Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV. Lendava, 8. augusta 1937. Štev. 32. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i Kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Katoličanci, vstanimo! Nedavno je izšla v nemškom jeziki prekrasna kniga „Svet za Kristuša,ˮ štero je napisao ponizen i goreči slovenski dühovnik g. Kalan Janez iz Ljubljane. Ta kniga je že v tom kratkom časi prevedena i se prevaja skoro na vse jezike. V njoj stoji napisano vnogo kaj, ka bi morao čütiti, znati i na delo postaviti vsaki katoličanec. Ta kniga je zlata vredna. Pisatel zove v toj knigi ves katoličanski narod, da se zdrami, vstane, da se zdrüži v močno protibolševiško i protibrezversko armado, i da osvoji celi svet za Kristuša. To je mogočen klic vsem katoličancom za sküpen boj, dühovni boj za Kristuša, našega Krala. Komunisti majo pred očmi svoj cil. Te njihov cil je: podignoti revolucijo po celom sveti i zdrüžiti ga z brezbožnov vladov. Apoštolje bolševizma so raztepeni skoro po celom sveti i neprestano delajo za svoj hasek i to v trdom vüpanji, da mora vstanoti den, da bode komunizem zavladao. Ali se to zgodi? . . . Strah nas obide, gda si zmislimo na to. Vendar, nevarnost je ne isklüčena, dokeč to delüvanje gledamo s prekrižanimi rokami. Nevarnost je v istini velka. Bolševizem je svetovna nevarnost velke mere i silne moči. Svet bi morao trepetati pred takšov nevarščinov za svoj obstanek. Ali vidi se, da se na jezere i jezere lüdstva ešče ne zavedalo svojega položaja. Nieden glas je ne tak močen, da bi zbüdo iz spanja glühe i slepe narode sveta, šteri neščejo, da čüjejo i vidijo. Ka smo dozdaj napravili proti tomi peklenskomi načrti,šteri idi za tem, da zrüši s prestola svojega Stvoritela i ga klači z nogami? Nam se vidi to že navadna stvar, ka delajo naši protivnicje. Kelko slaboga so nam že napravili, ali mi ešče ne vidimo, ne čüjemo, ne delamo za sküpen i odločen nastop proti toj nevarnosti. Medtem, gda se z vseh strani dela proti veri i Cerkvi mirno i po načrti, v katoličanskih domovaj vlada čüden brezbrižen mir. K tomi je krivo to, ar smo katoličanci slabo zdrüženi med sebov. Dnes se vnogo guči i piše od Katoličanske Akcije. V toj akciji ali drüštvi so katoličanci močno zdrüženi med sebov. Ali je ta akcija že porodila kakšo gibanje? Dozdaj se na žalost ne opaža nikaj posebnoga. Zrok tomi je, da velki del katoličancov v toj akciji pripada samo po imeni k kat. Cerkvi. Oni so mrtvo blago v ladji sv. Petra. Oni potüjejo samo z ladjov, ali nikaj ne napravijo, da bi jo pomogli naprej. Na vse strani pa vidimo fronte komunizma, poganskoga nacijonalizma i modernoga brezboštva. Proti vsem tem silnim protikrščanskim napadom moramo že ednok razgibati močno katoličansko, versko gibanje. Bojna je blüzi, ka čakamo ? Brezbožniki Rusije delajo na velko, da z brezštevilnimi sredstvami i zagriženostjov istrebi vero v Boga. Pripravla se bojna na živlenje i smrt. Katoličanci, ka premišlavate ? Ne čüjete glas milijonov, šteri kričijo, da jih čüje cela zemla: „Neščemo, da bi nam Té vladao ! Doli ž njimˮ ! Ne kričijo več „križaj Gaˮ, ar so Ga že osodili i so pripravleni, da ga križajo. Na sveti se dogaja ravno isto, ka se je dogajalo na Pilatošovom dvori. Kristuši Krali so vzeli kralevsko krono, kronali Ga s trnjavo i besno Ga bili po njej... A mi smo na vse to krvoločno i besno dretje mirni i tihi kak apoštolje — plašlivci na Velki petek. Ne zgražamo se i ne trüdimo se, da bi branili zemlo i krono našega Krala. Ali naj Ga tüdi mi sramotimo s tem, da kak njegovi verniki nemamo korajže napraviti niti telko, kelko delajo plačenci Antikristušovi? Ali naj ma šatan bole goreče pripadnike kak pa Gospod Bog ? Ša- tanovi hlapci nas že dugo zovejo na bojno. Čas je, da se že ednok odzovemo i vzdignemo. Velka hüdoba na ednoj strani zahtevle velko lübezen, gorečnost i delavnost; na drügoj strani velikomi gibanji i zaprisegnjenoj mržnji proti Bogi postavimo veliko i delovno gibanje. Hodimo že ednok iz odbrane v napad ! Če ne želemo biti vsigdar zapostavleni i na slabšem, moramo začnoti napadati ! Fronta proti fronti! Zdrüžena svetovna katoličanska zveza proti brezverstvi i brezboštvi ! Rim ali Moskva ? Papa ali Stalin? Kristuš ali Antikristuš? Kristuš naj zmagüje, naj Vlada i zapovidavle ! Ali bodo to i ostanejo samo lepe reči? O, ne! Vsakši katoličanec, šteri čüti v srci ešče količkaj zavednosti i lübezni do svojih svetinj, mora se zdramiti, zdignoti i vdariti! Vdariti po šatanskih hlapcaj ! Dosta je že toga, da katoličanci spimo, dremlemo, potrpežlivo gledamo i prenašamo šatansko delo pokvarjenih i bolševiških plačancov. Ne dale! Dosta je! Zdaj je prišao čas za nas katoličance! Trbe se zdignoti i položiti roko na meč lübezni, delavnosti i gorečnosti za Boga i napovedati boj Antikristuši. Vsi, šteri smo ešče dobre vole, zdignimo se i vdarimo v boj. Kristuš nas zove ! Grački Vili. Naši v Franciji po sv. spovedi i prečiščavanji v Cléville, škofija Rouen, dep. Seine Infrieure. Na sredi med njimi Izseljeniški dühovnik g. Kolednik Ferdinand. Naš prosvetni tabor. Prosvetni tabor Slovenske krajine, šteri se bo vršo v Soboti na nedelo 5. septembra, bo naš pravi domači, narodni svetek. Naša drüštva, naše občine i naše fare so že zdaj začnole z delom i vse napunjavle samo edna žela, naj bi bio naš tabor eden zmed najvekših i najlepših taborov, kelko se jih je že letos vršilo po našoj širnoj Slovenskoj domovini. Naš tabor ma za našo krajino trojni pomen. Ob prvim je namenjeni nam samim. Dostakrat po krivici Sodimo sami sebe, gda gučimo, da nas je malo, da ne vemo vküp držati te, gda bi najbole potrebno bilo. V istini, če se poglednemo nikelko v globočino naše düše, vidimo, da v jako velkoj vnožini našega lüdstva žive i močno raste živa vera v Boga vsemogočnoga, v naše krščansko občestvo i naš narodni razvitek. To je bogastvo naših düš, to je moč našega lüdstva. Ne nosimo vsigdar toga na jeziki i ne kričimo glasno s tem po sveti, nego včasih je li dobro, če se s svojim düševnim imanjom pokažemo sami pred sebom i pred svetom. Tak najlepše sami vidimo, da nas je vnogo i se nemamo od nikoga bojati, našim neprijatelom pa tüdi pokažemo, da se je z nami ne ravno dobro špilati. Ob drügim je namenjeni te tabor vsem našim bratom tam prek Müre. Ešče dnes dostakrat bridko občütimo, kak nas Vnogi, Vnogi malo poznajo i predostakrat krivo sodijo. Nikak nas je nikdi opisao, da smo nezaneslivi, zahrbtni krščansko i narodno premalo zavedni, naši voditeli, da so starokopitni, šteri se bojijo prave i istinske Slovenske sküpnosti, naša domáča inteligenca, da je sama v sebe zapreta i nedostopna za pravo krščansko i narodno prosveto lüdstva. Kaj takšega si je mogao zmisliti samo do dna düše hüdoben človek, šteri je šteo iz toga kakši hasek za sebe spraviti i kaj takše guči dnes samo tisti, šteri nas niti malo nikaj ne pozna. Na našem tabori, gde bodo navzoči najodličnejši voditelje slovenskoga naroda, bodo meli priliko naši bratje od drüge strani Müre, da si naš narod od blüzi poglednejo i se z nami iz oči v oči Pogučijo. Spoznali bodo što smo i ka smo i kak krivo so nas Vnogokrat sodili. Naš tábor je pá namenjeni tüdi našim lastivnim bratom, šteri so raztrošeni po širnom sveti, da z žülami svojih rok slüžijo svojim domačim potrebni vsakdanešnji krüh. Radio drüžbo v Ljubljani smo najmre zaprosili, naj bi naš tabor po radiji prenašala v svet, da bi se tak lehko tüdi naši bratje, sezonski delavci gde pri radiji tam v Franciji ali Nemčiji, ali Belji veselili z nami i poslüšali v tühinskom kraji našo domačo reč. Našim delavcom bo to v velko veselje i tolažbo v radost bo pa tüdi nam vsem, da lehko iz svojega domačega kraja z rečjov pozdravimo na velko daljavo naše domače, šteri se te den nedo mogli z nami vküp veseliti doma. Strašna povoden po vsoj Slovenskoj krajini. Zgodovina Slovenske krajine ne pomni, ka bi gda takša voda bila Vseširom, kak zdaj. V nedelo odvečara okoli pete vöre je začnolo dežüvati i to tak, da je naednok Vseširom sama voda bila. Do osme vöre je včasi za hip malo henjalo, te pa naprej celo noč zajtra do tretje vöre takši dešč, da takšega nihče ne pomni. Zgodilo se je že prle tüdi, da je oblak tü pa tam dol spadno. Zdaj pa je oblak dol seo po vsoj krajini, v sobočkom srezi kak v lendavskem. Med strašnim nalivom se ešče te bliskalo neprestanoma i treskalo tak da so se lüdje vse sprestrašili. Tak da bi se sodnji den približavao. Voda je začnola teči po vulicaj kak v potokaj. Vsa dvorišča so naednok bila puna vode i pri vnogih hišaj je tüdi v štale i v hiše tekla. Lüdje so se začnoli seliti, živino na višiša mesta goniti. Pola i travniki so pod blatnov vodov, ki pomali odteka i za sebov püšča pesek i blato. Trava je vsa blatna, krumpli, hajdina, proso, repa gnjili, tak da se je bojati, da z jesenskoga pova nikaj ne ostane. Škoda se ceni na več milijonov dinarov. Oblasti se nujno naprošajo, da kak najprle priskoči Siromaškomi lüstvi na pomoč. Grozna noč v Lendavi. V nedelo večer je Lendava doživela ka šče nikdar. Ogromne vnožine vode, ki je spadnola na vso okroglino, so pritekle dol z bregov i tekle celo noč s takšov silov, da so s sebov nosile cigelje, debelo kamenje, blato, dol na glavno vulico, ki se je spremenila v deroči potok i nesla s sebov vse, ka je najšla. Okoli cerkve je bilo puno zidarskoga orodja, kište, pesek i vse to je voda odnesla dol po cesti do pošte i sodnije. Tam je voda kamenje i blato püščala. Cerkveni trg je ves razorani. Klanci po goricaj so skopani kak jarki. Travniki, pašniki i pola okoli Lendave so kak morje, Črnec, Ledava i Kobilski potok se ravno v Lendavskom koti stekajo i so ogromno vodine prinesli s sebov tak da je med mostovi voda celo prek visike ceste tekla. Promet prek mostov je bio v pondelek stavleni, zato ka so stari mostovje tak slabi, da šo jih privezali, da jih voda ne bi odnesla. Bili so stranski s kolami iz Medžimurja i drügih krajov, pa so ne mogli priti domov. Morali so ostati v Lendavi. Iz sosedne Madžarske javlajo, da je tam tüdi strašna Povoden. Iz Lentibe je oblast celo v Lendavo prosila gasilce za pomoč. Lendavski gasilci so pa doma morali biti kredi, da bi lehko vsakši čas nastopili. Sosedno Medžimurje je tüdi pod vodov. Tüdi tam je grozno šo dešč, ali tak zato le nej, kak Prinas. Pravici je zadoščeno. Kak smo že poročali v Novinaj, je 8. junija t. l. JNS priredila politični shod v Maribori, kde se je vdeležo tüdi Živkovič Peter, predsednik JNS. Pri toj priliki so vmorili pristašje JNS akademika Dolinara, za šterim jako žalüje vsa Slovenija. Te dneve se je vršila glavna razprava proti vmorilcom i to v Celji, gde so bili obsojeni sledeči: Reja Slavko zavolo prestopka nasilja zločina na 5 mesecov strogoga zapora; Dugina Viktor zavolo prestopka nasilja zločina i vmorstva na 3 leta robije. Na 4 mesece strogoga zapora so bili obsojeni sledeči: Brajkovič Slavko, Bunc Josip, Klajnšček Franc, Kodrič Franc, Mlinar Ivan, Paravan Anton, Primec Filip, Primec Mirko, Ranar Mirko, Štancar Drago i Urbančič Ludvik; na 3 i pol mesece Silič Ivan i na 5 mesecov strogoga zapora Markež Vinko. Vsi tej so sodelovali pri vmori Dolinara. Obtožnica med drügim navaja, da so se obsojenci 8, junija v Prihovi v dogučanom i sporazumnom naklepi zbrali i s sküpnimi močmi vsaki posebi napravili nasilje proti drügim osebam i poškodüvali potniški autobus, v šterom se je po državnoj cesti iz Maribori proti Celji vozilo poleg 2 šofera nad 30 ljubljanskih akademikov, štere so napadnoli s tem, da so Oboroženi z dugimi kühinskimi nožmi, drogmi, palicami, revolveri i nabranim kamenjom iz sovraštva iz bližnje šume naskočili z metanjom kamenja i z strelbov. Pri toj priliki so spotrli vsa ok- na na automobili i povzročili do 12 jezero Din škode i spravili v nevarnost živlenje ali zdravje večim lüdem. V tom napadi je Dugina Viktor z nožom v hrbet Dolinar Rudolfa telesno tak poškodüvao, da njemi je prebodno plüča i je poškodüvanec od dodene poškodbe vmro. Pri tom napadi je bio tüdi leži ranjen na obrazi z nožom Branko Planine. Po zaslišanji i izpovedbi svedokov je dokazano, da je Reja Slavko vodo celo akcijo za napad teh akademikov, a Dugina Viktor pa vmoro akademika Dolinara. Tak je pravici zadoščeno, čiravno je Kramer s svojimi JNSari šteo zvaliti vso krivdo na akademike. Sodniki so tistoga političnoga mišlenja kak obsojeni, sodili so po pravici. 2 NOVINE 8. augusta 1937. NEDELA po risalaj dvanajseta. Evangelium (Lükač 10.) Tisti čas je pravo Jezuš svojim vučenikom: Blažene oči, štere vidijo, ka vl Vidite. Ar Velim vam: ka so Vnogi prorocke i kralovje želeli viditi, štera vl Vidite i ne so vidili i čüti, štera ví čüjete i ne so čüli. I ovo niki v pravdi vučeni je gori stano sküšavajoči njega i govoreči: Mešter, ka čineči žitkom vekivečnim bodem ladao ? On je pa velo njemi: vu pravdi ka je pisano ? kakda štéš ? i on odgovoreči je pravo: Lübi Gospodnoga Boga tvojega z celoga srca tvojega, i z cele düše tvoje i z cele moči tvoje i z cele pameti tvoje, i bližnjega tvojega, liki samoga tebe. I veli njemi: prav si odgovoro; to včini i živo bodeš. On je pa šteo spravičati sebe i pravo je Jezuši, a što je moj bližnji? Odgovoreči pa Jezuš velo je: Niki človik je doli šo od Jeružalema vu Jeriko i spadno je med razbojnike, ki so ga i slekli i ranjenoga na po živoga ostavivši, odišli so. Prigodilo se je pa, da bi niki dühovnik doli šo po onoj poti i videvši njega, mimo je šo. Prispodobnim talom i levita, da bi bio poleg mesta, ino bi ga vido, mimo je odišo. Niki pa Samaritanuš po poti Idoči, prišao je do njega i videvši ga, geno se je na smilenost. I pristopivši zavezao je rane njegove i vlejao je vnje oli i vino; i položivši njega na svojé živinče, pelao ga je vu oštarijo i skrb je na njega noso. I na drügi den je vö vzeo dva soda i dao je oštarjaši i pravo je: skrb mej na njega i kajkoli ober toga potrošiš, jas, gda se povrnem, nazaj ti dam. Šteri med etimi tremi se vidi tebi bližnji biti onoga, ki je spadno med razbojnike ? on je pa pravo: ki je miloščo ž njim včino. I veli njemi Jezuš, idi i ti včini prispodobnim talom. Razgled po katoličanskom sveti Okrožnica Pija XI. „Divini Redemptorlsˮ o brezbožnem komunizmu. — Kaj je drüžba. — Medsebojne pravice in dolžnosti človeka in družbe. 29. A Bog je določil človeka tudi za svetno družbo, kakor jo res zahteva njegova narava sama. Družba je namreč po Stvarnikovi volji naravna pomoč, da more človek doseči svoj cilj; ni človek radi družbe, ampak drüžba radi človeka. Seveda tega ni umeti v zmislu liberalnega individualizma. Liberalizem hoče, naj država služi zgolj poedincem in njih tudi neupravičenim zahtevam; pravi zmisel pa je, naj bi bila dana po organski zvezi z družbo in državo vsem možnost, da z vzajemnim delovanjem ustvarjajo svojo pravo pozemeljsko srečo; potem, da jim družba omogoči razvoj tistih naravnih individualnih in socialnih sposobnosti, ki njih tvorbe presegajo časovne koristi posameznikov in jih tudi posamezniki vsak zase uresničiti ne morejo, ki marveč odsvitajo v družbi božjo popolnost. A tudi to služi končno človeku, ki se po teh prilikah božje popolnosti dviga k Stvamiku in mu daje hvalo in čast. Le človek ima namreč um in nravno svobodno voljo, ne družba. — 30. Kakor se pa človek ne more odtegniti tistim dolžnostim, ki je z njimi po božji volji zavezan družbi in imajo zato Predstavniki avtoritete pravico prisiliti ga, da izpolnjuje svojo dolžnost, če se nezakonito brani, prav tako pa tudi družba ne more vzeti človeku pravic, ki mu jih je dal Stvarnik Bog (važnejše smo že na kratko omenili), tudi mu ne sme onemogočati njih rabe. Tako je v soglasju z naravnim razumom in njega zahtevami, da vse pozemeljske dobrine služijo človeku, po njem pa se nanašajo na Stvarnika. S tem se popolnoma ujema, kar je zapisal o načinu krščanskega zveličava-nja apostol narodov Korinčanom: „Vse je vaše, vi pa Kristušovi, Kristus pa božjiˮ (1 Kor 3, 23). Ko komunistični nauk človeško osebo ponižuje in nje razmerje do družbe hladno prevrača, jo naravni razum in božje razodetje čudovito povišujeta. Gospodarsko-Socialni red. 31. Vodilna načela za gospodarsko- družabni red so razložena v Socialni okrožnici Leona XIII. o delavskem vprašanja (oknožn. „Rerum novarumˮ, 15. maja 1890; Acta Leonis XIII, zv. IV., Str. 177—209), in v Naši okrožnici o obnovi socialnega reda (okrožn. „Quad ragesimo anno“, 15. maja 1931; AAS zv. XXIII, 1931, Str. 177—228) primerjena na zahteve našega časa. V tej okrožnici smo ponovno poudarili tra dicionalni nauk Cerkve o individualnem in socialnem značaju zasebne lastnine in natančneje določili pravice in dostojanstvo dela, razmerje medsebojne opore in pomoči, ki mora biti | med tistimi, ki dajo kapital, in tistimi, ki delajo, in plačo, ki gre po pravici delavcu zase in za drüžino. — 32. V isti okrožnici smo tudi pokazali, da sodobnega sveta iz žalostnega stanja, ki ga je vanje pahnil breznravni liberalizem, ne bo rešil ne razredni boj in terorizem, ne avtokratična zloraba državni oblasti, ampak le to, če bosta gospodarski in družabni red prešinila socialna pravičnost in krščanska ljubezen. Pokazali smo, kako je mogoče doseči pravo blaginjo po pravih načelih zdravega korporativizma, ki spoštuje razne stopnje socialne oblasti; kako naj se vse korporacije Zložno med seboj združijo in skupno teže za občo blaginjo, in da je najbolj svojska in poglavitna naloga javne oblasti vprav ta, da po svoji moči pospešuje takšno medsebojno združevanje in sporazumevanje državljanov. (Dalje) Nemška vlada izgnala do 1000 smilenih bratov, šteri so prek 30 let vodili bolnico i v šteroj je bilo do 800 betežnikov. Vlada je te smilene brate izgnala v par vöraj, šteri so bili tak duga leta v slüžbi betežnim i odnemoglim i s svojim požrtvüvalnim delom spravili državi nad 250 milijonov dinarov haska letno. Na to povelje so se bratje s svojim predstojnikom zbrali i pred odhodom šče zaspevali v kapelici „Te Deumˮ i „Salve Regina i nato vzeli Najsvetejše, se poslovili od betežnikov, šteri so se milo jokali za svojimi dobrimi oskrbiteli. Odzvüna bolnice je brate že čakala vnožica naroda, štera je izgnanim bratom dala na svojih domaj prenočišče, ar bratje so bili izgnani proti večeri. Na drügi den je bila v Dortmundi, gde so bratje vodili bolnico, velika manifestacija za smilenimi bratami, ki so vživali povsedi najvekše spoštüvanje, ar so bili zaistino smileni do vseh betežnikov i vse jih je rado melo. Nemški hitlerizem ma te namen, da vzeme dühovščini i Cerkvi poštenje med verniki i da tak ležej nastavi svojo vero, štere se narod jako brani. V prvoj vrsti nemška vlada preganja dühovščino i katoličanski tisk. Prepovedala je že več katoličanskih listov, šteri so izhajati v več stojezer falataj. Katoličansko lüdstvo je pri vsem tom preganjanji jako mirno i vdeležüje se kat. pobožnosti v dosta vekšem števili kak kda koli prvle, ar zna, da samo v pravoj kat. Cerkvi je zveličanje svojih düš, šteroj je voditeo Kristuš. Strašna toča i povodni po Sloveniji. Kak smo že poročali v naših Novinaj, je bila na večih delaj Slovenije že pred tjedni velika toča, štera je povzročila tü i tam velike škode. Preminočo nedelo i pondelek je pa bila takša Povoden i toča, štero ne pomlijo niti najstarejši lüdje i so mislili, da de konec sveta. V okolici Gorjanc i Sv. Križa pri Kostanjevci je toča kak orehi debela, spotrla na hišaj ves črep i okna, po sadovnjakaj i polaj sklestila vse veje i kukarico. V ništernih krajaj je viher vrgao doli strehe, spodro hiše i od korenja vred podirao drevje. Nato je začnola voda vdirati skoz vrata i okna v hiša, gde so lüdje niti ne meli časa rešiti svoje Vsakdenešnje reči i so do pojasa gazili v vodi rešüvati svoje i svojih dec živlenje. Prek noči so postali kodišje brez vsega. Živino njim je voda odnesla z štalami vred. Deca i betežniki so na ves glas kričali, jokali i zvali na pomoč lüdi. Cele vesi i poti so vse preorane i ščista vničene. Pola i travniki so puna s kamenjom i s peskom, štero je voda prinašala naravnoč v velkih plazaj. Lüdstvo je sploj odnemoglo. Vse ka so si pripovali njim je voda odnesla. Na pol nagi so i velki mraz trpijo. Deca jočejo, ar so lačna, starišje pa nemajo nikaj njim dati. Kvar cenijo na več milijon dinarov. Lüdje, ki so odvisni v teh krajih samo od toga, ka si pridobijo iz zemle s svojimi rokami, ne bodo mogli svoje škode nadomestiti. Zato so se obrnoli do oblasti i smilenih src, da naj njim priskočijo kem prvle na pomoč, da od gladi i od betegov, štere je povzročila voda, ne prejdejo. Toča i Povoden je divjala skoro po vsoj našoj državi. Dühovnik za naše izseljence. Naš list je dne 18. julija 1937 v 29. številki prineso pod gornjim naslovom članek, šteri bi lehko vstvaro v javnosti mnenje, da višja cerkvena oblast, to je, da knezoškofijski ordinariat v Maribori zavlačüje imenüvanje izseljenskoga dühovnika za naše izseljence v Franciji. Istini na lübo ugotavlamo, da je knezoškofijski ordinariat ponovno pismeno pa tüdi vüstno pozvao Drüžbo sv. Rafaela za Slovensko krajino v Črensovcih, naj njemi predlaga primernoga dühovnika iz Slovenske krajine v imenüvanje za izseljenskoga dühovnika za Francijo i da naj imenüvanoga gospoda opomene, da tüdi sam prosi pri pristojnoj cerkvenoj oblasti za potreben dopüst zavolo izseljenskoga pastirüvanja. Rafaelova drüžba za Slovensko krajino ne mogla knezoškofijskomi ordinariati do dnes predlagali izseljenskoga dühovnika, ar se ne priglaso nieden za to teško misijonsko delo. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Na podporo Novin je darüvala Ritlop Treza, Črensovci, iz Francije, , 5 Din, Benkič Jozefa, Vadarci, iz Francije 8 Din. — Bog povrni! Nova sveta meša v Črensovcih. V nedelo 1. avgusta so prikažali prvo svojo sv. mešo preč. g. Kustec Martin iz Gor. Bistrice. Kak pri vsakoj novoj meši, tak je tüdi pri toj bilo vnogo lüdi iz domače fare, kak tüdi iz sosednih far. Predgali so preč. g. Cigan Franc, salezijanec iz Črensovec i to od dühovnikove oblasti v spovednici i pri sv. daritvi nad presv. Rešnjim Telom i nad presvetov Reš-njov Krvjov. Edino dühovnik ma oblast posvetiti hoštijo, edino dühovnik ma oblast deliti sv. obhajilo i edino dühovnik ma oblast odpüščati grehe. Pri sv. meši so g. novomešnika vodili domači g. plebanoš Zadravec. Po sv. meši se je razvilo doma na Gor. Bistrici veselo razpoloženje pri gostih, štero je ne minilo, čeravno je strašno grmelo, treskalo i deževalo, kak da bi se s škafa vlevalo. Na drügi den se je primicija nadalüvala, vdeležili so se je poleg drügih gg. tüdi domači g. plebanoš, šteri so v nedelo zavolo slaboga vremena ne prišli. Pri vseh slovesnostih je igrala Črensovska godba. Dühovniške spremembe. V zadnjoj številki Novin smo že objavili en del dühovniških sprememb, ki se tiče naše apoštolske administrature. Drügi del sprememb je sledeči: Bivši črensovski kaplan g. Trobina Stanko so premeščeni za kaplana v Čadram, novomešnik g. Rajner Janoš za kaplana v Rogatec, v Soboto so premeščeni za kaplana iz Prevalj g. Škraban Janoš, gg. Tratnjek Štefan i Nemec Matjaž zavolo vojaščine nesta nameš-čeniva. Rafaelova drüžba za Slov. krajino je izposlovala pri kralevskoj banskoj upravi podporo za g. Bejek Janoša, oskrbnika sebeščanske fare, da vodijo dühovno skrbstvo par tjednov med našimi delavci v Bački i Baranji. Klic s Sladke gore. Romanje k sladkogorskoj Materi boži je znova pred nami (12.—15. avg). Vsi stari prijatelje te bože poti ste prijazno povableni, da pridete letos znova i pripelate s sebov šče drüge, posebno mlajše, da najdejo v tom zatišji v Marijinom svetišči najdrakše — mir svojim düšam. Letos so tüdi že vsi 4 zvoniki na novo preslikani, da cerkev že od daleč blešči i zove: Pobožni romarje pridite v Marijin hram, da bo sprosila milost Vam ! „Vižarja Pala Jan. iz Hajdine letos ne bo več, pridite drügi v velikom števili, bomo molili za njega. S. K. A. D. „Zavednostˮ bo imelo 11. avgusta t. 1. svoj redni občni zbor v Martinišča v Soboti. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2.Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Po- ročila odbornikov. 4. Poročila revizorjev. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Začetek ob deveti uri, ob pol deveti uri sv. maša. Za člane udeležba obvezna, starešine vabljeni ! — Odbor. Bogojina. Preminočo nedelo je bila pri nas lépa slovesnost. Prosvetno drüštvo je priredilo lepo igro: „Zdravnikov strežnikˮ. Popoldnevi je bila prireditev za mladino, ki je prišla v lepom števili. Zvečer je bilo za odrasle. Šolski prostori, gde se je prireditev vršila, so bili puni. Pred igrov nam je v izbranih rečaj razložo pomen in delo Prosvetni drüštev g. vučiteo Bajlec. Navzoči so ga pazlivo poslüšali i ga večkrat z velkim odobravanjom prekinoli. Po govori je bila igra, ki je navzoče prav navdüšila. Posebno moramo povdariti, da so vloge zelo dobro rešili, dijak Pucko, oba Puhana, Martin i Karol pa tüdi Smej Joško. Odlično je igrao Camplin kmeta Boštjana, poleg drügih, kak Loperta Ferija, Smeja Ivana, ki so vsi do zadnjega jako dobro igrali. Istinsko lepo priznanje našim vrlim dečkom I Drüštvo se tüdi zahvalüje g. bogoslovci Gutmani, da je pomagao pri prireditvi i s tem pripomogao k tak lepomi uspehi, posebno pa ide zahvala g. vučiteli Bajleci i vsem igralcom, ki se trüdijo za lepi razcvit Prosvetnoga društva. Kakši bo spored prosvetnoga tabora ? Po naših prosvetnih drüštvih i faraj je že razposlani Spored cele proslave v splošnom, Podrobnosti se pa naznanijo nikelko kesnej. V glavnom se bo vsa Proslava vršila sledeče : V nedelo, 5. septembra ob 9 vöri zajtra sprejem odličnih gostov, ob pol desetih Obhod po mesti, nato sv. meša na prostom s cerkvenim govorom po tom pa zborovanje na istom mesti z govori krščanske prosvetne vsebine. Pertoča. Pri nas so zadnje povodnji i dežovje silno dosta škode napravile. Ništerne ceste so popunoma razrüšene, njive i travniki vničeni. Zaprosili smo za pomoč bansko upravo, da se nam na te način konči nikelko popravi velka škoda, štero smo trpeli od vode. Sodnji den nad Črensovcami. Dnestjeden, augusta 1. je proti večeri začelo rositi. Po rosi je prišo dešč, po dežji pa se je spüsto oblak i se je voda kak z škafa levala dugo v noč. Zmes je pa grmelo i se bliskalo nepretrgano. Vdarilo je v cerkev, v Naš Dom, v hišo g. šolskoga upravitela Lutara. A strelovodi so gromsko strelo srečno odvodili i nesreče nikše ne na tej poslopjaj. Gda je v cerkev vdarilo, je nastao takši Pritisk, da se je sosedna Bauerova gostilna vsa zatrosila i zazibala. Vode je naletelo teliko, da so Črensovci popolnoma poplavleni. Do uredništva Novin se samo po ednom kraji moglo priti. Voda se je razlejala na Žižke, Trnje i dale doli i okoli. Veseli den primicije se je spremeno v strašno noč i v den povodni v celoj fari. + Dr. Franc Ivanocy: Iz naše davnine. Nájzanimivejši i najlepši pa je zvezdnati obok. Na tom oboki sta dva glavniva i dva stranskiva sklepnika. Iz sklepnika v apsidi ideta dve rebri, šterivi jo delita v dve polovici; stranski rebri se zdrüžila v šilastoj konzoli, drügivi dve glavnivi rebri pa se cepita v dva stranskiva sklepnika. Iz stranskih sklepnikov ide ta proti slavoloki skoz drügi sklepnik znova dve glavnivi rebri. Iz drügoga glavnoga sklepnika ideta ešče dve menši rebri, šterivi se na tretjim cepita v dve dugivi rebri, končüjočivi se v konzo-lah na glavnoj steni. Sküpno je devet-dvajseti reber. Na to rebrasto mrežo položeni obok tvori proti apsidi lepo šesterokrako zvezdo, proti slavoloki pa kaže obliko velke črke X. Na oboki je osem trikotnih i deset štirikotnih pravilnih polj i eden nepravilen štiri-koten prostor med štirimi sklepniki. Rebra so zvün ednoga vsa jako dobro ohranjena, napravlena so iz kamna z žlebičastim, ostrim robom. Gde se rebra cepijo v glavno steno, so na zvünešnjoj strani stené oporniki s pečatov strehov. 8. augusta 1937, NOVINE 3 Žižki. Kak smo že svoj čas poročali v „ Novinajˮ, smo si začnoli zidati novo kapelico na čast sv. Forjani ki nam čuva naše domove. Betonska dela so gotova i materijal pomali dovažamo. Da de nas pa preci več koštala kak smo prle računali, zato prosimo dobra srca i pa naše rojake v Franciji i Nemčiji, či bi nam priskočili s par dinari na pomoč. Za vsaki najmenši dar se že v naprej zahvalüjemo i tüdi objavimo v „Novinajˮ. Dozdaj smo dobili prostovolni darov 114 Din. i to od sledečih: Stanko Koloman iz Žižkov zdaj v Franciji, 10, Stanko Marija iz Žižkov, zdaj v Franciji, 10, Stanko Ivan iz Žižkov, 30, Fratar Anton iz Žižkov, zdaj v Franciji, 20, Kramar Ivan, trg. Črensovci, 10, Virag Ivan iz Žižkov, zdaj v Franciji 34 Din. Vsem darovnikom Bog plačaj. Smrt našega stalnoga naročnika. V 79 leti starosti je Bog k sebi pozvao na plačilo Törnar Matjaša v Črensovcih. Hiša pokojnoga je stalna naročnica naših listov. Pa to je siromaška hiša: plüg, zemle i z blati kuča. Pa ta siromaška hiša je venda mogla dati Cerkvi dve osebi, hčerko v Drüžbo sv. Križa, ki je zgledn, lepe smrti Vmrla, pa sina Antona, či je dühovnik v salezijanskoj drüžbi i dnes v Veržeji v slüžbi. Pokojni so bili 21 let kotriga tretjega reda sv. Frančiška, šteroga pravila so veno spunjavali. Posebno radi so hodili gostokrat k sv. prečiščavanji. Sce Jezušovo bodi njim plačnik, njihovim ostalim pa obilen tolažnik. Za kaplana v Sv. Jurij ob Tabori je nameščen g. Škafar ban, naš rojak iz Bratonec, ki je meo več mesečni bolezenski dopüst. Na griži so zbetežali urednik Novin, g. Klekl, k šteroj se je ztrüžila tüdi močna vročina. Po spretnoj roki g. ban. zdravnika dr. Sesardiča, se je bolezen zbojala, a g. urednik moro dugši čas meti popolen mir, ar jih je bolezen jako zmučila i oslabila. Odgovor na pritožbo. Pritožba je prišla na uredništvo, zakaj neso Novine objavile, ka je v Soboti pri novoj meši g. Rajnera predgao g. Zver. To se je ne zgodilo samovolno, nego proti urednikovoj voli po nepriliki. Uredništvo je sprejelo dopis, v šterom se drügi gospod omenja za predgara. Te dopis so Novine objavile. Nato je g. Rajner zahtevao, naj to popravimo, ar drügi bo predgao. Ne pa napisao što. Mi smo tjedne dugo čakali, a novi predgar nese prijavo. Po primiciji so g. urednik oprosili ednoga dühovnika, ki je v pondelek šo v Lendavo, naj v tiskarni izroči celi potek primicije i naj napiše tüdi, što je predgao i kratko vsebino predge. Zakaj ne prišlo njegovo poročilo v Novine, nam je ne znano. Gotovo zato, ar je dopisnik Novin iz Sobote poslao poseben članek od primicije v zvezi z obiskom g. bana dr. Natlačena. A ar je g. ban prišo komaj v pondelek, gda je že cerkvena slovesnost minola, je te dopisnik odpüsto popisanje predge. Gospod urednik pa ne so mogli v tiskarno, da bi stvar preglednoti, njihov namestnik pa niti v pamet ne vzeo, da ime predgara fali. Tak je nastala pomota, štero s tem popravi uredništvo Novin. G. Zvera pa prosimo, naj ne zameri. Kratki glasi. Romunski krao v Ljubljani. Te dneve je obiskao Slovenijo Romunski krao Karol II. Po dvo dnevnom bivanji na Brdi i na Bledi, kde je bio tüdi naš knez namestnik Pavle, se je v tork popoldnevi pripelao v Ljubljano. Tü so ga pozdravili naš ban g. dr. Napačen i drügi višiši predstavniki. Po kratkom prisrčnom govori med banom i kralom je krao izjavo, da je bio jako zadovolen s svojim bivanjom v Sloveniji. Nato se je romunski krao odpelao proti Zagrebi i tam naprej v Split na Miločer, kde je romunski krao obiskao svojo sestro, našo kralico Nj. Vel. Marijo. Dar Dr. Korošca po toči poškodüvanim. Minister za notranje zadeve g. dr. Anton Korošec je poslao odbori za pomoč po toči poškodüvanim v treh občinaj v Sloveniji 10 jezero Din. kak svojo podporo. Smrtna nesreča pri prevažanji lesa. V tork predpoldnom je voznik Tolar iz Tržiča naklao voz z drvami i pelao po ednoj jakoj vozkoj cesti. Proti njemi je pa pripelao eden drügi voznik tüdi drva. Pri ogibanji pa so dvoja kola vküp stisnola Tolara, šteroga so vse razmrcvarile i taki je vmro. Smrt na planinaj. V pondelek predpoldnom je šo na Veliko planino pri Kamniki mladi dečko Rozman nabirat planinke. Ar je bilo jako šklisko i je meo Batove gumijaste črevle, se njemi je poskalilo i je spadno do 400 metrov globočino, gde je ves razdrapan i raztrgani vmro. Smrt pod vlakom. V Šoštanji pri Celji se je dogodila strašna nesreča. Delavec Kandruše se je v pondelek večer vračao domo iz fabrike. Med tem se je pa bližao vlak, za šteroga volo ne mogo prek železniškoga tira, zato je poleg železniških tračnic čakao, naj vlak odide. Kda je vlak prišeo do Kandruše, je toga zadeo i vlekeo za sebov i ga vse raztrgao. Zapüšča 4 nepreskrblene dece i ženo. Štirikrat v smrt. Dragutin Gruborc doma iz Zagreba se je zavolo siromaštva i neozdravlivoga betega že trikrat obeso, a vsikdar so ga šče pred vremenom rešili. Zdaj pa se je vrgao pod vlak, štera ga je vse raztrgala, a šče živoga so pripelali v špitao, gde se bori s smrtjov. Starček je star 65 let. Sin rešo svojega očo. Preminočo nedelo je v Slav. Požegi tüdi divjala strašna povoden i vnogim raznašala vse, ka so meli okoli hrama. Tak na priliko je voda raznašao zidari Šimači blanje i drüge reči, štere je Šimac začeo rešavati. Med tem pa je voda čiduže bole vderjala i Šimač je odnemogeo v vodi. Voda ga je nosila se i ta. Videvši pa to njegov sin, skoči v vodo i plava za svojim Očom, šteroga je rešo gvüšne smrti. Strašna smrt deteta v gašenom vapni. V vesi Rasinji srez Ludbreg poleg Varaždina je prišlo do teške nesreče v drüžini Namesnik Franca. Starišje so odišli na delo v pole i ostavili doma dve leti staroga sineka i testa. Test je v ednoj velikoj jami gasio vapno. Gda je stari odišao v štalo po vapno, se je mali vnükec prikoracao k jami i po nepriliki spadno v žaréčo vapno. Kda je test prišao nazaj i je šteo vapno prenašati, je opazo, da se v vapni nekaj meče. Vzeo je lopato i na velko žalost spoznao svojega vnükeca. Vsaka pomoč je bila k šenki. Vnükec je bio mrtev. Kda sta stariša prišla domo z pola i sta vidila ka se je zgodilo, sta malo j ne odnorela. 24 kg. saharina švercao. V Šentilji poleg Maribora so financarje zgrabili ednoga švercara, šteri je po železnici šteo iz Austrije Prinesti prek 24 kg. saharina, vžigalice i kamenčeke. Ar bi njegova kazen presegala nad milijon dinarov i nema z koj plačati, so ga zaprli. Vlak povozo človeka, kravo i tele. V tork zajtra je brzi vlak, šteri je vozo iz Beograda v Zagreba, najeto na ednoga kmeta, šteri je gnao kravo i tele na pašo. Vlak se je s takšov nagloščov približao, da se kmet ne mogo ognoti s tračnic i je tak kolovje železnice kmeta, kravo i tele kakših 50 metrov rivalo pred sebov. Kmet i živina so vse žmečkani. To se je zgodilo v vesi Ludina. S sekirov bujo prijatela. Džemail Jošanica iz Višegrada se je pred nekaj tjedni svado s svojim prijatelom Mujo Opraščičom. V pondelek se je Džemail napio i se skrio v Opraščičovo sobo. Večer gda se je Opraščič vlegeo, si je niti ne mislo na kakše hüdodelstvo. Gda je že močno zaspao, je Džemail vzeo sekiro i Opraščiči vse razsekao glavo, šteri je pod groznimi vradci taki vmro. Zverinskoga Džemaila je orožništvo taki zaprlo. Devet potnikov zgorelo. Na angleškom pristanišči v Sudani je trimotorno letelo 50 metrov pred pristašom eksplodiralo i treščilo na tla, gde je zgorelo 9 potnikov i vso letalo. Letalo i potniki so bili iz Italije. Strašna železniška nesreča v Franciji. Ob priliki romanja v Lisieux, šteri je našim izseljencom v Franciji dobro poznan, je skočo iz železniškoga tira brzovlak. Pri toj priliko je najšlo smrt 27 lüdi, 50 jih je pa ranjenih. Ladja zgorela. Ameriški parnik je zgoro na morji. Na ladji je bilo 158 potnikov. Dozdaj so našli zgore-nih že 16 lüdi, 50 jih pa še zmerom fali; drügi pa so se vsi srečno rešili. Tajnik socialistične organizacije je ponevero 12.000 Din v Maribori i to na te način, da je delavcom odtrgavao od mesečne plače prispevke, štere bi mogo poslati v Ljubljano. Ar pa penez ne bilo, je prišeo v Maribor revizor i odkrio sleparijo. 52 jezero reči na dopisnico je eden napisao v Avstriji, pisao jih je pa celo leto, ar je prej ne meo drügoga dela. To je novi rekord v pisanji. Grobar spadno mrtev v grob. V Madjarskom mesti Gadorosi je ob priliki ednoga pokopa, gda je šteo grobar Kolotar Janoš zakapati mrtveca, spadno na glavo v jamo. Gda so ga potegnoli iz jame, je bio že mrtev. Zadela ga je srčna kap. Strašen ogenj v Alžiri. Ogenj, šteri je vövdaro 28. julija v Alžiri, je vničo več kak sedem jezero hektarov šume. Ogen se dale širi proti vinogradom, gde je v bližini edna ves, šteroj preti tüdi velka nevarnost. Lüdstvo te vesi se že seli, ar od velike vročine toga ognja je vnogo lüdstva že spomrlo. V Mehiki šče vedno preganjajo vernike. Nekši Kalifornijec, ki se pred kratkim vrno iz Mehike pripovidava sledeče: „Brez dvoma so katoličanci potolaženi, kda čtejo, da se je versko preganjanje v Mehiki potišalo. Vendar njim moremo to tolažbo vzeti. Cardenas i njegovi pristašje so zagriženi sovražniki Cerkve, ka spoznaš pri vsakoj priliki. Vsem tihincom, ki pridejo v Mehiko, pripovidavle jo najrazličnejše zgodbe od dühovnikov i Cerkve, v istini pa trpijo vsi tej najvekše preganjanje i zaničavale. Pred drügimi se kažejo kak nedužne ovce, za njimi pa kak šatanovi prijateljeˮ. Prebujenje V razklano srce je zaplala molitev, neznosno gorje je nošlo blažitev. Vsahli vniči so zažuboreli', iz njih rešllni spevi vro, mučilnl ognji so zgoreli, le dima oblaki se pno K nebu - zmagovalne zastave... boj pekla je zdaj končan, spet rajske dišave iz srca prihitijo na plan — Kot angeli bi zaigrali srce v sreči drhti — nje bláženi vali, kak to me hladi — Zdaj verjem, da v Bogu živim, da angel me čuva Njegov — V nevidno Moč hrabro strmim, postal človek sem nov — Ljudje me ne razumejo, zato pred njimi molčim; le redki vprašujejo, s kom pač govorim ? Jaz se z nevidnim svetom pogovarjam, s svetniki božjimi; z njih priprošnjó dela ustvarjam, ki ostanejo še večnosti ! V svetišči je visiki baročni oltar, šteri čisto kvari gotsko lepoto svetišča, pa tüdi v nevarnost spravla štero so, kak se vidi, pri postavlali toga oltara skoro na dvoje vsekli. Na južnoj strani svetišča so dveri, jako proste; proti sevri pa pelajo prave gotične dveri v zakristijo. Zakristija je jako mala, ali kak svetišče stara zidina s podugovati, vozkim oknom. — Nindri nega sleda starinskim slikam. Té zanimivi, starinski umetnosti spomenik bi zaslüžo, da bi nazaj dobo svojo negdašnje obliko, ka bi se z malimi žrtvami i starinoslovskim znanjom v ništernih letaj lejko dosegnolo. V Križevcih, šteri spadajo v petrovsko faro, je negda bila starinska kapela, liki pred 20—25 leti so jo podrli, tak da njoj dnes nega sleda. — Tak se je tüdi tü zgodilo, kak se tüdi dnes godi na mnogih krajaj, da se zavolo popunoga neznanja starinoslovja vničijo najvekše zanimivosti. Ravno te dni sem čteo, da je austrijski škofovski zbor na svojem sestanki razpravlao tüdi od reforme bogoslovnoga včenjé i tü je bila omenjena tüdi krsčanska arheologija kak obvezen predmet. Ne samo zavolo Zgodovinskoga znanja je potrebna ar- heologija v bogoslovnih učiščiliščaj, liki je posebno potrebna s stališča düšnoga pastirstva. Nemrem si misliti praktičnoga düšnoga pastira, šteri bi zanemaro popunoma včenjé arheologije i ne bi bio na vsakom stopaji v nevarnosti, da napravi Žalostne pomote tak pri vzdržavanji starih cerkvij kak pri zidanji novih, pa tüdi pri vsakšem, četüdi ešče tak malom küpüvanji cerkvene opreme. V našoj državi komaj eden dva gojita arheologijo, semenišča pa je zvün ednedveh izjem niti ne poznajo. Ne je zato čüdno, da je velki deo naših cerkvij brez vsakoga sloga (stila), tü i tam pa se je dekorativna oprema že čisto v secesionistično smer napotila. V zadnjem časi se tü pa tam malo začne paziti na slog, liki to ešče od daleč ne kaže arheološkoga znanja düšnih pastirov, liki je sad prizadevnosti bükov, ki se bavijo s cerkvenov umetnov obotjov. Stoletjom bi napravo uslugo, što bi dühovnikom prilübo starine i bi v bogoslovjaj starinoslovji spravo i zagotovo spoštovanja vredno mesto. V petrovskoj fari je tüdi znameniti, stari umetnostni spomenikov vési Boreča. Ime shaja od velkih borov, šteri rastéjo po vsoj okolici. (Pisatelj razlaga Vogrom pomen „Boreča...ˮ) Ar je cerkev posvečena na čast sv. Ani, zato je celo imé „Boreča sv. Anaˮ. To je staro zgodovinsko ime, štero trbe obdržati i ne je priporočlivo prisiljeno slabo novo ime dati. Splošno je zgrešeno, stara, zgodovinska pomeniva iména nadomeščati z novimi izmišlotinami brez vsebine, ka je večkrat najbole smešen prevod, n. pr. Boreča—Borháza. Borečka kapela stoji na lepom bregi, zdigavajočem se iz borov i se od vseh strani jako daleč vidi. Od daleč dela zidina vtis male kapele podrüžnice i samo redkim lüdem se senja, kelkih stoletij vihér je šou mimo male zidine, kelko pobožnih düš je najšlo v šeststo letaj med temi zidi tolažbo i kelko skuz se je tü posüšilo. Te kapele edini, čisto gotski deo je kameni glavnoga vhoda, na šterom je napis 1521. Gotski okras oken je v glavnom že prejšeo, samo tü i tam kaže kakši mali obok ráno gotiko. Okna so bila vozka i nisika; ar sem nad novejšim križnim obokom najšeo ostanke staroga vednakoga stropa, lejko sklepamo, da sega nastanek te kapele v zadnjo dobo romanskoga sloga. Mešanje te prehodne dobe med romanskim i gotskim slogom se pogosto najde, ka nam kaže najvekšo različnost. Letnica nad vhodom ravno ne izklüčüje, da je je ta kapela s prehodnim znakom bila zidana na konci 13. ali začetki 14. stoletja. Istina, da je v zahodnoj Evropi v tom časi gotski stil popunoma gospodüvao, liki k nam je skoro vsakši slog povprečno sto let kesnej prišeo, kak to prijemlivo svedočijo vsi renesančni spomeniki. V bližini boreče kapele je ne mogoče najti nikšega sleda kakše zidine. Ta okolnost i da je kapela mala pa starinsko ime ne dopüstijo, da bi sprijali mišlenje tistih, šteri bi tü radi najšli opatijo Borehi od Sv. Bedenika v 11.—12. stotini. Ka na mnogih krajaj indri, tak so tüdi v toj kapeli neprilične roke napravile dosta kvara, štere so zavolo pomenkanja čüta za lepoto i znanja vničile stoletne zanimive spomenike za večno i tak zaprle pot zgodovinsko — starinoslovskomi preiskavanji. (Dale) 4 NOVINE 8. augusta 1937. Pismo iz Portugalije. Lübi g. urednik! Pred kratkim je vmro A. Costa, eden izmed najvekših sovražnikov katoličanske cerkvi na Portugalskom. Tüdi te kak vsi drügi je slabo proroküvao, gda je zakričao, da prle kak premineta dva roda, bo katoličanska cerkev v toj državi popunoma vničena. Človek obrača, Bog obrné! On že v grobi spi, cerkev pa šče žive i se bliža k popunoj svobodi. Dnesden se gible cela Portugalija, šče se popunoma rešiti komunističnoga jarma. „Što žive? Portugalska!“, kričijo v svojem spevi legijski soldati, šteri močno i uspešno nastopajo po celoj državi, posebno tü, gde je največ rdečih. Cil teh dobrovolcov je obramba proti vsem tistim, šteri podirajo to, ka je človeki najsvetejše i najdragše: vero i drüžino. Pravijo, da je bolše, če se navčijo braniti proti komunistom kak pa da se od teh püstijo z decov i ženami klati v domačoj hiži, kak se godi njihovim bratom Španjolcom. Toga se vsi zavedajo; zato pa tüdi lehko povem, da zdajšnja legija ma že nad 100.000 možov, med njimi so gospoda, siromacje, mladenci i tüdi starci. Tej so samo v rezervi i majo svojo obleko i se redno vadijo z orožjom. Kaj takšega komunisti ne so pričaküvali že skoro popunoma v svojoj državi. Deset let se že vlada bori proti komunistom, a najbole pa zdaj, gda so jezeri i jezeri sprevidili kama pela komunizem i da so vsi pripravleni vse žrtvüvati za vero i domovino i izvršiti vsako povelje svojega ministerskoga predsednika dr. Salazar-a. To je človek, ki dnes ponosno vlada v Portugaliji. Gda je domovina ječala v najvekšoj peneznoj krizi, v štero so jo spravili komunisti, so Portugalci napravili to, ka so delali stari Rimlani, najmre v skrajnoj sili so se zanesli na dobroga i poštenoga domačina, ki naj bi rešo domovino gotovoga poloma. Zavoziti v prepad je ne žmetno, a ž njega vözvoziti je dosta žmeče. Vseedno dr. Salazar je ne samo rešo domovino, nego je tüdi iz duga napravo gotovino. Dnes je državna banka v najlepšem stanji. Vojska je močna. Cerkvi se slobodno vrata odpirajo. Do kaj takšega lehko pripela samo katoličanec. Kelko bole bi bilo, da bi si narod zvolo povsedik ne samo ministre, liki za vsako potrebo dobre katoličance. Zaistino je Čüdno, da si je narod toga Zvolo, ar te najmre ne bio političen mož, nigdar ne senjao od toga, šče brano se je. Narod je meo to želo i tüdi to dosegno. Dr. Salazar je bio naimre goreči katoličanec i pravi domolüb. Včio se je za dühovnika i je zavolo betega vse püsto, zato njemi je narod zavüpao i njemi šče zavüpa. Zdaj ma v rokaj 4 ministrska mesta. Narod je pozabo na velke dače, štere je mogeo plačüvati. Dnes ga vsi lübijo, zato ka šče v 10 letaj ne včino nikomi nikaj slaboga. Vnoge je rešo kaštige. Medtem, gda je po drügih državaj telko lüdi vmorjenih zavolo politike, se nikdar ne čülo, da bi se kaj takšega zgodilo na povelje toga ministra. Samo komunisti njemi nasprotüjejo, zato ka v njem vidijo svojega najvekšega nasprotnika, posebno zdaj, gda ma na svojoj strani čete dobrovolcov i mladino, pred šterov nesmijo gučati nikaj proti veri i vladi. Po dvajsetih letaj se pa lehko vršijo procesije i drüge pobožnosti. Stara Portugalska vmira, a prebüja se nova. 26. maja so komunisti šteli püstiti v zrak vlak z 2000 legijskimi vojaki, ki so se pelali na svoje prvo zborovanje v Lisbono. K sreči so je v pravom časi zgrabili. Slovesnost se je vršila 28. maja. Bilo je nekaj takšega, kakšega šče ne vidilo to mesto. Spevale so se narodne pesmi, stopali so legijonar i mladina med vsklikanjom i ploskanjom naroda. Veliki vtis na vse je napravo govor škofa, ki je pozivao mlado i staro k svojoj krščanskoj dužnosti. Najbole se veselio tomi govori dr. Salazar, ki je na ves glas vsklikao i odobravao te govor. Nekak bi mislo, da more biti to veliki gospod i bogataš, pa je ne. Jako prosti i vlüden človek je on. Tüdi starišje so takši. Ka se pa lejko pove od njega, je odličen katoličanec, dober minister i veliki domolüb. On Želej, da postane Portugalska pali močna i vsa katoličanska država. To pa ne je več daleč. Dnes ščejo vsi, posebno mladina, da Jezuš znova zavlada v njihovih domovaj. Tüdi dühovniki so ž njim jako zadovolni, posebno Prezvišeni kardinal Patriarh dr. M. G. Cerejerra, ki je veliki lübitel Portugalcov i sošolec dr. Salazara. To sta dva gorečiva častilca Marije de Fatime, šteriva vladata nad svojim krščanskim narodom. To sta dva stebra, ki držita celo domovino proti komunizmi, zato te nemre tü vladati. Kak lepo je meti takše može na vladi, šče lepše pa je, si izvoliti. Gda čüjem gučati od teva dva katoličanskiva voditela v Portugaliji, si zmislim na svoj Slovenski narod, ki ma isto tak slavnoga voditela i to dr. Korošca. Oh, da bi narod šteo spoznati, ka njim je te dühovni sin že dobroga včino, bi se ga Zagvüšno šče bole okleno i bi se molo k Bogi, da bi ga Bog šče dugo ohrano i da njemi pošle več takših možov, kak je dr. Korošec. Zato je pa dužnost, da vsakši katoličanec lübi takše može, njim zavüpa i si je zaistino tüdi izvoli kak v toj cvetočoj Portugalskoj državi. Ta država je pripoznala, da samo pri Jezuši je prava sreča, zato se pa povrača nazaj v njegovo naroče potom svojih gorečih krščanskih voditelov. Lübi g. urednik! To bi bilo nekaj novoga od te zapadne države. Zahvalim se tüdi jaz na Vaših listaj. O, da bi je že skoro mela vsaka hiža i vsaki izseljenec iz Slov. krajine. Zbogom ! Prav srčen pozdrav od Vam vdanoga IVEJA. Mladini za počitnice. Kje so moji prijatelji? Po slavni zmagi je sedel cesar Napoleon I. pri obedu sredi svojih generalov. Ko se vsi drugi veselo za-bavajo, sedi Napoleon tih in zamiš-Ijen. Dolgo časa si ga ni upal nihče motiti v njegovem premišljevanju. Slednjič se ojunači general Bertram, ljübljene Napoleonov ter mu reče: „Veličanstvo, vi ste tihi in kakor je videti zamišljeni.“ „Da, odvrne Napoleon. »Ali bi smel vedeti, kaj je predmet Vašim mislim ?“ — »Ah", vzdihne Napoleon, »primerja! sem ljudi, ki sledio meni, z onimi, ki so sledili Jezusa in našel sem, da meni sledijo le iz strahu, medtem ko so za zastavo Jezusovo šli iz ljubezni. Ljubezen je edini povod za vse one milijone, ki so se tekom 18 stoletij oklenili Jezusa, in tako bo ostalo tudi do konca sveta!“ Bertram hoče ugovarjali, a nevolno ga Napoleon za vrne: „Ako tiste mojega mnenja, potem obžalüjem, da sem vas povišal za generala. ˮ Napoleon je pač dobro umel besede Gospodove: »Ko bom povi-šan (od zemlje), bom vse nasé potegno. “ In kar je Napoleon že tu razo-del, je izpolnil potem v svojem pre-gnanstvu na otoku sv. Helene: »To ljubezen najbolj Občüdüjem, ker sem jo večkrat premišljeval, in to mi popolnoma dokazuje, da je bil Jezus Bog. Jaz sem si tudi pridobi! ljudi, da so zame umrli. Toda Bog me Varuj, da bi primerjal navdušenje svojih vojakov s krščansko ljubeznijo, ki sta si tako različni, kakor njiju nagib. Pri mojih vojakih je bilo treba moje navzočnosti, mojega pogleda, mojega glasu, česar drugemu nisem mogel dati. Nobeden mojih generalov ni tega od mene prejel ali uganii. Ravnotako tudi ne vem skrivnosti, kako bi si ovekovečil svoje ime in ljubezen. Sedaj sem na Heleni! Kje so dvomiki moje sreče? Ali misli kdo na me? Kje so moji prijatelji? Še en trenutek in moje trüplo se povrne v zemljo, da postane jed črvov. Kolik prepad med mojo veliko revo in večnim králjestvom Kristusovim, katerega označüjejo, ljübijo, molijo, kateri na vsem svetu živi! Ali se to pravi umreti? To se pravi živeti! In taka smrt je bila smrt Boga, Jezusa Kristusa.ˮ Premovanje rodovniške živine v 1.1937. Kralj, banska uprava priredi letos s sodelovanjem Zveze selekcijskih društev premovanja rodovniške živine pri sledečih drüštvih in po sledečem sporedu: dne 23. avg. pri drüštvih Nedelica in Turnišče „ 24.„ „ društvu Lakoš—Kapca 25. „ „ „ Veržej „ 1. sept. „ „ Puconci „ 2. „ „ .„ Markovci „ 3. „ „ „ Pertoča „ 4. „ „ „ Martjanci Drüštveni odbori in člani navedenih selekcijskih organizacij naj po- skrbijo, da bo prignana na Premovanje vsa rodovniška živina, kajti namen teh premovanj je, da se javno pregleda in oceni kakovost vseh rodovniških živali, kakor tudi ta, da se ugotovi uspeh in napredek delovanja teh društev v zadnjih treh letih, to je od zadnjega premovanja, odnosno od takrat, ko je bilo društvo ustanovljeno. Na te prireditve so vabljeni vsi, ki se zanimajo za selekcijsko delo in za napredek živinoreje v našem pasemskem okolišu. Pisma naših iz tüjine. Bagar Alojz, Kerec Anton i Bokan Franc v Franciji iz Otovec: „Hvalen bodi Jezuš Kristuš, to je naš te prvi glas. Nadale se z veselim srcom obračamo do Vas, častiti g. Vrednik i Vam pošilamo naše prve pozdrave z tüjine. Želemo Vam lübo zdravje od lüboga Boga i Marije, naj Vas obdrži šče duga leta živoga i Zdravoga, da bodete nas ležej podpirali z Vašimi dobrimi listi. Naznanjamo Vam, da smo dobili Vaše Novine, na šterih se Vam najlepše zahvalimo. Poslali smo Vam tüdi 25 frankov na nje, pa nam naznanite kelko smo ešče dužni do novoga leta. Mi trije dečki iz naše krajine smo pri ednom gospodi i se jako dobro mamo. Lejko idemo vsako nedelo k sv. meši, kak tüdi gospod z drüžinov vret. To nas posebno veseli, da smo pri dobroj krščanskoj drüžini. Zdaj so nam ešče falile Vaše Novine, štere smo tüdi dobili. Pozdravlamo tüdi upravo, celo Slovensko krajino, posebno gračko faro i gg. dühovnike, drage nam stariše, brate, sestre, sosede i celo Olovsko ves. Oh mila ti Slovenska krajína, loči nas od Tebe tüjina. Zadremane oči. Čas ide den za dnevom, slabost se po dobrom ravnanji obrača na bogše, ali izdak se najde stan, šteri zadremano gleda i sijne briše oči. Tak je ravno kmetski stan, šteromi se večkrat ponüja pomoč, da bi si naj ležej odihavao od vnogoga teškoga dela, šteroga more prenašati, ali itak njemi nemre biti na pomoč, či si ne zmene i ne zbriše oči, da bi spregledao, štero njemi škodi. Zravna njemi v oči gleda njegova pogübe!, pa je izdak nemre viditi i se njoj proti postaviti. Tak je vse zobstonske prizadevanje lüdi, za celi naš kmetski stan, či mi kmetje v drügi kraj gledamo i si ne zbrišemo oči. To ravno tak zadene, kak či bi grah na steno metao, šteri se ne zgrabi gori. Nega za nas kmete pomoči, či mi tak delamo. Nas kmete tak majo ništerni mogočnjaki, kak prasica mel-nato vreče i li te za velke dobrotnike mamo i celo štimamo. Nam kmetom pri našoj navzočnosti lehko drügi komandirajo delegata za kmetsko zbornico! Nam kmetom lehko drügi komandirajo cene živine, zrnja itd. Z nas kmetov lehko napravijo mogočnjaki, ka si ščejo! Pelajo nas za nos po miloj svojoj voli, kak ščejo! Nej čüdo, či nas ešče bole ne mantrajo, da kupica vina, obečana čast, šunka i vöra komandera, štera samo par lüdem v hasek slüži, a ostali 95% kmetov pa pocecani lehko fundamo pepel i pišemo na mrzlo. Tak se lehko pravi, da istinske reči nigdar nemajo mesta i je neščejo sprejeti, zato se godi slabo našemi Siromaškomi kmetskomi stani. Mogočnjaki si znajo komandirali prave roke z našega stana, štere bodejo režale ešče vekše brazde naših žülnatih rok i njim pomagale. Zdaj so nešterni velikaši v državi preveč zaposleni v skrbeh gledoč na kmetske zbornice, kak bi se kaj dalo tam napraviti, da bi tam tüdi oni bili domačini i bi tak dosegnoli svoj vekši hasek, mi kmetje bi pa ostali na staroj stubi. Ali na žalost te istinske reči ravno tak sprejmejo naša kmétska vüha, kak da bi vu vodo kamen lüčali. — Kmet. M1NIMALNE PLAČE DELAVCOM I SLOVENSKA KRAJINA. V Slüžbenom listi od 1. augusta je priobčena odredba banske uprave, s šterov so določene minimalne mez-de na ozemli dravske banovine. Minimalne plače ^organiziranih delavcov i delavk znašajo na vöro v dinaraj: za delavce v starosti nad 18 let v fabriki ne gledoč na kraj i v trgovini i obrti v krajih z nad 5000 prebivalci za stroko a) 3 Din, za stroko b) 2.75 Din i za stroko c) 2.50 Din. V trgovini i obrti v krajih s pod 5000 prebivalci pa so odgovarjajoče mezde za imenüvane tri stroke 2.75, 2.50 i 225 Din. Za delavce i delavke v starosti pod 18 let so minimalne mezde določene brez pogleda na velikost krajov za industrijo, trgovino i obrt ednako na 2.50, 2.25 i 2 Din. za posamezne stroke. Uredba točno navaja posamezne stroke, tak, da je mogoče za vsako stroko ugotoviti, v šteri razred minimalne mezde spada. Kakše plače majo delavci i delavke v Lendavi ? Delavke v obeh fabrikaj majo od 1. aug. po novoj uredbi svoje plače, kak tüdi delavci pri Naiički i indri i so tüdi organizirani. Kakše plače majo delavke i delavci v Soboti? Sobota, ki je po števili prebivalstva dosta vekša, trgovina i obrt tüdi dosta bole razvita od Lendave, so plače delavke po obeh tovarnaj dosta nižiše, kak bi smele biti po novoj uredbi, a delavci so tű i tam malo bolše plačani. Ka je pa tomi zrok ? V prvoj vrsti je zrok to, da nega nikoga, ki bi se za delavce zavzeo i bi njin malo bolši grižlaj krűha priboro, delavstvo se pa samo ne vüpa boriti za svoje pravice, ar njim zagrozijo z odpovedjov i zavolo toga se tüdi ne vüpa organizirati. Dužnost je teda oblasti, da dobi delavstvo po božem i državnom zakoni njej pravično plačo i da njim da možnost, da se lehko organizerajo. Ki lübite i mate čüteče srce do svojih siromaških delavcov, zdignite se, naj ne prejdejo oni i njihova dečica od glada. Pošta. Šimon Ludovik. Authenil. Din. 75 sprejeli. Na koj ste poslali Višek od 3 Din? — Jerič Katarine domači. Vaše Novine so prišle iz Francije nazaj, pošlite nam njeni novi naslov. Naročnino je že plačala, — Gjörköš Stefana domači Hotiza. Vašega No vile so tudi po novom naslovi prišle nazaj, prinesite nam spremembo naslova. — Pozvek Jožefa domači. Vašega Novine so prišle iz Voltevitza v Nemčiji nazaj, pošta pitate »Bezirk?* Odpišite nam ga. — Berden Trezika. Gumdeville. Naslov spremenili, obema vse dobro Želemo. — Činč Franc, Crux La Viile. Novine stanejo mesečno 6 Din., do novoga leta tak plača 30 Din. Naznani nam tüdi svoj domači naslov. — Kranjec Aleksander. Grosstreben. Karto sprejeli i zabeležiti, da si od sv, Sebeščana. — Serec Franc, Zeddenick. Pismo smo sprejeli, domači naslov zabeležiti. Nas veseli, da so ti Novine na radost. CENE. Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Jünci debeli 5.50—6.50, poldebeli 4.75— 5.75, biki za klanje 5.50—6.-, krave za klanje 3—4, plemenske krave 3—3.65, krave za kolbase 2—3.50, telice 5—6.50, teoci 7.50—5, praščiči 8.50—9.25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 115—140, 7—9 tjednov stari 120—150 Din. po falati. Konji 3000—3500 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica200, žito 170—180, oves 170—190, kukorica 120 do 140, grah 150—160 Din. Okoli 15 plügov zemle je k odaji v Rakičani. Što šče küpiti naj se oglasi pri g. Franci Bajleci, advokati v Soboti. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.