Poštnina plačana v gotovim.
Slo/eniki
Prvi strokovni list za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon št. 190
brneli ar
Leto x.
Celje, 13. oktobra 1939
Štev. 21
Razkužimo hmeljišča!
Ko smo porezali hmeljevino In jo odstranili iz hmeljišča, odorjemo hmelj in postavimo hmeljevke v piramide.
Ko pa hmelj odorjemo, je zelo koristno, če fino in enakomerno raztrosimo po celi površini hmeljišča neoljeni apneni dušik, ki razkuži zemljo in služi istočasno kot rastlinska hrana, ker vsebuje dušik in apno.
Gnojenje hmelja v pozni jeseni z apnenim dušikom je zelo koristno. Gnojilo pride potom jesenskega in zimskega deževja do korenin. Ko zapade debel sneg, je zemlja pod snežno odejo — v globini, kjer ima hmelj največ korenin, toliko
Gnojilni poskus s 40% sečnino, pomešano s pepelom, v Savinjski dolini leta 1939. (Poskusnik g. O. Četina — Grušovlje.)
topla in vlažna, da bakterije lahko delujejo in pripravljajo iz apnenega dušika za korenine dobro hrano. Spomladi lahko korenine vsrkajo že pripravljeno hrano. Neoljeni apneni dušik pa ima tudi močno razkuževalno moč. Z njim lahko zatremo seme plevela, klice raznih bolezni ter zalego rastlinskih škodljivcev. Na 1000 sadik potrosimo 100 kg naoljenega apnenega dušika. S tem damo hmelju že toliko dušične hrane, da spomladi, po obrezovanju hmelja, ni potrebno gnojiti z nobenim drugim dušičnalim gnojilom.
Šele h koncu maja in v začetku julija gnojimo hmelj z dušikom v obliki sečnine! Sečnina vpliva na hmelj, da požene mnogo panog, da bujno cveti, da imajo kobule lepo zeleno in zdravo barvo ter prijetno aromo. Kar pa je še posebno važno, vpliva sečnina tudi na trajnost barve suhega hmelja! Vsako drugo dušično gnojilo vpliva slabo na trajnost lepe zelene barve suhega hmelja. Hmelj, gnojen s solitrom, zgubi lepo barvo v nekaj dneh, ko leži suh v sušilnici.
Sečnino mešamo s pepelom. Zato naj hmeljarji zbirajo in shranjujejo bukov pepel, ki jim bo služil za gnojenje hmelja, pomešan s 40 odstotno sečnino. Takšno gnojenje hmelja je najučinkovitejše obenem pa tudi najcenejše! Zato pa, hmeljarji, shranjujte bukov pepel, ki je obenem tudi izvrstno kalijevo gnojilo!
Pri nas vse preveč mislimo na gnojenje hmelja šele spomladi. Pameten hmeljar bo že v jeseni ukrenil vse, da bo pridelal v bodočem letu čim več in glede kakovosti čim boljši hmelj. Hitro učinkujoča gnojila pa niso vedno najboljša in je zato pravilno, da že v jeseni poskrbimo vsaj za temeljno gnojenje hmelja. Ni pametno in tudi ne dobičkonosno saditi čim več hmelja, temveč vozi mnogo bolje hmeljar, ki v obstoječih nasadih skuša pridelati čim več in čim boljšega blaga. Zato pa si mora biti že v jeseni na jasnem, kako, kdaj in s čim bo gnojil svoja hmeljišča.
J. Barth in sin:
O hmelju 1938/39
(Nadaljevanje.)
V	Belgiji je povzročil aprilov mraz in posebno še velike nevihte v začetku maja v zgodaj razvitih nasadih prav občutno škodo; rastlina se do obiranja ni mogla več prav razviti. Bolhači so napadli nasade in trpeli so predvsem od mraza zaostali nasadi. Koncem maja in v začetku junija so pritisnile uši, ki so razsajale do druge polovice julija. Junij je bil posebno suh, julij vroč in večkrat močne padavine. Peronospora se je prav posebno razpasla šele v avgustu, ko je bilo bolj vlažno. Škropili so dva do desetkrat. Rastlina je bila zaostala in dosegla le tri četrti do štiri petine normalnega razvoja.
Obiranje se je začelo v Poperinghe 1. septembra posamezno, na splošno pa 5. septembra in je trajalo do srede septembra. Začelo se je celih osem dni prezgodaj iz strahu, da se blago pokvari. Barva ni bila povsod enakomerna, kar je bila posledica peronospore in poškodb od vetra. Tudi kobule niso bile enakomerno razvite, bile so precej slabše od prejšnjih let. Površina nasadov se je zmanjšala od leta. 1937 do leta 1938 za trideset hektarov. Po količini je letina zaostala za prejšnjo za ca. 40 %. Opazilo pa se je zopet več prašnih rastlin. Vrsta Buorinnes je zelo občutljiva in rabi za razvoj kobul brez oploditve posebno ugodne klimatične razmere.
V	Alostu se je pričelo obiranje koncem avgusta posamezno in je bilo 9. septembra že splošno; trajalo je do srede septembra. Le v začetku je vreme malo nagajalo, pozneje pa je bilo ugodno. Pridelek je bil v barvi lepši kot lansko leto, po teži pa lažji in tudi po količini manjši. Rast je bila normalna, vendar prvi obrani nasadi še niso bili prav dozoreli.
Plačevalo se je v začetku za Buorinnes po 11 do 12,50 bfr (16 — 18 din), potem pa le po 8 bfr (11 din), pozneje pa zopet po 10,60—12 bfr (15 do 17 din) za kg. Vrsto Tettnang so plačevali po 12 do 17 bfr (17—25 din) in Fuggles 11 — 14 bfr (16 do 20 din). Ker je bilo posebno v januarju veliko prodanega, je ostalo le še malo hmelja in ta je dosegel ceno celo 20 bfr (29 din) in še več za kg. Hmeljarji so bili z nizkimi cenami zelo nezadovoljni. Za vrsto Hallerfau v Alostu se je plačevalo 15—17 bfr (22—25 din), za Groene Bel 12—15 bfr (17—22 din) in slabše blago 10—11 bfr (14—16 din). Koncem septembra so cene padle, pa so se kasneje zopet dvignile. Vlada se zelo trudi za izboljšanje sušilnic.
Glede kakovosti se je pridelalo prvovrstnega hmelja v Poperinghe 20 in v Alostu 25 %, srednjega 65 in 60 % ter slabšega 15 in 15 %.
Izvozilo se je iz Belgije 1936. leta 4696 stotov, 1937. leta 4009 stotov in 1938. leta 2935 stotov. Uvozili so 1936. leta 26.378 stotov, 1937. leta 23.799 stotov in 1938. leta 21.118 stotov.
V	Angliji je bila zima suha, spomladi pa je bilo vreme ugodno, tako da so začeta dela v hmeljiščih hitro napredovala. Potem pa je nastopila suša, ki je trajala od aprila do junija, le v maju je bilo nekaj dežja in hladno vreme, zaradi česar je zaostala rasi vse tja do julija. V juniju so se pojavile uši, pozneje pa peronospora, proti kateri se je pridno škropilo. Več škode so povzročile plesni, proti katerim zaenkrat še ni nobenega uspešnega sredstva.
Proti koncu julija se je prej v rasti zaostala rastlina znatno popravila. Proti peronospori se je škropilo; škode ni napravila, ker je bilo precej suho vreme. Namesto peronospore se je pojavila sajavosi. Kobule so se razvijale prav dobro od srede avgusta dalje. Pred obiranjem je bila rastlina povsod zdrava, vendar so bile trte bolj tanke in manj košate kot navadno.
Obiranje se je pričelo v južnih krajih v prvih septembrskih tednih, v Midlandu pa po 12. septembru; končalo se je na jugu zadnje dni septembra in v Midlandu kak teden pozneje. Neobranega je ostalo 24,6 ha, dočim prejšnjo leto 12,5 ha. Vreme je bilo med obiranjem slabo, nagajal je dež in bilo je mrzlo. Veliko škode so povzročile nevihte in hmelj je le slabo zorel zaradi pomanjkanja sonca.
V	Herefordu je bila letina slabša, v Wealdu in Sussexu pa boljša. Kakovost zaostaja za ono prejšnjih let, tudi kobule niso bile tako enakomerne. Boljši je hmelj, ki so ga pozneje obirali. Kljub temu, da je bil hmelj zelo lepo raščen, ni kazal tako enotne kakovosti, kot prejšnje leto. Golding v vzhodnem in srednjem Kentu je ostal enak prejšnjim letom. Fuggles hmelj je bil samo v Sussexu enak onemu iz prejšnjih let. Worcester in Herfordshire sta povprečno po kakovosti prekašala vse ostale vrste drugod.
Letina je bila ena najdražjih v zadnjih 30 letih. Treba je bilo mnogo bolj škropiti in prašiti kot prejšnja leta.
Po kakovosti je bilo: la 20, Ha 50 in slabšega 30 odstotkov.
Po poročilih H. M. B. je bilo hmelja, ki ga je sama prejela, 112.991 stotov (1937. leta 105.156 sto-stov). Poljedelsko ministrstvo je ocenilo skupno letino 1938 na 130.556 stotov (1937. leta na 119.380
stotov). Razlika 17.565 stotov med H. M. B. pripeljanim in skupno ocenjenim pripada pridelku onih pivovaren, ki imajo lastne nasade hmelja (okrog 377 ha) in pridelku osmih producentov, ki so že pred začetkom kontrole napravili s pivovarnami posebne pogodbe.
H. M. B. je določila kvoto za posamezne producente z ozirom na osnovno kvoto za 1938. leto 102 % nasproti 98 % prejšnjega leta. Vsi dogovori in pogodbe z H. M. B. so morali biti zaključeni do 14. oktobra 1938. — Prispevek za vzdrževanje je znašal 1938. leta 20,50 din za stot, 1937. leta 61,50 din za stot in 1936. leta 205 din za stot. Kot se vidi, so ceno precej znižali. — Vzorce so začeli pripravljati v drugem tednu septembra in je trajalo to pripravljanje do srede oktobra, tako da so prišli vzorci na trg šele okrog 20. oktobra.
Bonitiranje se je začelo 8. novembra (celih 14 dni kasneje kot prejšnja leta) in je trajalo do 19. decembra. Tega dne se je pričelo redno vnov-čevanje hmelja, kar je bilo skoraj tri tedne kasneje kot prejšnje leto.
Kontrolirane cene za pivovarne so bile za Golding od 12,10 do 11,5 funt šterl. (50—45 din za kg), za Golding Varieties od 11 do 10 funt šterl. (44—40 din za kg) in za Fuggles od 11 do 8,10 funt šterl. (44—34 din za kg).	(Dalje prih.)
Razno
•j- G. Vinko Kukovec, posestnik na Lavi pri Celju, je dne 5. t. m. po kratki bolezni v 69. letu starosti preminul. Pokojni je bil stavbni podjetnik, vendar tudi hmeljar, med ustanovitelji ter eden članov konzorcija našega lista in tudi med prvimi člani Hmeljarske zadruge. Res požrtvovalnemu sotrudniku na gospodarskem polju naj bo Bog dober plačnik, med nami pa mu bo ohranjen trajen in časten spomin!
Hmelja smo izvozili v juliju letošnjega leta 440 stolov v vrednosti 135.000 din, dočim v istem mesecu lanskega leta 150 stotov v vrednosti 211.000 din. Letos se je izvažal v juliju večinoma le še hmelj lanskega pridelka iz Vojvodine in pa nekaj hmelja starejših letnikov.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Pri prav živahnem zanimanju in povpraševanju se je zadnjih štirinajst dni nadaljevalo z vnovčevanjem letošnjega pridelka in je prišlo dnevno tudi do večjih zaključkov, tako da je neprodanih v prvi roki le še kakih 1500 stotov. Cene so se znatno učvrstile in se je zadnji čas plačevalo že 50—60 din za kg, izjemoma z napitnino že tudi nekaj čez. Zaključna tendenca je bila čvrsta.
Vojvodina: Pri čvrsti zaključni tendenci so se cene dvignile na 38—50 din za kg. Pri živahnem zanimanju
in povpraševanju zadnjih nekaj tednov je prodanega iz prve roke že blizu 80 % letošnjega pridelka in je neprodanih le še kakih 1000 stotov.
Nemčija: Z vnovčevanjem letošnjega pridelka se pri razmeroma precej živahnem zanimanju in povpraševanju nadaljuje. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in se slej ko prej plačuje 3,50 do 4,80 RM za kg, kakor je pač kakovost in provenienca; po našem klirinškem tečaju je to 50—68 din za kg. Tudi v sudetskih okoliših je kupčija precej živahna in so cene iste kakor v stari Nemčiji; ker pa je boljše blago že večinoma razprodano, je več zaključkov le za slabše blago, ki se trži po sorazmerno nižjih cenah.
Češkomoravska: Pri čvrsti zaključni tendenci se nadaljuje z nakupovanjem letošnjega pridelka, katerega je v češkem žateškem okolišu že nad polovico prodanega iz prve roke. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in se za letošnji žateški hmelj plačuje slej ko prej 26—33 K, to je 39—50 din za kg; najboljše blago je večinoma razprodano in zato presoja kakovosti ni več tako stroga. Kupuje se za domačo ter nemško pivovarsko industrijo kakor tudi za izvoz zlasti za v Ameriko in razne druge države, le za Anglijo in Francijo ne. Tudi v Roudnicah je prodanega iz prve roke že nad polovico letošnjega pridelka, četudi je tendenca bolj mirna in se plačuje le 20—27 K, to je 30—41 din za kg.
Francija: Ni nobenih poročil.
Poljska: Zaradi izrednih razmer je mnogo hmelja ostalo neobranega in se je deloma obiralo šele zadnje tedne. Vsa točnejša poročila manjkajo.
Belgija: Obiranje hmelja je končano in bo pridelek znašal kakih 2000 stotov več kakor lani. — Kupčija je v teku in se za letošnji pridelek plačuje Alost 16 do 26 bfrs, to je 24—39 din, in Poperinghe 17—24 bfrs, to je 25—36 din za kg. Tendenca je razmeroma mirna.
Anglija: Vsa poročila izostala.
Amerika: Zaradi otežkočenega uvoza inozemskega hmelja raznih provenienc je tendenca na tržišču zelo čvrsta ter zanimanje in povpraševanje prav živahno. Tudi cene so se učvrstile in za letošnji domači pridelek se plača iz prve roke 0,56—0,66 dolarja, to je 30 do 36 din za kg, na tržišču pa nofira letošnji pridelek do 43 din, lanski 37—40 din in predlanski 27—34 din za kg. Zaloge raznih vrst žlahtnega inozemskega hmelja starejših letnikov so po zvišanih cenah že docela izčrpane, letošnjega pa se še ni dosti uvozilo.
Za dobro voljo
Jurij: »Kako si letos zadovoljen s čebelami?«
Anže: »Ne morem se pritožiti. Medu sicer ni bilo Bog ve kaj, toda sodnega izterjevalca so pošteno opikale.«
»Pepček,« vpraša učitelj, »kaj je hrbtenica?«
»Hrbtenica, gospod učitelj? Hrbtenica, to je — to je — na enem koncu sedi moja glava, na drugem pa jaz sam.«
»Gospod sodnik, Boga kličem za pričo, da sem nedolžen!«
»Prepozno. Zasliševanje prič je končano.«
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
sprejema
vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja,vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanjavvseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«. Zastopniki v vsaki župniji.
Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2
Hranilnica Dravske banovine
Celje — Ljubljana — Maribor
Pupilarno uaren zauod. Obrestouanje najugodnejše.
Za vloge in obresti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
tv lastni palači pri kolodvoru)
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.
Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost
GNOJENJA!
Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil:
RUDNINSKI SUFERFOSFAT 16% in 18% KOSTNI SUFERFOSFflT KMF18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18%
razen teh dobavljamo:
MEŠANA GNOJILU, ZLASTI KAS KOSTNO IN APNENČEVO MOKO
nadalje imamo stalno na zalogi:
KALIJEVO SOL <10% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE
Vsa navedena gnojila prodajamo po na j nižjih dnevnih cenah
Vprašanja in naročila na:
TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU 0. D.
ali njeno podružnico v Celju
Oprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu
Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice