QlSbom f/fWlD s-yuA&ce-.. NO. 163 AftiERi$K/t Domovi ima AM€R3CAM IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Mllwauke«, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN HORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. AUGUST 31, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV kitajske rakele groze foškemu Vladivosioku Kitajska je usmerila svoje prve rakete z atomskimi kcmbami na sovjetsko pristanišče Vladivostok. Washington, d.c. - zna- časnikar J. Anderson je zapi-£al v svoji koloni zadnjo nedelj0; da so Kitajci svoje rakete z domskimi bombami v glavah Namerili na glavno rusko prista-hišče in mesto na Daljnem vzho-Vladivostok. Smisel tega naj * bil, da bo Kitajska uničila i -adivostok z atomskim napa-hom, če bi Sovjetska zveza napadla Kitajsko in skušala pri *eiQ uničiti njene naprave za Sradnjo atomskega orožja. J- Anderson meni, da je s tem °vjetska zveza zamudila pri-°žnost, da brez lastne večje ode uniči kitajske naprave ^ jKiisih lorejeev več v ¥iefnami koi teričasiov SAIGCN, J. Viet. — Trenutno je v Južnem Vietnamu karih 37,000 južnokorejskih vojakov, ki pomagajo domačim o-bor oženim silam v boju proti rdečim. Med tem ko so se Američani umaknili iz boja na tleh, so Južni Korejci še vedno v njem. Ko je zdaj predsednik Nixon objavil, da bo do 1. decembra 1972 umaknil iz Južnega Vietnama novih 12,000 mož, bo kmalu Južnih Korejcev v Južnem Vietnamu več kot Američanov. Tak položaj vladi Južne Koreje ni po volji, v Seoulu ne vidijo radi, da bi izgledalo, da je Južna Koreja še edina izmed tujih držav, ki so neposredno vmešane v boj proti rdečim silam v Južnem Vietnamu. Vse ostale države, ki so bile v vojni g - - v Južnem Vietnamu, so svoje o- domskega orožja. Sov- borožene sile od tam umaknile z so še v času Hru- izjemo ZDA, ki JGski maršali so več pa se tudi ne u-bojev na tleh, eva misliU na to, da bi z ne- 'deležujejo £e naPadom uničili snujoče ampak pomagajo vladnim silam ^atajsko atomsko orožje. | pretežno pri oskrbi ter z letal-Ep ™ Kitajci so v starem stvom in vojnimi ladjami. njih°V? medS6b0jn0 ne'i Napovedujejo, da bo Južna ko cn ^ Se^a V srec*n^ vek, Koreja v bližnji bodočnosti u-roongolske horde pridrle mahnila vsaj del svojih čet iz ia m se valile preko juž-| Ju,žnega Vietnama. Lusije dalje na zahod. Rush 2 vzhoda in ^ živeli nato okoli 250 let pod ^»Šolskim jarmom, ki je pu-ha njih globoke sledi, med ^bini strah in nezaupanje do A- Kako doseči zmago Mixona v državi New York? zamrznil ^s°jH0 Ugandi London, vei. Brit. — tabska vlada ALBANY, N.Y. — Republi-I H ~ ° ” j kanski volivni strokovnjaki, . ki •“feSSi? ZaSBIFZISlS pomagajo guv. N. A. Rockefel- lerju izdelati volivni načrt, ki kaj prinese 7. novembra zmago ' j predsedniku Nixonu, so prišli do 'j zaključka, da morajo večino de-dolarjev po-1 kratskega kandidada MeGover-na v mestu New Yorku zadrža-j na kvečjemu 300,000 glasov, klonipt, n + raLuna na njeno na- naj dobi Nixon večino v dr- skn?, Ce.b° izganial Aziicc zavi New York, i zaseči in afrikanizirati! Se ^je imetje Lin Piao še lajna iV memphisu bodo f šoiaiJE vmmM Ko Kitajci razlagajo Linov poskus upora in smrt, trdi Moskva, da je Lin Piao živ v Maovi ječi. HONG KONG. — Kitajski o-brambni minister in namestnik Mao Tsetunga Lin Piao je izginil pred enim letdm, pa še vedno ni svetu jasno, kakšna je njegova usoda. Kitajci so povedali, da se je uprl Mau in da je hotel prevzeti vso oblast v Kitajski, ko je postal njihov položaj zaradi trenj z Maoru negotov. Poskus prevrata je prišel Mau in Ču En-laju pravočasno do ušes in se je zato ponesrečil. Ko je Lin Piao videl, kaj se je zgodilo, naj bi bil v vojaškem letalu hotel pobegniti v Sovjetsko zvezo. Letalo se je na letu tja zrušilo na tla v Zunanji Mongoliji, kot trdijo poročila. Kitajci pravijo, da je bil Lin tedaj z drugimi vred ubit. Sovjeti, ki so razbito letalo in ponesrečence pregledali, trdijo, da Lina med njimi ni bilo ... V Moskvi sumijo, da ga imajo Kitajci zaprtega. Na Kitajskem so med tem začeli o Lino vem uporu več razpravljati. Označujejo ga za izdajalca, za navideznega revolucionarja in za slabega vojaškega vodnika. Navajajo tudi njegove zveze s sovjetskim maršalom Malinovskim. Te naj bi dokazo- CINCilNNATI, O. — Zvezno prizivno sodišče je potrdilo odločitev nižjega sedišča, da mora šolski okraj v Merhphisu začeti takoj izvajati načrt o prevažanju šolarjev za dosego rasnega ravnotežja v šolah. Zvezni sodnik Robert M. McRae Jr. je to odločil že spomladi, pa se je šolski odbor pritožil na višje sodišče, ko je sam predsednik Nixon predložil Kongresu, naj s posebnim zakone m sodiščem prepove novo odrejanje prevažanja šolajev, dokler ne bo mogoče to vprašanje končno zadovoljivejŠe rešiti. Prizivno sodišče je z 2:1 odločilo, da je načrt “učinkovit, izvedljiv in pedagoškb zdrav”, zato ga naj šolski odbor v Mem-phisu takoj začne izvajati. Prevažali bodo kakih 14.000 šolarjev. I« SPREJEL TANM0 Predsednik ZL\4 Mtcon je spi'ejel predsednika japonske vlade Tanako na Havajih, kjer bosta danes in jutri pretresala odnose med ZDA in Japonsko, pa tudi vse mednarodna vprašanja, ki zadevajo obe državi. i Iz Clevelanda j in okolice S prižnice je bežal BUENOS AIRES, Arg. - Duhovnik, ki je v katoliški cerkvi med pridigo označil 16 nedavno ustreljenih levičarskih gverilcev za “mučence”, je moral zaradi protestov in razburjanja vernikov prižnico zapustiti. Verniki v cerkvi so kričali: “Zločinci niso mučenci!” Gverilci so bili ustreljeni, kot trdi vlada, ko so skušali pobegniti iz ječe v marinskem oporišču. Prijeli so jih, ko so ščitili i letališče pri Treiewu, da je mo- vale, da je bil Lin Piao pri snovanju svojega upora v zvezi s skupina pobeglih političnih Sovjetsko zvezo, ki naj bi mu obljubila podporo. HONOLULU, Hav. — Pred- Japonska se pripravlja na sečnik Nixon je s svojo ženo, razgovore z L. R. Kitajsko, ka- državnim tajnikom W. P. Roger- mor pojde Tanaka na obisk p\L- bi imel kabo novjco sem, glavnim svetovalcem H. hodnji mesec, pa tudi s Sovjet-Kissingerjem in ostalimi sode- sko zvezo. Novi japonski od-lavci priletel sem sinoči ob 10.25. nosi z obema glavnima kornuni-Ko je priletel japonski predsed- stičnima silama na svetu so bi-nik vlade Tanaka, ga je pred- stvene važnosti za ZDA. Od sednik Nixon sprejel in pozdra- njbi zavise v dobri meri bodoči vil ne le kot predsednika zavez- odnosi med ZDA in Japonsko, niške vlade, ampak tudi kot o- Dobri odnosi sodelovanje med sebnega prijatelja. Tanaka j.i še- ^ema ie potrebno za ustvaritev le pretekli mesec prevzel pred- 1Turu v južni in jugovzhodni sedstvo vlade, ko je odstopil to. V preteklosti so predsedniki 1 in vpliva in hoditi tudi v medna- j 01 ,, roam politiki svojo lastno pot,! ^ Rešnj kot je hodi v gospodarstvu. ; telesa pri fari Sv_ Lovrenca o ; imaj0 v nedeljo pri osmi sv. Novi letalski “As” ! maši skupno sv. obhajilo, ob SAIGON, J. Viet. - Letalski i dveh P°Poldne uro mobtve, nato I Urad zaprt— Od petka, 1. septembra, ob enih popoldne pa do torka, 5. septembra, ob 8.30 zjutraj bo urad AD zaprt za stranke. Kdor ali sporočilo za objavo v listu, naj jo napiše na list papirja, se podpiše, navede svoj naslov in vrže iist v poštno režo poleg vrat v urad AD na 6117 St. Clair A ve. Občni zbor— Zveza borcev TABOR bo imela v soboto, 2. septembra 1972, svoje redni občni zbor v j prostorih Slovenske pristave. v Sa- AzijL Ali b0 tak0 sodelovanie | Začetek ob Tzvečer. Vsi člani možno, ko se Japonska skuša j vljudno vabljeni p0 občnem novih japonskih vlad prihajali v Washington, Tanako je šel predsednik Nixon sprejet na Havaje, kar je do neke mere znak novega odnosa med obema državama. Predsednik Nixon se bo danes zjutraj najprej razgovarjal s poslanikom E. Bunkerjem, ki je prišel iz Saigona, da predsedniku poroča o položaju v Južnem Vietnamu. Razgovori s Tanako bodo trajali danes in jutri. Glavni in težji del bodo predstavljala gospodarska vprašanja. Japonska je namreč v zadnjih letih močno pritisnila s svojimi izdelki na odprt ameriški trg, med tem ko svojega še vedno zapira ameriškemu blagu. Tako je imela lani v trgovini z ZDA prenitek nad tri ji bolj in bolj otresti ameriškega ; zboru bo zakugka_ kapetan Steve Ritchie, star 30iPa sei°- ^se vabljene! let, iz Reidsvilla, N.C., je kotislov- Pisarna prvi letalec Letalskih sil sestrelil tekom vojne v Indokini pet sovražnih letal in s tem postal “As”. Pred njim sta dosegla to ,dva letalca vojne mornarice. Zadnje vesti bila Brije v torek zamrz-so"i milijona jjg.1"3 Ngandi kot prvi korak, ki da rP°kaže predsedniku Aminu, I ti naj beda v Ugandi, kot je v’bo napovedal. a^e.dsedniL Idi Amin se je v nneh znebil nekaj izjav, smatrajo tu za zelo “čud-ako je svojim vojakom v je voljan ^bjih ki Jih be” N Pom, arnpali dejal, da Probi^3^ r.e ® ^ severnoi-irski Za Z601’ “že ga britanska vlada Bt0 vpraša”. bo danija podpira Ugando let-Te p ° ‘°L M milijoni dolarjev, je p°^.°Či še ni ustavila, četudi lsk britanskega javnega Sa n"la v Naloga je težavna, pa upajo, da jo bodo zmogli, vsaj kot iz-gleda sedaj. Mesto New York je bila nekdaj demokratska trdnjava, kot je bila to večina velikih mest po vsej deželi. Položaj sedaj ni več tako jasen, kot je bil. Uradništvo v ZN ima previsoke plače ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Predstavniki ZDA in ZSSR so se nedavno sestali in odločili, da jetnikov in gverilcev v ugrab Ijenem letalu pobegniti v Čile, bilijone dolarjev, letos pa se kjer je dobila politično zatoči-. obeta celo večji, šče, pa kljub temu odšla takoj nato na Kubo. - Poštnina 8c ostane WASHINGTON, D.C. — Glavni poštar Elmer T. Klassen je ZDA se prizadevajo trgovinsko bilanco z Japonsko spraviti v ravnotežje, pri čemer pa imajo trd posel, ko se Japonska brani z vsemi štirimi. Začasno in delno rešitev teh vprašanj so pripravili že pred začetkom ima uradništvo Združenih naro-j izjavil, da bo sedanja poštnina dov že sedaj dovolj visoke plače j za navadna pisma prvega raz-j razgovorov Nixona s Tanako v ter zato odklonili predlog za nji- reda 8 centov ostala, ker se je ; Tokiu. Tudi o političnih vpra- Slovenska pisarna v Barago-' vem domu na 6304 St. Clair Avenue je dobila novo knjigo “Le eno je potrebno”, prvi del ; romana o škofu F. J. Baragi ! Karla Mauser j a. Knjiga stane | $3.50, po pošti pa $4. V zaostan-ku je še nekaj udov Mohorjeve j družbe v Celovcu. Pisarna bo j odprta to soboto, 2. septembra, i od opoldne do 4. popoldne. I Zlata poroka— j V soboto, 2. septembra 1972 | bosta g. Jože in ga. Jožefa Šte- PRINCETON, N.Y. — Gallup je pri svojem zadnjem povpraševanju, katerega izid je bil objavljen včeraj, dognal, da se volivci še dalje odmikajo od demokratskega predsedni- P^c> 21151 N. Yine St., Euclid, škega kandidata. Za Nixona °hio, obhajala svojo zlato pose je izjavilo 64% povpraša- roko z zahvalno sv. mašo v cerk-nih, za McGoverna pa le 30%.! vi Marije Vnebovzete ob 11. do-Slično povpraševanje v začet- PcIdne- hovo povišanje. Plače uradništva ZN so “previsoke”, merjeno po katerikoli državni ravni. V primeru z enakimi položaji v vladnih službah ZDA so plače uradnikov ZN višje od 20 do 35%. posrečilo poštne izdatke zmanj-; šanjih, ki zadevajo obe državi, šati z zmanjšanjem poštnega o-j so se razgovorili že preje, v sobja za 33,000 ljudi. j glavnem so bila ta vprašanja Poštnina naj bi se bila zviša-1 razčiščena ob zadnjem obisku ia s 1. januarjem 1973 na 9c. Se-1 H. Kissingerja v Tokiu, ko se daj bo ostalo pri starem, kako je vračal domov iz Južnega dolgo, ne ve niti sam Klassen. I Vietnama. McGovern se v vprašanju davkov šn javnih podpor premakni! proli sredini smeri močan. Vla- host i rr*ara spravljati v nevar-: kakih 7,000 zmeraj Britancev, Ugandi. Mi, inoloyce je priplul sAlCnv^°ng °fr plimi • J- Viet. — Ameriški je w ! str°kovnjaki sodijo, V dric/ a^sk* minolovec priplul H ko nLšče Haii°nsa ob pli-La jjj .^e. da vodna raven viso-^amf možn°st Pluti nad Sketti dr kl S° 2asidrane na mor-lVrm0iQU ^red Pristaniščem. kei1 in >?.VeC ie sorazmerno maj-svetov*3 h.1 bl1 še iz dobe Prve rih. , ^ v°jne ali eden od šti-•6ta 1948° rih ZDA dale Kitajski baj bi me* nai bi leseno dno d°- ne segal globoko v vo- V remenski prerok pravi: Ve£jn __ .rišja f ^a jssno in toplo. Naj-einPeratura okoli 84. Demokratski predsedniški kandidat sen. George McGovern je v torek razlagal New York Society of Security A-nalysts v New Yorku svoj novi načrt davčne reforme in svoj načrt javnega skrbstva za potrebne. Z davčno reformo upa povečati letni dohodek zvezne vlade za nekako 22 bilijonov dolarjev, izdatke pa postopno z zmanjšanjem teh za narodno obrambo za 30 bilijonov letno omejiti v taki meri, da bo lahko kril izdatke za nov način javnega skrbstva potrebnih, ki bi naj porastel na okoli 50 bilijonov. V davčnem načrtu McGoverna so glavne točke: Odprava posebnega popusta na pridobitev kapitala. Ta je bila doslej obdavčena le na polovico, ko je bil za prvih $50,000 tega dohodka davek omejen na največ 25%. McGovern hoče pridobitve kapitala obdavčiti enako kot vse druge doohdke. Sodi, da bi na ta način povečal zvezne dohodke za 8 bilijonov dolarjev. Prav tako hoče obdavčiti kapitalne pridobitve pri dediščinah razen, če so dedinje preživele vdove ali če je de- diščina sorazmerno majhna. Ta davek naj bi prinesel letno zvezni blagajni 4 bilijone dolarjev. McGovern hoče odpraviti davčno prostost za državne in krajevne bonde. V odškodnino državam, okrajem in občinam naj bi zvezna vlada prispevala polovico k plačevanju obresti na te bonde. Od državnih in krajevnih bondov imajo sedaj glavno korist bogati, ki si z njih nakupom zmanjšajo plačilo davka na dohodek. Demokratski p r e dsedniški kandidat je nasprotnik posebnih pravic oljnih družb, ki stanejo zvezo blagajno letno vsaj 2.2 bilijona. Predložil je njihovo odpravo. Prav tako hoče McGovern odpraviti pospešeni odpis investicij v novo opremo tovarn in drugih podjetij, ki je bila uvedena lani,, da bi pospešila gospodarsko dejavnost. To naj bi prineslo zvezni blagajni letno 4.2 bilijona. Preurediti hoče tudi celoten način sedanjih davčnih olajšav na račun novih vlog v opremo in stroje. Olajšave naj bi veljale tam, kjer bi na- kup nove opreme brez njih ne bil možen, drugod bi jih McGovern omejil in na ta način prihranil zvezni blagajni dodatna 2.5 bilijona dolarjev. Ukiniti hoče McGovern tudi pravico odpisa izgub na posestvih, ki služijo za izognitev plačilu dohodninskga davka delu bogatašev. To naj bi prineslo zvezni blagajni letno o-koli 1.1 bilijona dolarjev. McGovern se zavzema tudi za ukinitev posebnih davčnih ugodnosti za dohodek ameriških družb od njihovih podružnic v tujini, ki stane letno zvezno blagajno okoli 1.3 bilijone. Po uradni lestvici znaša dohodninski davek za osebe z visokimi dohodki do 70%. McGovern pravi, da je to le na papirju, dejansko znajo vsi ti ljudje uporabiti razne davčne ‘luknje’ in ne plačujejo dejansko več kot le okoli 32%. Zato predlaga, naj bi bil osebni davek na dohodke znižan na največ 48%. Zvezna vlada naj bi po Mc-Governovem predlogu prevzela eno tretjino stroškov za vzdržavanje vseh osnovnih in srednjih javnih šol, kar bi stalo okoli 15 bilijonov, zato pa naj bi bili znižani davki na nepremičnine, s katerimi občine sedaj izdatke za šole pokrivajo. V pogledu javnega podpiranja potrebnih se je McGovern do neke mere približal Nixonovemu načrtu o jamče-nem letnem dohodku. Ta naj bi bil za družino s 4 člani letno $4,000 v denarju in živilskih znamkah. Predstavniški dom je še lani odobril za štiričlansko družino letni zajamčeni dohodek $2,400. Slično kot predsednik Nixon in Kongres se je zdaj tudi McGovern postavil na stališče, da naj vsi, ki so za delo sposobni, gredo delat namesto da prejemajo javno podporo. Kdor ne more dobiti zaposlitve drugod, jo mu naj da zvezna vlada v okviru osebnih javnih del. Celoten McGovernov načrt davčne reforme in javnega podpiranja kaže močan premik proti sredini od skrajnih zamisli in stališč, ki jih je demokratski predsedniški kandidat oznanjal pred svojim imenovanjem in še prvi čas po njem. ku tega meseca 57% za Nixona, Governa. je pokazalo 31% za Me- Zlati ženin je doma v St. Vidu pri Stični, zlata nevesta Jožefa, roj. Medved, pa z Mrzlega polja pri Stični. Rodilo se jima je 10 otrok, od katerih sta tri sinove izgubila v drugi svetovni vojni. Eden je padel, dva pa sta bila vrnjena kot domobranca iz Vetrinja in umorjena. Leta 1945 sta po zmagi komunizma v Sloveniji zapustila žično posegle v boj v Viet- SV0j0 domačijo, se podala z dru-nan.u. j y tujjno ^er preko taborišča MUENCHEN, Nem. — Ameri-!v Spittalu prišla 1. 1949 v ZDA, ška dekleta so zmagala pri šta- kier sta si ustvarila nov, lep SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je padlo v Južnem Vietnamu 5 ameriških vojakov,! ranjeni pa so bili 3. To naj bi bila najmanjša tedenska izgu- J ba, cd kar so ZDA 1. 1965 mno- dom. Zlatoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo še mnogo lepih, zdravih in zadovoljnih let v družbi njunih otrok, vnukov in vnukinj! Ford in GMC ne smeta povišati cen avtov WASHINGTON, D.C. — Komisija za cene je odklonila prošnjo Forda in GMC za dovoljenje za povišanje cen atvomo-bilov letnika 1973, ki bodo prišli v prihodnjem mesecu na trg. Njen direktor je izjavil, da bi povišanje prineslo obema družbama prekomeren dobiček. Pripomnil je, da imata Ford in GMC možnost vložiti prošnjo znova ob koncu tekočega četrtletja, ko bo vidno, kolikšen dobiček sta napravili v njem. Obstoja torej možnost, da bosta obe podražili avtomobile v parni jeseni. Komisija še ni odio-REJKJAVIK, Island. — Včeraj1 čna o povišanju cen AMC m sta Boris Spassky in Bobby | Chrysler j a. Fischer zaključila 20. igro za 1 šahovsko svetovno prvenstvo zopet z remijem, sedmo za povrstjo. Fischerju manjka do zmage le še 1 točka. Če zmaga pri današnji 21. igri, bo postal svetovni prvak, prvi Amerikanec v zadnjih 100 letih. Na sporedu so še 4 igre. Fischer ima zdaj 11.5 točk, Spassky pa 8.5. feti na 400 m prosto in dobila zlato medaljo. — Pristranost sodnikov iz držav komunističnega bloka postaja vedno očitnejša in odpor proti temu vedno močnejši. Tako je bil sodnik, ki je v nedeljo izključil ameriškega težkega rokoborca Chrisa Taylorja, izločen iz sodniškega zbora. Še močnejši in številnejši so protesti proti sodniku, ki je v torek priznal zmago Rusu Tregubovu nad Amerikancem R. Jacksonom, ki je očitno zmagal po prepričanju vsega stadiona. Zelo pristranski so bili sodniki tudi pri nastopu teiovadkinj, Amerikankam so dajali načrtno nizke ocene, pripadnicam vzhodnega bloka pa najvišje. Tako je politika pri olimpijskih igrah postala očitna, kar utegne biti usodno za njihovo bodočnost. --------O----- Prebivalstvo ZDA v enem letu večje za 1,800,000 WASHINGTON, D.C. — Zvezni urad za ljudsko štetje je objavil, da se je prebivalstvo ZDA v preteklem letu povečalo 'za 1.8 milijona in doseglo s preteklim julijem nekako 208,837,-1 000. Ameriška. Bmomm YT» « 1/K- \ Y~ I K » \Y'I - •dURMRv 6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih, držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 8^||!|so83 No. 168 Thursday, Aug. 31, 1972 Začetek Narodnega odbora za Slovenijo Ustanovljenemu Narodnemu odboru je bila poverjena “vrhovna narodna oblast, dokler ne nastopijo urejene razmere”. Smiselno in logično je treba to določbo tolmačiti, da bodo nastopile “urejene razmere*1 tačas, ko bo mogoče o štirih točkah izjave javno razpravljati in o njih svobodno glasovati. To se do današnjega dne ni zgodilo, ker se je o-blasti v Sloveniji z nasiljem polastila komunistična partija in uvedla diktaturo. Zatorej mandat Narodnega odbora ni končan. L. P. BESEDA IZ NARODA i Milwauiki zapiski Zapel je telefon. Nekdo je že- cer nekoliko mlajša, a ker jo lel govoriti z menoj. Spoznal■ mučijo oči, ji ni preostalo dru-sem ga po glasu. Bil je to dobri! gega. Podali so se v River Hills gospod Jože Mejač, župnik slovenske fare v Winnipegu, Kanada. Prišel je na obisk k svojim sorodnikom v Milwaukee. Poleg obiska je prišel tudi malo na oddih. Kdo ga pa ne rabi! Če bi hoteli opisovati ono dobo, ko so se v podzemlju | Danes Pri tei naghci in zahte- pripravljali koraki za ustanovitev take oblike in sestave narodnega vodstva, ki bi nanj pristale vse slovenske demokratične stranke in skupine, bi bilo treba napisati celo debelo knjigo. Vsa slovenska zemlja od Drave do Kolpe in Sotle ter od Jadrana do panonskih ravnin je bila že več kot tri leta pod okupatorjevo peto. Sprva razdeljena na tri okupatorske oblasti — Nemce, Italijane in Madžare — je prišla pc italijanski kapitulaciji septembra 1943 dejansko vsa pod kruto Hitlerjevo tiranijo, saj so bili v resnici tudi Madžari Hitlerjevi podložniki. Čim bolj se je vojna sreča navkljub ogromnenu nemškemu naporu bolj in bolj nagibala k zmagi zahodnih sil in njihovih vojnih zaveznikov Rusov, tem bolj je nemška zasedbena oblast divjala o okupirani slovenski deželi. Transporti slovenskih ljudi vseh stanov in poklicev, zlasti pa vodilnejših osebnosti med inteligenco so bolj in bolj pogosto odvažali uboge žrtve nacistične zarote v taborišče Dachau, Mauthausen in druga mesta trpljenja in smrti. Da je bila mera narodove bolečine napolnjena do vrha, so nacistično krutost in barbarstvo po načrtu izzivale komunistične partizanske oborožene akcije, točno preračunane na to, da se bo nemška reakcija znesla nad tistimi ljudmi,iz protikomunističnega tabora, ki so jih komunisti hoteli na ta način spraviti v koncentracijska taborišča. Ta hudičevska taktika zoper ljudi svoje krvi in jezika jim je dobro uspevala; Nemci so uganjali še hujši teror in proti koncu 1. 1944 so odvlekli v taborišča skoro vse vodil-nejše osebnosti iz protirevolucionarnega gibanja. Vse to so znane stvari, a je prav, če se spet pokličejo v spomin, da se ne pozabijo. V to neznosno stanje podjarmljenega naroda, krvavečega iz širokih ran komunistične revolucije, je sredi 1944 udarila nezaslišana vest, ki je razburkala narod v popolno politično zmedo. Odporniškemu gibanju generala Draže Mihajloviča, do tedaj vsestransko priznanega borca za svobodo jugoslovanskih narodov, je bilo odvzeto to priznanje in prenešeno na partizansko komunistično gibanje Josipa Broza-Tita. Kmalu nato so radijski valovi iz Londona razširili po domovini nekak poluraden poziv, naj se oborožene protikomunistične enote v Sloveniji, povezane z Mihajlo-vičevimi vojaškimi edinicami, priključijo — partizanskim “brigadam”, ki da so od sedaj dalje edina po zaveznikih priznana odporniška oborožena sila na področju Jugoslavije. Ta preokret je porazno vplival na ustrahovano ljudstvo, moralni odpor se je zamajal, politična zmeda je bila popolna. Tak je bil v nekaj besedah položaj v Sloveniji jeseni 1. 1944. Kdo bi se po vsem tem čudil, da se je vodilna plast vseh demokratičnih, političnih, kulturnih, verskih in gospodarskih ustanov, kolikor je teh ljudi še ostalo na ozkem teritoriju tedanje “Ljubljanske pokrajine”, zavedela svoje zgodovinske odgovornosti. Sredi nacističnega pritiska SS policije in GESTAPA je bila sporazumno sestavljena zgodovinska Narodna izjava, ki je v štirih točkah izrazila narodni, državno-pravni ter socialni in gospodarski načrt za Slovence in Slovenijo. Ta izjava je izrazito usmerjena k zapadnim demokratičnim osnovam in idealom ter v bistvu protinemška in še bolj protinacistična. Zato se je mogla roditi le v strogi tajnosti v podzemlju. Celotne listine na tem mestu ne moremo navajati, je preobširna. Kar nas tu posebej zanima, je določba v njej, s katero se ustanavlja Narodni odbor za Slovenijo. Glasi se dobesedno: “Za uveljavljenje teh narodnih zahtev ustanovljeni NARODNI ODBOR za SLOVENIJO kot vrhovna narodna oblast združuje začasno ,dokler ne nastopijo urejene razmere, v svojih rokah pravice suverene in najvišje upravne oblasti.” Narodna izjava nosi datum narodnega praznika 29. oktobra 1944., Po podzemskih kanalih so bili o nji obveščeni predvsem dosegljivi in dostopni narodni poslanci, ki so imeli mandat od ljudstva; potem vidne osebe- raznih ustanov, kulturnih, gospodarskih in drugih pomembnih organizacij ter posamezne odlične osebnosti javnega življenja. Vsi so bili povabljeni, naj izjavo lastnoročno podpišejo, radi nemške policije pod pseudonimom vah življenja je še bolj potreben. Kmalu sva bila v živahnem pogovoru. Zamimivo je, kako kmalu sva jo pogruntala, da nisva več tako mlada, kakor je to bilo pred 25 leti. Menda ima gospod Jože prav. Življenje gre svojo pot. Med drugim je tudi omenil, da bo maševal v Triglavskem parku. Ta In ima njegov brat počitniško hišico in je tako primerno za prenočevanje dom za onemogle. Ta se nahaja na South 30 in Ramsey. Zelo bi bili veseli, če bi jih kdo kdaj o-biskal. Se drugače dobro počutijo, le vsakdanjih del ne morejo več opravljati. Druga taka žena, ki se je podala v dom za onemogle, je ga. Mary Sabaric. Ta je odšla v daljno Kalifornijo. Tako se slovenske vrste redčijo. Novega dotoka pa ni. To se zelo pozna pri deveti sv. maši zjutraj ob nedeljah. Ta maša je slovenska. Tu se vidi, kako vrzeli vedno večje. Veliko je tudi takih, ki zaradi starosti morejo več v cerkev. Odvisni so od svojih otrok, da jih pripeljejo. To se pa zgodi bolj poredko. in seveda tudi za maševanje. Ni-j Morda dvakrat na leto. Škoda! k: nor ni treba hoditi in nikogar j župnik Marije Pomočnice r.i treba posebej nadlegovati in kristjanov v West Allisu se je po župnik sv. Janeza je pa tudi pri-j zdravniškem nasvetu podal na jazen, da postreže s potrebnimi kratek oddih. Vsakdo ve, kako stvarmi -za maševanje. Me je si-j Fr. Matt Setnikar gara. Ko je cer vabil, naj bi prišel malo po- človek mlad, vse prenese. Ko gledat naokrog v nedeljo popol-i pridejo leta, se pa začne kazati, dne, pa sem dvomil, -če mi bo Fr. Setnicar je kot vesten du-io mogoče storiti. Je vedno to-Jhovnik vedno storil več kot svo-liko opravkov, da se kar ne mo-^ jo dolžnost in seveda se to po-rem odtrgati od doma. Sicer pa zna na zdravju. Šel je večkrat k mi je gospod Jože obljubil, da zdravniku. Bil je nekajkrat v me obilsče in se takrat, kaj več ^bolnici. Sedaj ga je zdravnik pomeniva. Pa sem si mislil, ta-j prav resno prijel. Rekel mu je: ko je še najboljše, in obljuba Drži se mojih navodil, drugače dolg dela. Vam bom že sporočil, I nima smisla hoditi k zdravniku. če bo kaj zanimivega. V farnem glasilu sv. Janeza sem pobral naslednjo novico. Dobili so pomoč in sicer v osebi diakona brata Bernarda Karma-noekyja, frančiškana, študira za frančiškana v Lemontu. Je doma iz Johnstowna v Pennsylva-niji iz fare sv. Terezije, ki jo u-pravljajo slovenski frančiškani. Diakonat je zadnja stopnja pred posvečenjem v duhovnika. Brat Bernard je bil posvečen v diakona v mesecu marcu. Sedaj bo nekaj tednov na fari sv. Janeza, da od blizu vidi, kako izgleda farno življenje. Služba diakona je pridiganje, delitev sv. obhajila, pomagati duhovniku pri sv. maši ali tudi drugače, sme Tako je prišlo do tega, da se je Father Setnicar odločil za zaslužen počitek, četudi v obrokih. Upajmo, da bo kmalu zopet v svojem zdravem elementu. Pri Sv. Janezu bodo dobili letošnje šolsko leto novo sestro. Je to sestra Esther. Dosedaj je učila v Kaliforniji. Učila bo 2. razred. Sestra Marjorie, ki je u-čila 1. razred, je bila prestavljena. Njen delokrog učenja je cerkev Srca Jezusovega v So. Chicagu. Je to hrvaška fara. Novi sestri želimo dobrodošlico še posebej, ker bo to njeno prvo delovanje v državi Wisconsin. Sestri Marjorie se zahvalimo za njeno požrtvovalnost in zgled, ki ga je dala. Pri Sv. Janezu so krščevati in pod gotovimi pogo-1 sedaj tri sestre in sicer Kristina, ji tudi poročati. Zadnjo nedeljo'ki je predstojnica in ravnatelji-jc pridigal pri vseh sv. mašah.' ca šole, Ester, ki bo učila 2. raz-razen slovenski. Slovenskega je-'red, in Helen, ki je bila že tu zika ne obvlada, le malo razu-'poprej in je dosedaj učila 2. raz-me. Pomagal je tudi s sv. obha-1 red, sedaj bo pa učila 1. razred, jilcm. Tako, da je bil zares za- Prav je, da jih poznamo in ve-poslen prav vso nedeljo. Mislim,1 mo, da so med nami. So prav ta-da se ne bo pritožil, da je bil ko del farnega življenja kakor brez dela. V kolikor mi je zna- drugi ljudje in jih ne smemo no, je pomagal tudi pri krščova-' smatrati kot tujce, ampak žene, nju. To nedeljo jih je bilo kar ki so še'posebej posvečene delu biti primerno učiteljsko moč. Kakor po čudežu se nam je ta pomoč ponudila. Faranka sv. Janeza je ravno končala šolo in iskala delo vsepovsod. Končno je le prišla naokrog in zaprosila tudi tukaj. Seveda, ker smo jo vsi poznali, ni bilo nobenega dvoma, da ne bi bila sprejeta. Njena spričevala so bila vsa najboljša in tako je po dobrem spričevalu šole dobila delo. Je t^ Ljudmila Modic. Želimo ji vsi obilo uspeha in vemo, da bo izvršila svoje delo v splošno zadovoljstvo vseh. Letos začenja fara sv. Janeza svojo šolo malo bolj zgodaj. Ta zadnji četrtek je bil začetek. Ob osmih zjutraj je zapel prvi zvonec. Kako hitro so minile počitnice in s tem preljubo poletje! Pa je že tako. Vse dobre stvari trajajo le nekaj časa. ---------------o----- F® veiikem delu v zasluženi pokoj! šfest za krst in je tako bilo dosti dela. Proti koncu meseca septembra se bo vrnil v kolegij sv. Lenarta v Dayton, Ohio, kjer bo končal svoje študije in upa, da bo v juniju prihodnjega leta posvečen v duhovnika. Upajmo, da se bo pri Sv. Janezu dobro p c čutil in fara mu želi dobrodošlico. Nekaj starejših faranov sv. Janeza se je odločilo, da preživijo ostale dni svojega življenja v domovih za stare in onemogle. Niso več mogli opravljati svojih vsakdanjih dolžnosti okrog svojih domov in so se odločili za ta nov način življenja. Rekli so mi, (izmišljenim imenom). Na ta način se je zbralo na izvirni listini okrog 300 podpisov vidnih, vodilnih slovenskih ljudi, med njimi tudi tega pisca. V tedanjih razmerah se je le na ta način mogla izra-id£> je bila huda odločitev, pa žiti svobodna volja naroda pod tujo okupacijo. Bil je to e-!niso imeli druge izbire. Med te-dino možni demokratični postopek, ki ga glede njegove' mi> ki so si izbrali nove domo-veljavnosii ni mogoče osporavati. Na listini so podpisi na- j ve, so g. in ga. Jožef Koren. Mož rodnih zastopnikov iz vseh delov slovenske zemlje in ne -]ma že 86 let, ona pa nekaj samo iz Ljubljane ali Ljubljanske pokrajine, kjer se je akt | m-nj. Pridružila se jima je nje-izvrsil. • : na sestra Agnes Komar. Je sl- in ljudem v dosego duhovne rasti. Letos bo fara sv. Janeza odprla tudi 7. razred. Dosedaj je bilo vedno v načrtu, da bi naj imela fara le 6 razredov. Ko je prišlo do končne odločitve, je GARY, Ind. — S 1. avgustom je odšel v pokoj p. Mirko Godi na OEM Conv., župnik tukajšnje hrvaške župnije sv. Jožefa Delavca. Njegova življenjska pot je bila težka in vijugasta. Father Mirko je bil rojen leta 1901 v Slapah na Primorskem, na otoku Cresu na Hrvaškem so bile prve njegove šole, potem pa je obiskoval jezuitsko šolo Inomostu v Avstriji. Semenišče je dovršil v mednarodnem frančiškanskem semenišču v Rimu in ibil posvečen v duhovnika 16. marca 1924 v lateranski baziliki. Pater Mirko in njegovi starši so bili -zavedni Slovenci, zato so okusili vse nasilje Italijanov, ko so ti bili gospodarji Slovenske Primorske. Tako je se odločil in nastopil službo v Sloveniji. Poučeval je v minoritskem semenišču v Ptuju in- bil tam več let predstojnik samostana in semenišča. To je bil takrat zelo visok položaj v Ptuju. Ta položaj je -pater Mirko izrabil ob neki veliki prireditvi (mislim, da je bilo leta 1938) in dal razobesiti slovensko zastavo na slavnostnem odru poleg jugoslovanske. Seveda se je s tem zelo zameril Hitlerjevim petokolonašem. Ko je prišla nemška vojska aprila 1941, so patra Mirka izgnali na Hrvaško, od koder pa se je pozneje vrnil v Slovenijo, v Ljubljano, ob koncu vojne pa se je prebil v Italijo. Iz Rima je prišel v Ameriko 1948, bil je v Gary 3 leta v pomoč župniku, nakar je dobil mesto župnika v cerkvi Holy Rosary Church v Aurori, Minnesota. Tam je pater Mirko zgradil novo cerkev in pripeljal nazaj v hišo očetovo veliko število 'zapuščenih kristjanov. Leta 1959 se je pater Mirko vrnil v Gary kot župnik župnije sv. Jožefa v veliko veselje žup-Ijatnov, kateri ga niso mogli pozabiti. Ker je ibil pri župljanih zelo priljubljen, mu ni bilo težko izplačati novo cerkev, ki je stala preko pol milijona dolarjev. Potem je še napravil veliko se-stersko hišo (Convent) in prenovil župnijsko šolo, kjer poučujejo naše častite sestre iz Le-monta. Veliko je bilo slavje marca 1969, ko je pater Mirko slavil 45-letnico mašništva. Takrat smo šele prav videli, kako Politični premiki na Koroškem V zadnjem času je -zaživelo na so v prid manjšine naložene Av-Koroškem političnem nebu. Sta- striji z državno pogodbo, ra narodnostna mržnja jei Mi vidimo pozitiven političe0 vzplamtela in zažarela v vsem premik v deželi, da se zborova obsegu. Pač pa moramo beležitijnja dne 1. julija 1972 ni udele tudi pozitivne premike v koro-' žil noben koroški poslanec SPOe ali OeVP. To zborovanje je skU' cal koroški Heimatdienst v rovlje. Ne razumemo, da so se tega zborovanja udeležili vsi ko roški člani OeVP dunajskeg3 p a r 1 a menta gg. Deutschmann> Suppan in Gorton. Zborovanja je bilo v celoti protest^proti iz vaj an ju -člena 7 državne pog° be 15. maja 1955 in je to pog° _ bo za Avstrijo podpisal tedanji ški politiki. Nad petdeset let smo vedno slišali od strani vseh v deželi merodajnih politikov, da ima manjšina na vseh področjih enakopraven položaj z večino. Letos pa se je socialistična stranka le prikopala do spoznanja in priznanja, da koroška dežela v nobenem pogledu ni izpolnila zagotovil, ki jih je dal koroškim Slovencem koroški deželni zbor! avstrijski zunanji minister ^ 28. septembra 1920, isto velja za-Figi, ki je bil Avstrijec z dus° določila člena 68 in 69 senžer-! in telesom in merodajen član menske državne pogodbe. Se-OeVP in je točno vedel, ka' bolj jasno kot deželni glavar g. obveznosti je Avstrija prevze Hans Sima je to na zadnjem za- s tem meddržavnim aktom-sedanju koroškega deželnega! Meddržavne obveznosti so zbora izpregovoril deželni po- j državne stranke nespremen l1 slanec in predsednik deželnega! ve, ne oziraje se na to, ak J. šolskega sveta g. Guttenbrun-; stranka v vladi ali 0PoZlCl^ ner. Pozitiven premik vidimo, Tem manj razumemo, da je cc tudi v izjavi podpredsednika ko-j letna OeVP v parlamentu rn°^ roškega deželnega zbora g. dr.1 la glasovati proti socialistic^ Mayerhoferja, da on osebno da-'mu predlogu o dvojezičnih ^ nes ne zastopa stališča, da bi u-! piših v 205 vaseh in nase J ^ gotavljanje manjšine dalo pod- , Dejstvo pa je tudi, da Slove ^ lago za reševanje vprašanj, ki temu v parlamentu spreJe ^ esv—-------------------------- i zakonu ne moremo priznati p sv. mašo v župnijski cerkvi, so-^ne rešitve predpisov glede top<^ delovalo je pa več drugih du-^ grafskih napisov, kakor so Pr® trijske m' bil za- je pa hovnikov ob veliki udeležbi žup- videni v členu 7 avs Ijamov. Da smo ižupljani s pa- žavne pogodbe. Ko pa je trom Mirkom veliko izgubili, je kon v parlamentu s socialis -i , potrdil škof Grutka, ko je v le- mi glasovi sprejet, je ni tung v kratki je v le- mi glasovi sprejer, je Volksze_ pem nagovoru, med katerim ni tung v kratki glosi PoZlV^ot mogel zadržati solze, rekel med'bralce, da vzamejo zadevo drugim: Župljani boste pogre-jzakon na znanje. ■ šali patra Mirka, jaz in moja! Če pa bi koroški listi s Jg_ škofija pa smo z njim največ iz-j bralce vseh zadnjih 15 let °v gubili. j ščali o dejstvu, da je drzastj Tudi p. Mirko se je težko ločil; dolžna izpolniti vse obvezn0^ od svojih župljanov, solze so do manjšine, bi na Koroškern^ tekle od vseh strani, ko smo se moglo nastati vzdušje, ki poslavljali, Ker začasno živi v 'vlada v deželi. Da je 1- ^ r. pokoju na svojem starem mestu' 1972 v Borovljah glavni S° ^ (Holy Rosary Church, Aurora, I n'ik klical Kočevarje na P0^tov Minnesota), mu bo malo lažje,i češ da so oni do 90 ProC^aneS saj je gotovo našel še nekaj sta-j bili nemškega rodu in .)ih .n. rib prijateljev. Tam je za žup-jv Kočevju ni več, je j0. nika njegov osebni prijatelj še ska potvorba, kakršne si zn ^ iz Slovenije, pater Štefan Savin-j vinar tudi v politični boi ^ smel privoščiti. Vsakom šek. Ker pater Mirko ne more bi &mei privucciLi. - ^— zahte-biti brez dela, bo gotovo pridno j znano, da so Kočevarji na z pomagal patru Štefanu in tako1 vo Hitlerja zapustili KocevJ ^ bosta oba zadovoljna in mogoče be 1° bilo prepuščeno jgl našla tudi malo časa, da bosta! Italiianom. ki so zasedli ulovila nekaj' ribic, ki so zelo dobre tam v (sky blue water). Ne vem, kako bi se oprostil patru Mirku, ker sem tako pozen s tem sporočilom; je veliko vzrokov, med drugimi tudi moje počitnice v Gornjem Michiganu. Patru Mirku želimo vse najboljše v zasluženem pokoju! Prijatelji se Vam priporočamo v molitev in kličemo na mnoga leta! Stanko Mrak in prijatelji ------o------- liijiga “Slovanski mkmm sfdadalefp’ se zakasnila Italijanom, ki so zs Slovenije. toV0 Eno dejstvo pa prav s .ni drži. Na eni strani mel° pra-faktorj-i trdijo, da b^^gde-sanja reševati skupno s P to manjšino, na drugi stra.e te manjšine niti za nin®rdg0 u-vprašajo. Edino leta H4 ^e, stanovih dvojezično šolo v lovanju z manjšino. _v -0io Leta 1958 so dvojezicn odpravili brez manjšine-L. 1959'so manjšino 1 • j^j “obvestili” o šolskem za 0 v je bil 19. marca 1959 spr dunajskem parlamentu- l3 L. 1972 je deželni glavar cier brnekoliko pozneje tudi 0 Kreisky “obvestil” ^oV^q5 va' topografskih napisih v kažejo gol° bila želja staršev, ki imajo svoje1 zelo je priljubljen ne samo v na-otroke v šoli, da naj nadaljuje* ši župniji, rjmpak tudi po širni1 svojo šolo do konca, kakor je to; Ameriki. Veselo je bilo tudi o druged navada, to se pravi, do| božiču 1970, ko je patra Mirka konca 8. razreda. Seja cerkvene-i obiskala njegova rodna sestra, ga odbora je željo staršev ures-j častita Lidija, ki služi Bogu v ničila s tem, da je enoglasno Urugvajn v Južni Ameriki, sprejela sklep odpreti 7. razred.! Tukajšnji škof Andrew G. Seveda ni šlo brez težav, šola i Grutka, sin češkoslovaških star-je združena z izdatki in to o-' šev, je spoznal sposobnosti pa-gromnimi. Po treznem preudar-;tra Mirka in mu je kljub temu, ku so možje prišli do tega, da jej da je pater Mirko minorit, pove-katoliška vzgoja potrebna in za'ril odgovorne položaje v škofij-faro velik blagoslov in zato so ‘ ski upravi, med drugim tudi pose odločili kljub denarnim teža-Uožaj škofijskega sodnika (Pro vam omogočiti otvoritev 7. raz- Synodal Judge of the Tribunal), reda. j 30. julija sta pater Mirko in Nastalo, je vprašanje, kje do-'škof Grutka darovala zahvalno GOMILSKO, Slov. — Vsem,1 v I ki so naročili in ki še bodo na- j ggp jn naseljih. rečili knjigo “Slovenski cerkve-j x0 so dejstva, ki ni skladatelji” od glasbenika in resnicc_ župnika Stanka Trobina, Gomil-! sko, 63303 Gomilsko, Slovenija,* Jugoslavija, sporočamo, da je' knjiga šele sedaj v tisku in bo ^Swiia r ^3 izšla v Mariboru meseca sep-, kopali SO ostanke k^.gjal tembra- ! nibsta, ki ga je ra/ Knjiga je bila oddana lani j j:0tres. , od' pravočasno v tiskarno in so ta-' TtnUianski arheologi s° , are delu Sa . nekoč boS' ki Sledi §h rol« P«$!f ki ga Je hud potres. Italijanski arheologi krat obljubili, da bo izšla mese-jkrili v maroškem ca maja 1972. Toda v tiskarni se ostanke Sigilmase, ^ je je zataknilo in jo z večjo zamu-jtega arabskega mesta. 1 f 0-do prav sedaj tiskajo. Cim knji-lpoT legendi ustanovil kra'gjgil' ga izide, jo bomo takoj poslaliidrar v sedmem stolekW^^jr naročnikom, ki so jo že plačali, masa je bila med na;,^inS}ciii1^ Ker so se med tem časom tujnejšimi mesti in trgu vge d° papir in tiskarske usluge podra-j središči v severni Afn ^ ^n0l žile. bo knjiga nekoliko dražja srednjega veka, ko J° • . JZ' od cene, ki smo jo vam prvotno sporočili. Ta važna, potrebna in zanimi- hud potres. Raziskovali ^jt kopali glinaste izdelke * ^je in novce. Našli so W ^ ^ va knjiga še čaka na nove na-j mladega dekleta- °, pob16 ročnike, ki jo še lahko naročijo' peljali v Rim, kjer ° jjjjjoP1 Ll na naslov: Stanko Trobina, žup- todi z radioktivnim pa- nik, 63303 Gomilsko. Slovenija,1 gotovih njihovo sta .. v SeP' Jugoslavija. jziskave bodo nada jo S. T. * tembru. fcssamnmtmmtmHtimtttttmnnnntttmtnnmnmtnnnntnnmfflnmntnmim P. S. FINŽGAR: SILVESTER “Noter!” “Hvaljen bodi Jezus Kristus!” “Na veke!” Komaj z enim očesom sem se 0zU od pisalne mize proti vratom, pa sem takoj mrmraje pristavil: Hinavec! Zakaj možakar, se je pojavil pred menoj, je 2 vso zunanjostjo molče kričal, da je kruto malo vajen pobožati pozdravov. Odložil sem Poro in se okrenil proti njemu, ki je stal za durmi. Velik, sivobrad mož, z ostrici, značilnimi brazdami na li-oih, z zoranim čelom, s košatimi °bravmi, kakor streha obešenimi nad oči. Obleka potepuška. “No, kaj bi?” Nie ne poznate, gospod?” Sivi brki so se mu ražčepe-Nli, krog ustnic mu je zaigral Srneh, ki je čakal in se zlobno Veselil mojega razočaranja. Njegove oči, kakor bi se ukresali ave živi iskri v stari skorji hrastovega parobka, so me zadele 2 ostrim pogledom. Honrislil sem in ga še enkrat Pogledal. Silvester?” IHožakarju so se brki še širše mzčeperili, tako široko, da so Se Pokazali od tobaka orume-rieli zobje. Dvakrat je navihano Pomežiknil, odgovoril pa nič. ^ Torej zares Silvester?” ^Silvester, da gospod!” ^ Oči so vas razodele!” Oči drže, drugo pa je danes e °, jutri črno. Zares, gospod! n vnovič je pomežiknil. Iz Pogleda je zeval grob pokopane ere vase in v človeštvo. o i,^'0starali ste se, Silvester, (i ar se nisva videla,” r Postaral in s križem na rami mam tja, kamor nam je vsem ■mpisano.” In kriz ste si sami naložili, Silvester!” Nekoliko je pomolčal, poteg-rame visoko kvišku, z ra-Q,arr^ Vred dvignil strehaste dr5Vb obtičal za časek v tej ve21! pa mahoma oboje po-ziy1 ’ Se slresel suhljati 1°t' Potem je rekel: ]^e, em §a naložil in ga nisem. . aj sam, nekaj drugi; takole gospod!” sam^0^r^an!” sem preudaril Pri sebi. V tistem hipu se 2SoHk l0c^^a s^a> cla bi zvedel ° tega moža, ki je osivel v lečah. J se vmVeSter’ nekaterikrat sva ^li 1 e^a> Pa sva malo govorila, če k' aneS k* vas vprašal: Kaj, jjq 1 mi popolnoma odkritosrč-Prav920^6^’ kai kakšen je bil kegafaprav začetek tega in ta-iHi*1 e Vašega konca. Sedite pa “TT°Veite; saj sva si rojaka!” bom Val? lePa> gospod! Sedel s6m’ se ne bojte, zakaj čist bil v- rec^ mesecem pa nisem Silvp1^ ^akrat bi bil rekel ip biS 61' ,bbva^a tepa, gospod — dovai^6 sedel in ne pripove- po koliko let ste prebili i.^Porih?” teče 6'j5eseJco ^e“° življenja mi Preživ i ^ aestdesetih sem jih oljni 6’> ^llrmdvajset za tistimi Pogledal 1Pl’ekrižal ie Prste in 5 oaal skoznje. Silv, siv° hr 1 soiza na Zasenčip00’ obraz mu ie za hiP hekjg r a i bolečina, porojena kakor j1-3 anU srca> °d koder je “Stir,2 f’°ba stoPila v tej uri. vd poča^- Va‘’set let>” sem pono-go!» za njim. ‘!To je mno- • P° Zdelo . C8no’ 2a pokoro.” ■na s°lza Lm1, je> da mu ie še ^ nagio c “ a 12Pod veke, ker prek oči .Potegnil z rokavom 9"°r bi se nečesa sra- moval. “Pripovedujte torej od začetka do konca!” Silvester je začel. I Z DOMA “Ko bi se zdajle dvignila očetova strohnela roka iz groba, bi jaz, izgubljeni sin, romal na gomilo, pokleknil, poljubil roko in govoril: Poljubim te, roka očetova, ker si bila stroga, kakor sem zaslužil. Ko bi bila pa še strožja, bi te poljubil dvakrat. In ko bi bila tedaj zapahnila vrata in me zaklenila v dom, ko si me odvedla na tuje, bi te poljubil desetkrat. Ali to so prazne misli, kajne, gospod?” “Pripovedujte, Silvester! Torej z doma so vas dali?” “Z doma, ker sem bil poreden, neugnan in nemiren kakor vrela voda. Toda danes natanko vem, da hudobije še ni bilo v mojem srcu. In vendar sem že takrat čutil, da so prsti vse fare kazali name: Silvester! In vse oči so gledale na očeta in mu očitale: Tvoj sin! Zato je rekel oče: ‘Silvester, dovolj je sramote. Služit poj deš. čez gore, v tujo deželo, da ne pride sloves o tebi čez visoke planine od tukaj ne tja in od tamkaj ne sem.’ Mrzla groza me je stresla ob tistem trenutku. In ko bi ne bilo trme v moji glavi, bi bil pokleknil pred očeta in ga s povzdignjenimi rokami prosil. Tako pa nisem. Zato sva šla. Tri dni sva hodila. Ponujal me je po kmetih, kakor ponuja krošnjar slabo blago, dokler me ni spečal. In kje? V neki grapi, zapaženi od treh plati z gorami in gozdovi, je gospodaril v pusti samoti trden kmet. Nobenega soseda, nobene vasi, nobenega zvona in tudi ceste ne. Komaj kolovoz. Za slovo sem segel očetu v roko in poslušal vpričo gospodarja tele besede: ‘Vso očetovsko oblast vam izročam nad fantom! Dajte mu dela več ko kruha. Pod zimo se vrnem ponj. če ga pohvalite, se vrne domov; če ne, Silvester, bo tvoja pot naprej, čeprav v deveto deželo.’ Tedaj se je očetu tresla beseda, jaz sem pa strmel na visoko bukev, kjer sem opazil ptičje gnezdo. Po očetovem odhodu sem se skrivaj splazil na svisli, se zaril v slamo in se razjokal tako neusmiljeno žalostno, da so me oponašala jagnjeta pod menoj v ovčjaku. In takrat sem sklenil, da potrpim vse, potrpim, če bi polena sekali na meni, samo da se jeseni otmem te grozne grape. (Dalje prihodnjič) DELO JE ZDRAVJE! — Tako, pravi kipar Eduardo Castrillo v' Manili na Filipinih. Okoli sebe! je zbral bivše narlzotike in pro-\ padle študente ter začel z njiho-. vo pomočjo ustvarjati 32 čevljev, visoko “Zadnjo večerjo”. Izde-l lana bo v bakru in jeklu. Na sli-i ki ga vidimo pri delu. Če pojde' vse po sreči, pravi, da bo celot-1 no delo končano v dveh letih. Spomini ob OO-leinioi p, Bernarda Ambrožiča K temu naj dopolnim, kar “Sij slovenske svobode", št. 3, 15. marca 1971 na zadnji strani omenja: “...Mrs. Clare Booth Luce, pisateljica, vdova po založniškem magnatu Henryju H. Luceu (Time, Life, Fortune itd.) ter bivša ameriška veleposlanica v Rimu, je v nedavnem intervjuju za tisk poudarila, da je naj večje priznanje, ki ga je v življenju dobila, bilo, ko je bila imenovana za Damo malteškega viteškega reda — eno naj višjih cerkvenih odlikovanj, v glavnem pridržano za izbrane katoličanke kraljevske krvi. Mrs. Luce ga je bila deležna, kakor je povedala, za zasluge pri sklepanju londonskega sporazuma o Trstu (cena: 150 milijonov dolarjev) vrnjeno Italiji, v nasprotju z mirovno pogodbo, ki je določala, da mora postati z zaledjem vred neodvisna država — Svobodno tržaško ozemlje.” Bo izgubljen Trst za vedno; saj spada kot roka k telesu — k slovenskemu ozemlju?! Ali bo še kdaj taka priložnost, da se storjene krivice slovenskemu narodu popravijo, kot smo jo Slovenci po drugi svetovni vojni imeli?! So nekateri mnenja, da je za Slovence velika nesreča, da se po takratni odločitvi samostojne države “Svobodno mesto Trst” poleg 25 milj istrskega zaledja, ni priključilo vse slovensko o-zemlje — morda bi bila najboljša odločitev (tako mi je v osebnem pogovoru med vojno omenil pok. Francis Gabrovšek, ki je predvidel trenje med Srbi in Hrvati in je videl, če bi “Svobodno mesto Trst” z vsem slovenskim zaledjem prišlo pod an-glo-ameriški protektorat) za obstoj in prihodnost Slovencev najbolj odločilno ... Ko se spominjam — žal mi je, da si jih nisem shranil — že o-menjenih uvqdfiikqv,,;ki jih je bil za list napisal p. Ambrožič, naj se ne zanašamo na Moskvo, da bomo — ker smo radi komunizma za Trst izigrani, da apelirajmo na Washington in London, informirajmo ti dve velesili o naših zahtevah — se' ni vpoštevalo. Prepričani so bili nekateri, ki so takrat v Moskvi videli, da bo Rusija za naše meje odločevala, smo se strašno zmotili! Pa je v slovensko škodo Ambrožičevo predvidenje o-stalo, da radi komunizma je o-stalo v veljavi, kar je takratni predsednik ZDA Harry Truman določil: “Da Trst ne bo nikoli odskočna deska za komunizem v Sredozemlje!” X. Delo med vojno EUCLID, O. — če bi kdaj kdo mislil, da ameriški katoliški Slovenci niso nič storili, da bi — kar se, je pričakovalo — nas rešili pred maščevanjem komunistov, : ki bodo pijani od zmage, morili svoje rodne brate, se mi zdi, da bo marsikoga zanimalo, če se ponatisne to, kar je Ameriška Domovina 12. sept. 1944 in Ave Maria v oktobrski izdaji istega leta ponatisnila (str. SCSI): KATOLIŠKI SLOVENCI PRI VLADI V WASHINGTONU “Sinoči (11. sept.) so odpotovali v Washington sledeči rojaki iz Clevelanda: Rev. Louis Baznik, (pripomnim: ki je še e-dini od njih živ), Rev. Francis Baraga, Anton Grdina in Frank M. Jakšič. Danes dopoldne bodo sprejeti pri državnem oddelku ameriške vlade, kjer bodo predložili naslednjo spomenico v imenu Zveze slovenskih župnij v Ameriki. “Bliža se konec vojne. Mi katoliški Amerikanci slovenskega porekla pa se bojimo, da prav zdaj še huje vzplamti meščanska vojna v domovini naših prednikov. Že več kot dve leti komunistična organizacija napa- ŽENIN! IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 8117 St. Clair Avenue 431-0628 da z orožjem one, ki nočejo ma-širati s komunizmom, zlasti pa divja ta boj proti katoliški Cerkvi in njenemu nauku vdanemu prebivalstvu zadnje leto — to je, po padcu Italije. Mnogo kmetskih domov je požganih in tisoči antikomunistov poklanih. Ker so se prebivalci, zlasti kmetje, organizirali v obrambo svojih domov, divja prava državljanska vojna, ki zahteva vsak dan1 hujše žrtve. One, ki branijo svoje domove in prepričanje, kot pač vedo in znajo, kot so po svoji vesti dolžni in upravičeni, se v svoji komunistični propagandi blati kot koloboracioniste in izdajalce, četudi je narod od vsega početka pokazal, da se ne u-kloni ne fašizmu ne nacizmu. Kljub novi vladi v Jugoslaviji ne moremo upati na konec tega boja. Ljudstvo, ki je že toliko trpelo od komunistov — zva-nih partizani — ne more zaupati na ukaz od zunaj onim, ki so doslej vodili borbo proti njegovim največjim svetinjam. Vemo tudi, da se pripravljajo komunisti, da ob umiku sovražnika pokoljejo še tisoče onih, ki se nočejo navdušiti za komunistično diktaturo. Ameriški Slovenci, katoliško čuteči, z žalostjo gledajo na te dogodke in s strahom za bodočnost naših sovernikov in sorojakov. Čudimo se, da se proti Jugoslaviji vodi politika, ki podpira komunistično vodjo, smo polni zaupanja, da more mogočna beseda Amerike ustaviti nesrečno komunistično klanje in da mora hitra zasedba po ameriški armadi rešiti tisoče življenj naših zaveznikov. Zato si dovoljujemo prositi, da Amerika o pravem času izreče odločno besedo v obrambo katoličanov na Slovenskem. Govoriti o demokraciji, o svobodi po končanem pokol ju bo prepozno. Opozarjamo tudi, da se danes blati tiste, ki so branili sebe in svoje, češ da so kolabo-racisti. Če"jeAkdo izdajalec, če je kdo res kolaboracionist — kadar bo ta pojem definiran, naj se ga kaznuje; če je kdo prestopil meje upravičene samoobrambe, naj sprejme zasluženo kazen, ko se mu pred rednim sodiščem dokaže krivda, kot naj se kaznuje tudi vse morilce, ki so na u-kaz komunističnega vodstva morili nedolžne žrtve. Odklanjamo pa kaka ljudska sodišča istih komunistov, ki so začeli krvopre-litje. Kot Amerikanci prosimo, da ta katoliški slovenski narod, tako majhen po številu, ne bo izročen v roke komunistični diktaturi, ampak naj pod zaščito Zedinjenih držav, ki so prava zastopnica svobode in demokracije, dobi priUko po volji do svobodnih in demokratičnih volitev. Obenem opozarjamo, naj se ne izroči oni del Slovencev, ki je po zadnji vojni prišel po krivici pod Italijo in Nemško Avstrijo, iznova zatiranju teh mogočnih sosedov. Slovenski narod more preživeti in preboleti strašno razdejanje te vojne, ki ga je zadelo le, če se mu omogoči zdravo gospodarsko življenje. Po zadnji vojni je bil Trst odtrgan od Slovencev, ki je bil zanje naravno izhodišče v svet. Naj se jim vrne, kar je krivica po zadnji vojni prisodila Nemcem in Italijanom. Mi, Amerikanci slovenskega porekla, vidimo polno rešitev Slovencev le v zedinjeni, resnično demokratični Sloveniji, ki naj bo v federativni zvezi s Hrvati in Srbi. Naša Amerika, dežela svobode, demokracije in pravičnosti, naj po tej vojni tudi malim narodom prinese vso pravico, v kar trdno verujemo, da dosežemo trajen mir po besedi v Pismu: Usmiljenje in pravica sta se našli; pravica in mir sta se objela. Spomenico so podpisali za Zvezo slovenskih župnij: Msgr. Vitus Hribar, kanonik John J. Oman in Msgr. Bartholomy J. Ponikvar.” Dodano je še to: “Pripomnimo, da bodo omenjeni štirje, ki so šli s to poslanico v Washington, krili vse stroške potovanja iz svojega žepa, kar je gotovo vsega priznanja vredno. Vsa čast jim za njih veliko žrtev!” * Ni ničesar omenjeno, pa bo — kot se je povsod p. Bernard Ambrožič znal znajti — v ozadju te spomenice njegova sled, ko sta se s pok. urednikom A. D. Jakom Debevcem trudila, da bi se to ne izvršilo, kar se je zgodilo! Danes, takratna slutnja, je dejstvo — tisočeri, ki so bili vrnjeni iz Vetrinja, so žrtve, kar se je predvidelo, pa žal, spomenica v Washingtonu ni našla od-meva, je bilo že zabarantano ... (Pride še) M. T. -----—o------ Senat pripravlja odobritev dogovorov WASHINGTON, D. C. — Senat je našel pot za odobritev dogovorov z ZSSR o omejitvi stra-tegičnega orožja. Težave je povzročil sen. H. Jackson, ko je predložil dopolnilno resolucijo. Senatni vodniki so se baje odločili, da jo bodo sprejeli, pa jo nato pri konferenci zastopnikov obeh zbornic opustili. Predsednik Nixon bi imel rad HELP WANTED, Help Wanted Reliable man or woman to manage and work behind bar at Slovenian Workman’s Home, 15335 Waterloo Rd. For information call Charles Zgonc — Tel. No. 481-5397. ______ (169) Kuhar ali kuharica Iščemo izkušenega kuharja ali kuharico z znanjem pripravljanja Evropskih ali Ameriških jedil. Stalno zaposlen je. Kličite 681-9734 (168) moskovske dogovore odobrene še pred začetkom drugega dela razgovorov s predstavniki ZSSR, ki je napovedan to jesen v Ženevi v Švici. MALI OGLASI FOR SALE Euclid brick bungalow, wood burning fireplace, basement, dining room, close to shopping. See and make offer. New ranch homes in Euclid, Willowick, Eastlake, Mayfield Hts. $27,500 to $45,900. Special this week. Two model ranches, one brick, one alum, sided, priced for quick sale. Call for information. UPSON REALTY CO. 499 East 260th RE 1-1070 __________________________(169) Home for sale—Beverly Hills 2 bedroom bungalow, recreation room, large kitchen, brick front, aluminum siding, family room, deep lot. GEORGE KNAUS Real Estate 819 E. 185 St. 481-9300 __________________________(169) Lastnik prodaja Parcela, 5 akrov, 33 milj vzhodno od E. 55 St.in Lakeshore Blvd. V bližinj Chardon. Za podrobnosti kličite 881-9957 po 5:30 zvečer. __________________________(169) V najem 4 sobe in kopalnica, na novo dekorirane. Samo odraslim. Kličite po 4:30 pm 431-3259. ________________________ (172) V najem Trgovina se odda v najem na 15335 Waterloo Road. Kličite 481-5397 (169) For rent Store for rent at 15335 Waterloo Road. — Call 481-5397. (169) V najem Lepo 6-sobno stanovanje, vse sobe velike, se odda na 1081 E. 71 St. Vprašajte za Mrs. Mc-Crady, apt. št. 1 zadaj, ali kličite 843-8033. (174) NAPRODAJ Dvo družinska hiša, 5-5, na novo dekorirana, preproge spodaj. V EuclidGreen okolici. Cena v nizkih 20,000. Kličite 486-1547 (169) V najem 4 sobe, kuhinja in kopalnica na 1190 East 61 St. Pridite pogledat —(29,30,31 avg.) Lastnik prodaja Bungalow, 7 sob, garaža za dva avta, klet, na novo dekorirano. V okolici Slovenskega doma na Holmes Ave. $12,900 ali stavite ponudbo. Telefon 371-5343. -(170) Hiše naprodaj Dve hiši na enem lotu, 6-5, na 1256-1258 E. 59 St. Kličite 361-2956 —(30,31, 1 sep) ZNAMENJE ČASA — Nemiri na Severnem Irskem zahtevajo vedno nove žrtve, četudi se britanske čete prizadevajo, da bi čim bolj poskrbele za mir. Zdaj je na Severnem Irskem že preko 21,000 britanskih vojakov z vsemi vrstami orožja. Na sliki vidimo oklopm voz “Saracon” v Belfastu na straži. Fantič pred njim mirno liže sladoled, kot da ni nič. V najem 7-sobni apartment na Addison Rd. Gorkota in garaža vključena v $100. Podstrešje in klet na razpolago. Samo odraslim. Nič živali. Kličite 431-6965 po 6. zv. ali SW 1-1000, ext. 270 med 8:30 in 5. pop. (169) Peč naprodaj “Caloric” kuhinjska peč na plin, kot nova, 36”, hladilnik, zofa in stol. Kličite 486-6394. KJER JE PRILOŽNOST Iščejo stanovanje Stanovanje išče družina s 3. otroci, najrajši blizu Collin-wooda ali Euclid. Kličite 481-2617 (24,25,31. 1 sept.) Help keep home Widow wishes to have help to keep home. Will take in bedrid-j den woman, husband can do Fantič se je spravil hladit v Ja- light chores. WTdow to furnish maica Bay v New Yorku, ko je meals and wash. Call 442-7237. pritisnila vročina. i ___(I72j am žena ZGODOVINSKA POVESI “E, menda se nam zdaj ni glej, kako si boš otel življenje! treba bati teh pesjanov,” je de- | Enkrat tlaka, drugič desetina, jal čez dokaj časa Grahek; “mo- j potem zopet kaj drugega in na-žje, ko bi vedel, da tudi naše! zadnje delajo s teboj kakor z kraje čaka kaj takega, kar se j živino, bogme, da huje kakor z je godilo pred dvema letoma I živino! Doslej sem dajal v grad doli okrog Kranja, bi še danes | po dva mernika ajde, letos jo je zapustil domačijo in se preselil j birič zahteval dva in pol. Naj-kam drugam. Bi si vsaj življe- j bolje bi bilo, če bi delal cel te-nje rešil, če ne drugega.” j den samo tlako, pa bi nemara “Pa res, še zdaj me je groza, še ne bilo dovolj,” se je vzne-če se spomnim, kar so takrat! voljil Anželj, tako da Mohorko ljudje pripovedovali o turški ni mogel do besede. zverjadi,” je pripomnil hlapec F\,ok; “vse cerkve so pogorele do tal in pravijo, da je bilo na tisoče kristjanov pomorjenih. Prokleti vragi, kako neusmiljeno so tirali žene, može, otroke— prestradane in žejne, da so kar omagovali v želez ju in verigah. “Enkrat mora zadeti božja kazen tega Hartmana Krajske-ga. Predvčerajšnjim je Erič, ta satanski pomočnik grajščakov, zopet klestil kmete, ker mu dopoldne niso dovolj preorali. Ko bi ne živeli v tako hudih časih, bi mu že posvetili. O starih pra- Oh, kaj vse mora prestati uboga1 vicah, ki so jih uživali naši kmetska para, vse se ji sme pož- J očetje, kmalu ne boš smel niti gati in pobrati, nihče je ne bra-: črhniti. Da je tukaj gospod An-ni...” ! drej, bi bilo pač vse drugače,” “Zahvali Boga, da si jim tako! mu je pritrdil Grahek, od rok! Ko bi ne bile naše vasi! “čakajte vendar, da vam poskrite v dolini, bi se nam bilo j vem,” se je vnovič oglasil oštir, godilo ravno tako kakor dru- ki mii ni bilo povšeči, da je An-gim,” je dejal Anželj. 1 želj napeljal pogovor na domače V sobo je stopil zdaj oštir Mohorko in prisedel k zgovornim razmere. “Slišal sem tudi, da se je zdaj celo papež dvignil zo- znancem. Bil je velik, plečat per Turke. Ukazal je, naj du-hrust z mogočnimi brkami in hovniki prvo nedeljo vsakega velikimi, zapovedovalnimi očmi. i meseca v ta namen opravljajo V mladih letih je obiskoval radovljiško šolo in se naučil čitati in pisati, tako da skoraj ni minul dan, ko bi ta ali oni možakar ne bil prišel k njemu iskat sveta in pomoči, čul je v veži, da se suče pogovor njegovih gostov okrog Turkov, in zato je rekel: “Le brez skrbi, če ne bo hujšega kakor Turek, nam ne bo huda predla. S Turki se bo.zdaj že cesar pobotal, ako ne z lepo, pa z grdo. Zadnjič sem bil v Radovljici in sem ravno čul, da je 'zbral cesar nekje na Hrvaškem močno obmejno vojsko Ieči, Anželj?” svete maše, molijo litanije in vodijo skozi mesta in vasi spokorne procesije. Redovnikom je ukazano, naj opravljajo take obhode po samostanu. Kdor gre sam na vojsko ali pa pošlje namesto sebe dva druga moža, dobi popolen odpustek. Po vseh župnih cerkvah so postavljene puščice za prostovoljne denarne prispevke, s katerimi se bodo najele nove čete. Že tri nedelje zaporedoma je čital radovljiški župnik ta razglas raz lečo. Hvala Bogu, da se obrača naša usoda na bolje! Kaj si prej mislil zoper to pogansko golazen. Tudi deželna gosposka je zborovala v Mariboru ter naložila nov davek za turške potrebščine. Vsak prebivalec bo moral odslej dajati na teden po en vinar, tudi hlapci in dekle, če zaslužijo na leto več kakor dva goldinarja. Izbrali so si tudi novega vojskovodjo. No, da je vsaj to, če že ne več ...” “Že spet — kar naprej davki in davki! Vse daj samo kmet “Vse res, Turki pridejo in gredo,” je odvrnil slednji, “ali če mora človek dan za dnevom trepetati pred graščinskim bičem, če ne ve, ali bo zvečer spal doma ali v grajski ječi, je to vendarle desetkrat huje kakor Turki, čudno, da se kmetje tako dolgo ne ganejo, ko je vendar od njih samih vse odvisno. Nekaj sicer res šumi po Bohinju in po Dolini, ali kaj, ko...” Anželj je obmolknil sredi pa kmet, ko pride sovražnik, pa stavka. Videl je, da mu je Mohorko skrivaj pomežiknil z očmi, češ da ni dovolj varno govoriti o tej stvari. Ali medtem se je oglasil Grahek in jel hlastno zabavljati, rekoč: “Samo gospoda Andreja manjka med nami, pa bi pognali tega zverinskega Hartmana, odkoder se je vsilil. Vprašam vas, možje, kdo pa je pravzaprav naš V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA OČETA IN BRATA FRANK PENKO ki je preminul 31. avg. 1971 Eno leto je že minilo, odkar si, dragi, šel od nas, a vedno svež spomin je na Te, pogrešamo Te vsaki čas. Žalujoči: sin FRANK, hčerki ANA in MILA — v starem kraju sestra JENNIE ŽELKO v Clevelandu drugi sorodniki v Sloveniji Cleveland, O. 31. avgusta 1972. BEACH BELLE — Stretch cotton terry is what comfy sunsuits are made of. This one features a circular design motif and an appliqued fish. Carter’s added a gripper crotch for easy diaper change.------------•_____ gospodar, Hartman ali Andrej? Če je Hartmanov oče očrnil v Briksenu svojega nečaka, da je šuntal kmete k uporu zoper škofa in če mu je ponudil večjo vsoto denarja in tako dobil grad za svojega sina v zakup, namesto da bi ga dobil potomec poštene rodovine, ki je od pamti-veka vladala med nami, s tem menda še ni rečeno, da je ta vsiljivi pritepenec naš nedotakljivi gospodar, ki lahko dela z nami, kar se mu zljubi. Ali je bilo treba, da se je moral gospod Andrej šiloma umakniti z gradu lastnemu bratrancu in se zdaj mora potikati bogve kod na Hrvaškem in pobijati Turke? Pravice ni in je ne bo, dokler bomo držali križem roke in bomo tlačanih Hartmanu!” “Oh, oh, prosim te, pazi vendar, kaj žlobudraš!” ga je ustavil Mohorko in stekel zapirat okno, da bi kdo ne čul teh predrznih besedi. “Naglica ni nikjer kaj prida, zlasti tukaj ne. Joj-me, če bi te čul grajski birič! Čakajmo, saj pride vse samo po sebi, samo opreznosti je treba!” Tudi možem se ni zdelo varno to očitno puntarsko govorjenje, dasi jim je ugajalo v srcu. Hlapec Rok se je zganil od strahu in se nehote ozrl proti oknu, skozi katero se je videla višnjeva jezerska gladina in sivo pe-, čevje, s katerega je grozilo ne- ve^-porušno grajsko zidovje in dvoje mračnih stolpov s svojimi temnicami. Kroparski možek pa se je, kakor se je navzočim zde-, lo, ravnokar prebudil iz spanja in legel na drugo plat. Možje so j drug za drugim izpraznili svoje kupice in se odpravljali domov. Tudi Grahek je vstal od mize in rekel, stoječ sredi sobe, v šali: “Naj pride karsibodi, nič se ne bojim, dokler bo to napovedovala samo vaša bela žena, o kateri veste toliko povedati. Hehe, Matija, ti si je še zdaj ne moreš izbiti iz glave; hentaj, nemara tvoj duh res kaj pomeni.” Kakor bi trenil, se je pri teh besedah Štefuljček posmuknil s klopice ob peči na tla. Puhnil je proti mizi, pomežiknil parkrat s svojimi živahnimi očmi in rekel pomenljivo kakor prerok: “Ljudje božji, če že hočete vedeti, bela žena ni prišla za prazen nič. — Možek iz Krope —vaš prismuknjenček — morebiti zdaj več ve kakor kak modrijan. — Lejte, z gradu pihlja ostra sapa, da vas reže skoz mozeg in kosti, iz vaših bajt pa brije vroča puntarska burja, da celo graščak od strahu medli. Gospod Bog pošilja znamenja in napovedi, kadar nam pretijo nevarnosti. Dela žena vam veli, da imate pripravljene kose, motike in beti —- kadar bo treba udariti,” “Kaj praviš, Štefuljček? Da si tudi ti videl belo ženo? Kaj ti je rekla? O povej!” ga je vprašal Rok. “Nisem je videl, toda kar vem, pa vem,” je odvrnil krošnjar, skrivnostno migajoč s svojimi belimi očmi in se je smehljaje ozrl proti prijatelju Mohorku, kakor bi bile samo njima znane te tajnosti. “Ne bodi siten, Štefuljček, povej, kar veš,” se je. oglasil Grahek. “Čemu pa peš?” se je delal možek gluhega. “Prekanjen si kakor lisjak,” ga je zavrnil pastir; “stavim glavo, da se je zopet nekaj zgodilo.” “Ne, hvala lepa —- čemu mi bo žensko krilo?” je zagrmel možek nevedno. “Štefuljček, bodi pameten in povej,” ga je silil Anželj, “ali morda kmetje snujejo punt?” “A, le sam imej svoj grunt,” se je razsrdil možek, “truden sem, moram spat.” Telebnil je na klopico ter ni hotel slišati nobene zdavnaj skrilo za triglavskimi vrhovi, se je odpravila četverica mož.proti domu,—Anželj, mlad, postaven in zal možak, je krenil po polju, prekoračil savski most in hitel proti Brdom. Spotoma je še zmerom premišljeval stvari, o katerih so modrovali v gostilni. Ugibal je to in ono o beli ženi dasiravno ni verjel ničesar in se je vselej prezirljivo nasmehnil, kadar so se mu vsiljevale take misli. Samo skrivnostna namigavanja, katera je NEMKA V AMERIŠKEM FILMU — Mlada Christiane Kruger igra v novem filmu “Mala mati,,, ki obravnava življenje Eve Peron, žene argentinskega besedice ! diktatorja Juana Perona, ki živi — Ker se je solnce že sedaj v izgnanstvu v Španiji. WINDOW DRESSING—A readymade window shade of slim-ribbed cotton transforms an ordinary window into one of distinction. Used here in combination with a plaid-covered lambrequin and cotton cafe curtains, it provides a colorful background for French provincial furnishings. In translucent cotton, the Breneman shade boasts a vinyl coating that makes it durable and washable as well as fade-and-flame resistant. NI KANDIDAT, pa vendar vneto sodeluje v republikanskem volivnem naporu. Obrambni tajnik Melvin Laird ni pri letošnjih jesenskih volitvah noben kandidat, kar naj bi bil, kot bi sodili. Zgoraj ga vidimo, ko nasmejan pozdravlja mater .z otrokom v Wilmingtonu v Ohiu, spodaj pa, ko razlaga kadetom ROT C v Indiantown Gapu, Pa., svoje poglede na vojaški položaj ZDA v svetu in posebej v Indokini. slišal iz ust Kroparskega mož-ka, so mu delala nekaj preglavice. Ko je stopal po klancu višje in višje, je sni vala pod njim vsa dolina v nočni tihoti; po Kamnjeku se je ravnokar razlila bleda mesečina in snež- klečavnik ter natihoma zrno i očenaš. Tudi danes je nameri korake tjakaj, toda ko je stopi izza drevja, so mu zadrgeta3 kolena in obstal je kakor prl rastel na istem mestu. Kaki šest metrov pred njim se je