistirali za navadno večino. Takozvani sovjetski blok ima samo šest zanesljivih glasov »Rusija, Ukrajina, Belorusija, Jugoslavija. Čeho-slovaška in Poljska), ostale pa kontrolirajo Zed. države in An- j glija. Na ta način — ako slednje hočejo, je lahko Rusija na veli- i kih konferencah zmerom v manjšini. Ampak so se domenili, da bodo rajše delali v mejah kompromisov kat pa si nagajali in zavlačevali mir.
Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu
„ i
Klub št. 1 JSZ.—Piknik v korist "Proletarca" na Kcglovem vrtu v soboto 20. julija (to jc tretjo soboto v juliju).
Pev. ibor France Prešeren.
Piknik v nedeljo 28. julija pri Keglu v Wtllow Springsu.
"Pioneer" št. 599 SNPJ. — Pik nik v soboto 3. avgusta v Pilsen parku, 26th st. & Albany Ave.
Organizacije v Chicagu, in okolici. ki žele imeti svoje priredbe oz načene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi po pravke v slučaju pomot.)
Detroit-Dearborn John Zornik. Joe KorSič, Joseph Klarich in John! Tlachtar.
MINNESOTA. Buhl; Max Martr. ChMioln : Frank Klun. Dulut*. j0v,n Kobi. El>4 Jihn Teran in Jucob Kunstelj.
MISSOURI
St. Louis: John Spiller.
MONTANA.
Butte: Anton Zugel.
Helena? Joseph tntheli<*b. Red Lodga: K. £rznožnik.
HFW j£RSEY. Eli*abe»h: Amalia Oblak.
NEW MEXICO Gallup: Mary in Jennie MajinSek.
NEW YORK. Gowanda. James Dekleva.
OHIO.
A kron Barberton: Mike Kopach.
Bridgeport in okolica: John Vitez. Cleveland: John 'Irebel, Anton
Jankovich in Frank Hribar. Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Ciru/d: John Kosin in Andrew Krvina.
Li»bon-Pov»er Pclntt Jacob Bergant. Maple Heights: Frank Volkar. Powhatan Point, O.: John Guzel. VVarren; Joseph Jet.
PENNSYLVANIA.
Aliquippa: Geo. Smrckar. Avella: Frank Bregar. Carmicliaels: Anton Zupančič. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. CiureiHtourr-Stratoane: John Tor-čelj, Vinko Peternel in Marko Tekavc. Export: Jos. Britz. Forest Ciljr: AnihOny Drasler Jr. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank Auguštin. Johnstown in okolica: Frank Cvetan.
Latrobe: Jvjhn !n Mary Fradel.
Houston: Louis Britz. Librarjrt Nick Triller. Meadowlanda: Martin Baje. Park Hill - Conemaugh: Frank Podboj.
Sharon: Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika za Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Herminie, za Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Jokn»town.
VVASHINGTON.
tU. Lucas Debeljak.
WEST VIRGIN!A.
Elm droee: Frank Kosem.
Selak.
Tbomait Lcnhart Wcrdinek.
VVISCONSIN.
Mi1waukee in W«l Allia: Louis Barborich Shebojfan: rrank Stih. Willard: Matt Malnar.
WYOMING.
Kemmerer in okolica: Anton Trmt-nik
in John H. Krtisnik. Ročk Sprinss: Frank Remitz.
■ j*
.t i ^ ____!

v 4 V.
> -v > - •
.j.
v	*
t******* K
Nova "KUHARICA
*	I
ZA AMERIŠKE SLOVENKE
— "SLOVENSKO-AMERIŠKA KUHARICA' Izdala MRS. IVANKA ZAKRAJSF.K
m
KNJIGA, KI JO JE VSAKA GOSPODINJA ŽELELA IMETI!
Poleg obilnega informativnega gradiva svoje stroke vsebuje tudi okrog 1200 receptov za amerikanska in starokrajska. oziroma evropska jedila — V njej je tudi ANGLEŠKI ODDELEK, kjer so v angleščini podana pojasnila in recepti za take naše jedilne posebnosti kot POTICE. 6ARKLJI, KRAPI, BUHTEL.I-NI CMOKI itd. — To bo našim tu rojenim kuharicam telo dobrodošlo in se Jim ne bo teftko navaditi pripraviti "speciall-tete", kl so JIH vedno tako rade imele doma.
Ker ameriške Slovenke do sedaj niso imele svoje KUHARSKE KNJIGE, BO TA NOVA ,,KUHARICA,, veliki večini naših
gospodinj in kuharic zelo dobrodošla.
Nova knjiga ima velikost 8x5Vi inče, obsega skoro 500 strani, (40 poglavij), ter je vezana v trde in močne olat-nice Tiskana na dobrem papirju, z vidnimi črkami.
Cena $5.00 t poštnino
NAROČILA SPREJEMA
PROLETAREC
2301 SO. LAWNOALE AVE.,	CHICAGO 22, ILL.
Komentarji—
(Nadaljevanje s 1. strani.)
so bili prebivalci brez mesa tri mesece. Imeli so sicer krušne karte, ki so jih upravičevale do določene količine mesa vsak teden, toda mesnice so bile prazne in karte v mesnicah brez mesa nič ne pomenijo. Pa so se ljudje domislili, da vozijo skozi Aimes vlaki, polni živine, v klavnice v drugih mestih. Do-hnenili so se, da bodo enega u-stavili s tem, da se bodo polegli na tračnice. "Pa naj nas vlak z živino povozi, če hoče," so rekli, 1 lačni ne moremo biti." Vlak je ustavil, bilo je izmenjanih nekaj telegramov z oblastmi in ljudje v Aimensu so končno po dolgih tednih dobili to živino in s tem potrebno meso.
Anglija priporoča ameriški vladi, da naj dopusti v to deželo 120,000 Židov iz taborišč v Evropi, češ, potem bodo morda tudi Arabci postali bolj strpni in dovolili,, da se jih v Palestino pošlje še sto tisoč. V Washing-ton pa se pripravlja iz vzhodnih mest na demonstracijo pred Belo hišo in kongresno palačo kakih tri tisoč židovskih veteranov. Namenjena je Angliji; opozarjajo, da je napram Židom v Palestini, ki je njihna pradavna domovina, skrajno brutalna, da ne drži svojih obljub Židom in da jim odreka priseljevanje vanjo iz evropskega pekla. To so za ameriške in za angleške diplomate neprijetne stvari. Ampak je vendar čudno, čemu se jim ne posreči pridobiti Arabce, da bi Palestino Zidom prepustili. Saj so tam ogromni kraji peščenih puščav in Zidje trdijo, da so jih pripravljeni z namakanjem spremeniti v raj. In oboji so semiti. Usodno razlika je kajpada vera in Židje bi radi spremenili Palestino ne samo v
"Jaz sem prcokooceanski pilot in moji poleti v Anglijo so redni, ampak moj dom je v Chicagu. To moie domače mesto je v resnici postalo svetovni pris4an in lahko razumem zakaj. Potujem precej, kljub temu je Chicago sedaj oddaljeno le nekaj ur od skoraj vsake tuje države. Videl sem že mnogo sveta, ampak Chicago sc mi dopade in veseli me. da moji otroci tukaj rastejo in se vzgajajo. Moja družina in jaz mislimo, da je Chicago dober kraj za življenje, in kako rad pripovedujem drugim po svetu o tem mestu."
■ **>w
■ • • *
*( )
*
p

i
Ta pilot pozna svoje domače mesto. Letalska družba, ki jo on zastopa, kakor mnogi drimi Cikažani. ki delajo za transportne kompanije. so iz Chicaga naredili sosedo sveta. Srednji zapad že dolgo let prodnjači v izvozni produkciji. Kot središče ameriškega prebivalstva, industrije, surovin, transportacije in kmetijstva, Chicago nudi izvrstne prilike za izvoz in uvoz. In več kot ena petina izmed 10.000 izdclovalnic v tej okolici proizvaja za tujski promet.
Naša družba je tudi koristna čikaška ustanova in ima veliko za-ipanjc v bodočnost Chicaga. Trma tega oglasa je slična ..eriji oglasov, ki poudarjajo izredno ugodnosti mesta Chicaga. Ta serija je objavljena v revijah in časopisih po vsej deželi. To so dejstva o tvojem mestu, katera moraš vedeti tudi ti kot prebivalec Chicaga.
Induatrlai locetlng In thla mrmm	theae out»t«ndki0 odvontafeat «dl-
rond Canter o« »Se United Stotet • Wodd Akport e Mond Woterwoyi • Oeo«ropKkol Center of U. S. fop^etton • Oreot »toncfel Center • Ifce "Gceot Centrol Mertret • food Produclno and Pr«e«*« Center • leodef In Iren ond »ee< *enefoc**V>fl • Oood tabor Rele tion« lecord • 2,500,000 K»owom of fower • Tra#**ndov» Ceef fteierve« • Abvn-dont Got ond Oi • Oood Oovemment • Good living
COMMON WEA L T H EDISON COM P AN T
TERRITOHIAL INFORMATION DFPARTMFNT 140 Soutb D car bor »t Strtct-Ckk*?> J, Ulmois-Pbom RAKJohh 1617
A Vugoslov Weekly Devoted to th«
Interest of the Workert •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Edueational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION C OO P E R A T I V E
COMMONVVIALTH
NO. 2025.
Ptfbluhed W*«kly tl 2301 S*. L«»»d»U At«.
Chicago, 111., July 17, 1946.
VOL XXXXI.
ECONOMIC CONSEOUENCES
The end of war always brings a spate of reports deseribing the economic consequences thereof. Although the wars may differ, thi results turn out the satne.
The concentration of control by the major monopolies of American industrial life was intensified tremendously. No major nevv companies or group of companies emerged from the vvar Those corporations which had the greatest resources and the greatest capital vvere called upon tc produce the war orders placed by the govemment.
As a result, they inereased their cash. their corporate net vvorth their profits and their power. Despite the fact that a fuss vvas made over small business—the Senate set up a Special Small Business Committee—small enterprises vvere pushed to the vvall, vvhile they con tinued to open for business they proceeded to close just as rapidly.
According to the Senate Special Committee on Small Business some 2 per cent of the manufacturing firms of the country had over 60 per cent of the employes. To this can be contrasted some recent fugures on saving accounts, vvhich point out that the richest 10 per cent cf the people own 60 per cent of the bonds and the money in bank rccounts. vvhile the poorest 40 per cent ovvn about 1 per cent. (And the largest amount controlled by any one in the latter group vvas $200.)
The vvar, as vvas generally foreseen. accelerated a trend tovvard fuch concentration as fevv other eountries are likely to mateh. A fevv major monopolies. of the type of du Pont. Standard Oil. General Electric, U. S. Steel can call the turn on the direetion of Americas eco nomic future. The things they do. or fail to do. decide the fate of vvorkers vvho are rt>mpletely dependent cn the vvages of these major concerns.
It is »ot surprising that every major decision made by the govemment is posited on the needs and desires of these monopolies. vvhich constitute the heart of capitalism. The abdication of control of prices is due almost complctely to the fact that business vvould not reconvert unless it had its ovvn terms on vvhich to operate. That these terms—high prices and high profits—mean eventual impoverishment of the great mass of the country's vvorkers vvas no concern of theirs; their profit system came first and vvould be secured regardless of results.
It is just the latter that is in doubt. It has been raid that the «>relude to the dovvnfall of a rulling class is speeded in proportion to its arrogance. It looks as if America's rulling class is about to reach that limit.—The Call.
THE MARCH OF LABOR

l tulsuctke unloj labfl is a spllmoid »dea, because »t EAiABl.ES consumers 16 know ... iuat the goods
~TV4EY btfvare mape. urtdf r sucu cb/sjdltioms *
?R 3,000,000 Ci1Y FAMiLiES AHO SiMOLE PERSOMS HADiMCOMES lis/1944
OF LESSTMAH ^l.OOO.
DEMOCRACY IN THE SOUTH
Southern vvhite vvomanhood has been saved again. The cause i> worthy but the priče is high: six more years of Bilbo and tvvo of Rankin. We have no patience vvith Northern fuddy-duddies vvho insist that Bilbo vvas elected because vve Yankees vvere not polite enough to mind our business. Far from having been elected by a commonvvealth out-raged at "outside interference," Bilbo vvas not elected by Mississippi at aH. He can be regarded as the choice of his state only in the sense that Hamilton Fish might be regarded as the choice of Nevv York in a ballot-ing confined to the Union League Club. Mississippi has roughly 1.250,-000 potential voters. but fevver than 200.000—16 to 17 per cent— shovved up at the polls. (Nevv York usually reports something like 77 per cent in a Senatorial campaign.) Of more than a half-million potential Negro voters. not more than tvvo thousand thought it vvise to put m an appearance at the eleetion booths. Their reluctance vvas due in part to the poli tax In larger it vvas due to Senator Bilbos loud and insistent advice to Mississippi vvhites to keep their black fellovv-citizens from voting by types of persuasion that go vviih night-riding and mis-used sheets. Bilbo s ugly threats vvere a probable violation of lavv and entitle him to immediate attention from the Deparment of Justice. Even pending sueh aetion. here is no need for the Senate to disgrace itself by his presence. The Constitution provides that "each House shall be the judge of the elections, returns and qualifications of its ovvn members." It should have no trouble proving Theodore G. Bilbo unfit for membership on aH three counts.—The Nation.
Navy Goes Into Spying Business
When Uncle Sam goes in for spying he does it in a public way vvhich must shock the secret service agencies of some other eountries.
The navy disclosed that it is starting a nevv school to train naval and Marine officers as "intelligence" agents, vvhich is the professional name for spies.
The first class vvill have 55 študent«, of whom 14 vvill be trained for jobs in Russia, the navy revealed.
Russia keeps its "intelligence" organization secret. So does Britain. the other country vvhich maintains a vvorld-vvide spy netvvork. Only a fevv "insiders" knovv vvho heads the British secret service system, or vvho vvorks for it.—Labor.
e averace impivioual ihcdmetat \ payme^ for 1944 hm + 1,117. w \<MO "the a ve race pavmemt vvas $575".
FOR miS ON ON LAftEu THE HAT
iou BuY, IT IS \©UR GUARAKTTFf OF A GCCO MAT - MADE UslDČH UNiON C(WO«TiO^S,
BRIDGES FALLING
VVithin the post fevv mcnths the candidates for the position of "bridge" has ben inereasing at a spedier rate than bridges vvere failling during the vvar. Nation after nation has declared its vvil-lingness to become a "bridge."
One of the first statesmen to make sueh proposals vvere those of Czechoslovakia. Although consider-ed vvithin the economic orbit of the Soviet Union, a number of statesmen vvho vvere a bit restive under Russian demands, asserted that Czechoslovakia vvantcd only to be regarded as the brfdge betvveen the vvest (Britain and America) and the east (Russia).
Then follovved a number of Po-lish leaders vvho, before they left London to return to Warsaw, reported that their earnest efforts would be direeted tovvard making that country the bridge that vvould cover the gap betvveen the eastern Allies and Russia.
In turn, there have been an-nouncements from France that that nation savv its opportunity in providing the meeting ground of east and vvest. A number of German Social Democratic leaders have been quoted as saying that Germany may vvell prove the phy-sical as vvell as idcological and political bridge vvhich vvould bring the east and vvest together. Some of the Scandinavian eountries have i f\ot been remiss, and have been protesting their vvillingness to serve as bridges.
On another level. there is the body of opinion in Britain, that suggests that the Empire's international role should be that of mediating betvvecn Russia and
America. This has its counterp among sueh Americans as Ralph
Ingersoll, PM's editor. vvho in\his book "Top Secret" (Harcour Brace) asserts that the role of America should be that of mediat-or betvveen Britain and Russia. On both sides of the Atlantic there is novv likely to spring up a group of "1946" isolationists" vvho insist that differences vvith Russia are not America's (or Britains) business.
The most omnious aspect of this choosing of sides, and the seram-ble on the part of the nations of Europe to make a čase for neutral-ity before falling into the orbit of either povver is the fact that it takes for granted the conflict betvveen Ainerica and Russia.,
To those vvho are concerned vvith prevention of sueh a vvar, it is ne-cessary to regard these moves as the most dangerous of danger signals. It means that the rulers of the major eountries are again blun-dering into vvar, a vvar vvhich vvill pick up vvhere the horror of World VVar II left off.
To break the vicious cycle of this vvar drive demands that the fight against militarism at home must be intensified—The Call.
A Great Country and a Great People
On the 170th Anniversarv of the Immortal Declaration. We Are Doing Brave, t/nselfish Things, Unparalleled in History
"Why not vvrite a Fourth of July editorial?" asked the boss. Why not? There vvas never a more opportune hour for sueh an effusion. VVe can hear the pop of firecrackers some impish youngsters are diseharg-ing, in clear violation of the lavv.
They are ushering in the one hundred and seventieth anniversary of one of the greatest events in human history—tbe sigmng of the immortal Declaration of Independence. drafted by Thomas Jefferson, and »pproved by gentlemen vvho knew that if they failed t".iey vvould probably vvind up on a gallovvs vvith a rope around their neeks.
In area and population, our countr/ has grovvn a great deal since then. Every race, every nationality, almost every group has made its contribution. When the supreme test came, they ali marched off to the big vvar, ready to die in defense of the flag, the glowing symbol of freedom an dopportunity.
• • •
\ Some foreigners are fond of pieturing Americans as erude and given to vain boasting. The charge vvas never true. Among the people of any country some boors may be found. but the average American is a modest fellovv, vvith a head pretty vvell stuffed vvith ideals and a iicart big enough and tender enough to sympatizc vvith the troubles of aH mankind.
He has Just come through a great w«r H* did a lot of the fighting. and his brothers on the home front supplied a tremendous amount of the machinery vvhich put te Axis povvers out of business.
Yet, America asks nothing for itself. It eraves only peace vvith aH the vvorld. Look through your history and try to find some other country vvhich exercised equal generosity vvhen it vvas the unquestioned
"Cock of the Walk." You vvill search in vain.
• * •
Before this editorial is in type, the Philippine Republic vvill begin doing business in distant Manila. America has granted unqualified independence and has made certain militarv and economic guarantees calculated to keep the young nation on an eveft keel.
We vvere not coerced. The Filippinos didn t have to fire a single shot at us. We simply follovved the rules laid dovvn in the Declaration of Thdependence and a beacon light of freedom and democracy was ighted on the edge of Asia.
Novvhere in the history of the vvorld vvill you find anything like tipat. It s completely unique.
• * •
A hungry nation has appealed for help. We have supplied 70 per cent of the money and goods demanded; that is. tvvice as much as ali our Allies put together. It has required the tightening of a belt here and there, but there has been little grumbling. except the criticism aimed at black marketeers and at indolent, inefficient public servants
In ali the history of the vvorld, no other country has contributed
so much at one time to relieve suffering in other eountries.
• • •
Perhaps that s boasting. If so, it's the right kind of boasting America is a great country. Its people are great people. Why shouldn t someone say so occasionally?—Labor.
"NIX!"
The Svviss are stubbom people. The Nazis hid at least $250,000,000 in that country. In fact. the United States figures that the total runs some plače betvveen $500,000,000 and $1,000,000,000 The victorious Allies vvould like to get it.
The Svviss refuse to be coerced or cajoled They say they have a plan to deal vvith the matter, but they havent revealed it.
Economics in
Practice
The follovving items are taken from the Smaller War Plants Corporation report to the Senate Sm{|i Business Committee on "Economic Concentration and VVorld VVar II/"
The KraftJPhoenix Cheese Co. (sub*idiary of National Dairy Products) makes and sells about 45*4 of ali the cheese in the U. S.
tr
There are four large distillers of whiskey vvhose combined output represents 61% of the domestic consumption. They are Seagramss, Schenley, National Distillerc Products, and Hiram VValker.
tr
Sales figures for 1944 shovv that the big five in chain groceries. A Si P Tea, Safeway, Kroger, American, and First National stores, rang up a volume representing 19 per cent of ali U. S. grocery sales, chain and indepen'dent.
tr
National Dalry Products Co. owns 360 dairy firms, including Sheffield Farms and Southern
Dairies, Inc. rit alone distributes 10%of the nations fluid milk, but in some cities it rus as high as 50 per cent. In Nevv York city it sells 25%; ln Boston, 20%; Philadelpia. 32%; VVashington, D. C., 56%; and Pittsburgh. 42.5 per ^cent. '	tr
Over in the field of rayon, half the capacity of the industry is ovvned by tvvo companies vvith nin^ plants — American Viscose Corp. vvith about one-third, and duPont. tr
Soap is under very tight control vvith the three largest companies controlling 80% of the business and one, Procter 8t Gamble (Ivory) leading the field vvith almost 40% by itself. The others are Lever Bros , (Lifebuo?) vvith about 20% and Colgate-Palm-olIve-Peet hand-ling another 20%.
tr
In drugs, figures for 1945 shovv that although penicilin vvas made by nearly 20 companies, the leading four firms accounted for more than 70% of the total produetion. The major nevv sulfa drug, sulfa-thiabole, vvas produced by six companies, but the top four sold 92% of the total.
IN THE WIND
From THE NATION
HOVV FAR CAN ¥OU STRETCH a Dollar? Heading on a classified ad in the Portland Oregon Daily Journal, of June 21: "$6,000 Fam ily Home! Only $8,350."
H ATS OFF TO HAYWARD: A Council of Democratic Aetion has been formed in Hayward, Califor-nia, to stimulate intercultural and interracial relations and to combat anti-democratic forces in the sur-roundlng area The board of di-reetors includes persons vvith Mex ican, Portuguese, Negro, Japanese, Filipino, Chinese, Jevvish, and Cau-casian heritages. Community, school and civic groups are also represented in the Council. An aetive fall program is planned, including a tovvn forum on the problems of democracy.
WHY NOT A TEST FOR EDIT-ORS? Clayton T. Rand, nevvspaper editor from Gulfport, Miss., declared at an Independent Bankers Association meeting in St. Paul: "The trouble vvith this country is over-education of the unintelligent. I am convinced that nobody should be taught to read or vvrite that can t think "
ONE BOOK. ONE VVORLD Dart, an advertising trade publication, tells a storv about President Roosevelt and Morris Emst dis-cussing the popularity in Russia of the O. W. I magazine, America. Fmst urged the importance of getting more books and radio broadcast insidc Russia to promote American • Soviet understanding The President agreed. but added, "VVhen the right time comes, there is just one book vvhich vvill vvin over the Russian people." "VVhat is that?" asked Ernst. "The. Sears Roebuck catalogue." replied Mr. Roosevelt.
UNCLE SAM CAN MAKE A RAILROAD PAY
VVhen apostles of "free enterprise" are poking a scornful finger at Uncle Sam and protesting he cannot run a business successfully. they carefully refrain from men-tioning the Panama railroad. And there's a reason.
The cost of the road vvas 5-P.000,-000 During the next fisca> > ?ar it vvill pay into the Federal :reasury a cool $3.000,000 in dividends. $200.000 above the special divi-dend in 1933. in 1 945 and 194C it paid $7,000.000 in dividends.
Operating vvithout govemment subsidies. except in its earliest years, the company has paid into the Treasury a total of $20.444.-945 in dividepds. and has built up its net cash reserves to $58.000,000
In other vvords, the company has eamed nearly 10 times its original cost*and has paid its ovvn-er—the people of the United States —an average yearly dividend of about 10 per cent on the original investment.—Labor.
20 MILLION JOBS SEEN IN BRITAIN
London--Britain vvill have a
total of 20,000,000 people at vvork by the end of this year, vvhen it is hoped that prevvar levels of domestic consumption vvill be reached, Herbert Morrison, Lord President of the Council, told a conference of employers and trades unionists. Approximately 15,500,000 are em-ployed at present on vvork for home and export markets.
Mr. Morrison said that, vvith the huge domestic reconstruction and export program, 20,000,000 vvorkers vvould not be enough. To reach the export target, fixed at a level to pay for vvhat must be imported, the export labor force must be built urf to about 1,600,000, com-pared vvith 1,200,000 before the vvar, he declared. At the end of the year there vvill be 1,200,000 in the armed forces and 500.0&0 engaged in making their supplies vvhile building vvill employ 1,400,-000, he said.
MAY AND VVAR PROFITS
Rep. Andrevv J. May, Dem., Kentucky, is chairman of the House Military Affairs Committee. He has been in favor of any and ali ap-propriutions for military preparations. He has vvorked hand in glove vvith the military, and is generally recognized as their best man in committee and Congress.
Novv comes nevvs that May's love did not go unrequited.
May put in a good vvord vvith Gen. Campbell, ordnance chief, for a number of firms vvhich received huge vvar contracts, novv condemned by UMI Si nate VVar Investigating Committee as "vvar profiteering at its vvorst "
The tieup betvveen big business,- the army and govemment w«» *o flagrant that, at the beginning of the war aH antitrust suits vvere called off for the duration. Novv, vvhen big business and the army have Consolidated their povver against the country's vvorkers, the figures vvill
_ Ijfl MAil^^l^^____________________________j	___
tir rvTt dim,
The statistics vvill prove valuable, but nothing vvill be changed unless the system vvhich produces vvar and profits is changed. — The Call.
WELC0ME NEVVS - IN TIME !
Nevvs that the Baltimore and Ohio railroad has dewloped a more povverful locomotive than the diesel, to be povvered vvith finely povv-dered coal dust, is most vvelcome and not too soon for the coal industry.
The trend, unfortunately for the coal industry, has been away from steam for some time, but has been accelerated during the vvar.
With the vvar at end, coal men faced o bleak outlook, as a com-parison of buying of engines indicates.
On June 1, 1945, railrQads had a total of 115 coalfired steam engines on order, and 383 diesel on order.
Just one year later, on June 1, 1946, only 63 coal-fired steam engine« vvere ordered, but 516 diesels had been purchased the railroads.	)
Those figures speak for themselves, and they shout loudly vvhen it is considered that railroads are among the heaviest users of coal.
It is to be sincerely hoped the povvdered coal dust engine vvill be widely used by aH railroads, and as its operating cost is lovver than diesels, the chances of its making good are excellent.—The Progressive Miner.-
They Were Taught How to Loot
Americans are naturall£ shamed by the stealing of the Hessian crovvn jevvels from a German castle by an army colonel and a VVAC, his bride. There is no excuse for sueh people. They could not have held the military rank they did unless they had sense enough to knovv that stealing is stealfog—no matter from vvhom.
But vvhile there is no excuse, there is some explanation of their deplorable conduct. The same explanation applies to the looting of army supplies by non-coms and privates, selling govemment property in the European and Asiatic blsfck markets.	%
VVhen governments themselves start stealing, it is not surprising Ihat mere cititens and soldiers have their conscienees dulled.
Under the fancy name of reparations vve, the Russians, the British and the French have been looting private citizens in Europe and else-vvhere in violation of the treaties that aH nations signed long ago not to do sueh things.
Governments have been stealing aH the way from household fur-n i t ure and food of humble vvorking people and peasants up to mineš and factories.	*
In other vvords, governments have set an example and that exam-ple is being follovved to the detriment of ali governments and aH mankind.—United Mine VVorkers Journal.
No "Forgotten Men" in Trade Unions
One of the ravvest pieces of anti-union propaganda vvhich has Hrifted into the office of LABOR in recent years comes from "Davy" Lavvrence, a eolumnist vvho like to pose as a "liberal."
"Davy" vveeps for the "forgotten men"—members of unions em-ployed by small coocerns. Because of vvage increases, he says, the little tmployer is being gobbled up by the big employer, vvith the result that the little employer's vvorkers are separated from the pay roll.
There isn t a vvord in "Davy,s" column to sustain this extraordinary claim, and so far as vve knovv, there isn't a scintia of truth in it.
Hovvever, "DavyV* most extraordinary statement is this: "Under the provisions of the VVagner lavv an employer cannot talk to his ovvn < mployes."
Of course, that's dovvnright silly. Any employer can talk to his cm. ployes at any time, but he must not intimidate his employes. Most of the courts are agreed on that point.
The judges are bright enough to knovv that the strongest vveapon any employer has is the povver to say to a vvorker: "If you join a union. you are going to lose your job." The employer might as vvell take a club and beat the employe over the head.
There are no "forgotten men" in the ranks of organized labor. Their unions are hooking after their interests, and that's the best •guarantee they vvont be "forgotten."
BABIES VVIN
NEVV YORK—In Nevv York, as elsevvhere, many landlords have refused to rent apartments to people unless they sign leases ln vvhich they promise not to have any babi ae.
From novv on, that heartleas practice vvill be a erime ln this state. It can be punished under a nevv lavv passed by the legislature and signed by Governor Thomas E. Dewey.
THE YOl?NG IDEA
Dear old ladv to Infant—Hovv are you, my little man?
Infant—O. K., baby!
MAYBE, TAFT IS A SOCIALIST
Under the heading, "Confusion," the follovving editorial appeared in the "Capital Times" of Madison, VVis., the other day:
"Maybe you think things aren't »confused in this country of ours. VVell, listen to this:
"Senator Robert Taft stomped out of a Senate committee hearing the other day in a high rage. The Wagner-Murray-Dingel! health insurance bili, on vvhich the committee vvas holding hearings. is "socialism/ Taft eried, as he vvent out banging the door.
"A fevv days later the U. S Chamber of Commerce blevv out a gasket and denounced the VVagner-Ellender Taft housing bili, of vvhich Senator Taft is one of the sponsors This bili is socialism/ said the Chamber of Commerce.
"There is only one logical con-clusion to dravv from these inci-dents: Senator Taft is a socialist and dcesn't knovv it."—Labor.
In Sam« Boat
CHIPPEVVA F A L L S, VVis. — Farmers have a vital stake in high vvages for vvorkers because the latter are the "best customers" of agriculture. So declared President K. W. Hones of the VVisconsin Farmers' Union in an address to a farm rally here. Hones warned farmers not to fall for the "multi-mlllion-dollar" propaganda campaign of Big Business against labor.
Some Odds and Ends
In a recent announcement of the lifting of priče control on bitters, a nevvspaper in Virginia accident-ly substituted the letter "u" for the letter "i." Three hours later the priče for butter in the com-munity had soared from 55c to $1.50 a pound.
tr
Federated Press' VVashington editor, Travis K. Hedrick, captains this item "The Biggest VVhopper Ever Told": During the Senate debate hrt continuing OPA, elder-ly Senator Clyde M Reed (Rep. Kan.) boasted that over 60% of his mail favored kill^ng priče control. Please, he vvent on to add "and over half of that comes from housevvives vvho are fed up vvith OPA The crovvded press gallery just smiled. Nobody thought it would be polite to ask Reed to see the "housevvives' letters." a
The špirit of progress has finelly eaught up vvith the slovv moving Senate The members of the Upper House have voted themselves higher pay. shorter hours and better vvorking conditions — The Nevv Yorker.
OrCH!
Judge—"Why you »trike this
dentlst?"
Accused — MHe nerves."
got on my