r I ' List 21. Tečaj LVIII. 1 i^Z I in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. poŠti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljub-Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". LJubljani 25. maja 1900. Politični oddelek. ^T^ ^^^ w "m Ali vender ? Svoj čas, ko je Avstro Ogerska po naročilu berolin-skega kongresa okupirala Bosno in Hercegovino, ni tega storila samo iz lakomnosti po novih pokrajinah, nego tudi kar grof Andrassy naravnost "priznal z namenom, da zabije klin v slovansko meso in da prepreči za vselej ustanovitev mogočne in širne jugoslovanske države, ker bi ta zamogla postati Slovencem in Hrvatom prav tako krepka opora, kakor je Italija avstrijskim Lahom ali kakor je v gotovih časih Bumunija ogerskim Rumunom. že več kakor dvajset let sta Bosna in Hercegovina v oblasti Avstro-Ogerske. V tem času sta v marsikaterem oziru napredovali, a tudi v marsikaterem oziru nazado vali J samo njih državnopravni položaj ostal isti dasi v resnici ni nikomur po godi. Bosna in Hercegovina pri padata še danes teoretiški Turčiji Avstro Ogerski ali točneje rečeno praktiški pa Madžariji 1 a s tem položajem so nezadovoljni Bošnjaki in Hercegovci J Turčija in Avstrija, Rusija in črnog ora, samo ne razkralj Milan 9 se za dober denar odpovedal vsem idealom zadnje aa poskusu naše države, prisvojiti si Bosno Slav-da je in Hercegovino, je priobčila nova dunajska revija , janskij Vek" jako zanimive podatke. Ta list pravi, % dunajski kabinet neposredno pred zadnjo grško-turško vojno v Berolinu in v Rimu prosil privoljenja, da pro- glasi Bosno in Hercegovino za svojo m seveda povoljnega odgovora, a tako last. Pričakoval je strmel, ko se je iz Berolina odgovorilo, da trozveza sploh nima agresivnih namenov, posebno ne na Balkanu, in ko se , -v, v Rimu reklo, da v tistem trenotku, ko proglasi Avstrijsko-Ogersko okupacijo Bosne in Hercegovine za definitivno, zasede italijanska armada Albanijo. Dunajski krogi so bili ogorčeni. Cesar Viljem je sicer nekaj dni po tistem odgovoru srbskega naroda in tudi vsem njegovim aspiracijam na Bosno. Avstro-Ogerska išče že veliko let sredstev, kako bi mogla Bosno in Hercegovino tudi državnopravno inkor- sicer počasi in z največjo previdnostjo vender-le izvršiti. prišel osebno na Dunaj tolažit svojega zaveznika, a uspeha menda ni imel, zakaj koj na to je naš cesar potoval na Rusko in sklenil tamkaj tisti dogovor, o katerem se v zadnjih letih toliko govori. Italiji ni odpustil Dunaj njenega odgovora, kar dokazujejo utrdbe na južnem Tirolskem in v Kotoru, za katere se je izdalo kar 30 milijonov gld. Tako je pred nekaj tedni iz diplomatiškega vira poročal rečeni dunajski list. Zdaj pa se je položaj menda že nekoliko premenil. Naš cesar gotovo ni zaman potoval v Berolin, in kdo ve, če se pri tistem sestanku niso dogovorile tudi stvari, ki se nanašajo na Bosno in na Hercegovino. Avstro-Ogerska se vsekako ni odpovedala svojim aspiracijam. Oficijozno se zdaj poroča o koraku, ki nam kaže, da se namerava inkorporacija Bosne in Hercegovine porirati, toda posrečilo se jej to še do današnjega dne ni Pot dotlej je tudi danes še dolga. Značaj provizornosti združenja Bosne in Hercegovine Inkorporocije ovirajo pred vsem druge velevlasti J v z našo monarhijo* se razvidi iz tega, da se ti deželi upravljata popolnoma samostalno in neodvisno od druzih prvi vrsti Rusija. Ta bo težko kdaj brezpogojno dovolila kraljestev in dežela. Bosna in Hercegovina imata svojo v inkorporacijo, zlasti še, ker se ruski car črnogorskemu knezu čuje, slovesno da je pokojni lastno civilno in vojaško upravo, da celo svoje lastne obljubil ) da postane Avstrijo poštne znamke. Država je proti temu enkrat grešila 9 Hercegovina njegova in če bi veljalo vojno z tedaj J ko je nekaj bosanskih bataljonov poslala v cislit vanska mesta v garnizije, kar pa ni posebnega pomena. stran 194 Letnik LVIII Zdaj hoče kakor se poroča — zjediniti vojaško ker so to Čehi z interpelacijami in poimenskimi glasovanji upravo Bosne in Hercegovine, z vojaško upravo Dalmacije. To bi pomenilo nič manj, nego, da se dejanski raztrga provizornost okupacije in stori znatno približanje tudi k civilnopravnemu združenju okupiranih dežel z dru- zadržali. Zbornica se je torej razšla s prepričanjem, da niti v jedni seji ni mogla priti do dnevnega reda, ker so to čehi zadrževali in to je za češke poslance gotovo velika zmaga. Parlamentarni položaj je tako nejasen, da nihče ne ve gimi kronovinami, česar pač naši državi ne more nihče stranke povedati, kako se razvije in kaj se zgodi. Desničarske so se na razne načine trudile, da bi Čehe odvrnile braniti. V kakem smislu se hoče združenje izvršiti, to je od obstrukcije.' Naposled je bila sklicana parlamentarna komi- vidno iz tega, da se hoče združiti z okupiranimi deže lami Dalmacija. sija desnice. Sklepi, so bili storjeni v tej seji ako je sploh do sklepov prišlo so tajni. Očitno ]e samo, da se Nas bi veselilo če se to izvedlo. Kdor reče vrše neki dogovori in da je bil vsled tega sklican izvrševalni 1 mora reči tudi J in kdor se postavi na stališče 1 da odbor mladočeške stranke. Upanja, da opuste čehi obstrukcijo, pa menda ni dosti, vsaj Jaworski je v poljskem klubu na- možno in dobro, da se Bosna in Hercegovina združita z Dalmacijo prerekati, ki da del trojedne kraljevine, tisti ne more # logična posledica tega prvega koraka na-dalnje združenje s Hrvatsko in Slavonijo. če je krenila naša država na to pot — gotovo to ravnost povedal, da ga nima. Grovori se tudi o nekili skrivnih pogajanjih mej Čehi in Nemci. Da se za kulisami dela, o tem pač ni dvomiti, ali kakšen sad da rode ta pogajanja, se šele pokaže ko se zopet snide državni zbor. Poroča se, da vlada v slučaju, ako še dolgo ni, saj se o pravih njenih namenih ne ve ni česar pozitivnega bilo to v korist in v utrjenje Čehi nadaljevali obstrukcijo, razpusti drž. zbor. „Neue treie Presse" je celo povedala, da ima Körber dotični cesarjev dekret že v žepu, z druge strani pa se zopet trdi, da vlada ne misli na razpust poslanske zbornice, ker bi v slučaju novih volitev nemški klerikalci m poljski slovanskega življa v monarhiji in zato smo prepričani, preveč mandatov izgubili, nego da hoče zopet poseči po klub 14. da bodo slovanski poslanci porabili ves svoj upliv na vladne kroge, da se to pospeši in da se tako četudi ne formelno pa vsaj dejansko vtelesita Bosna in Hercegovina s trojedno kraljevino. in z njim tudi uveljaviti svoj jezikovni zakon za češko in Moravsko, čeprav je prikrojen po nemškem gramu m ga Čehi ne bodo nikdar priznali. binkoštnem pro- Delegaciji. Zdaj je obrnjena pozornost vsega jav- Politični pregled. nega mnenja v Budimpešto, kjer zborujeta delegaciji. Tekom prihodnjih dni je pričakovati prav zanimivih razprav. Zlasti zunanjo politiko hočejo čehi vzeti na rešeto in posvetiti svojo posebno pozornost ministru zunanjih del grofu Groluchowskemu. Državni zbor Poslanska zbornica je šla v soboto Pričakovati je prav zanimivih razprav. Groluchowski se jih binkoštne počitnice. Te bodo trajale do junija. zadnjih sejah so Čehi s svojo obstrukcijo dosegli velik uspeh. Doka zali so namreč, da je njih obstrukcija naravnost nepremagljiva Čehi so našli pelacije doslo gotovo ne veseli, toliko manj, ker je za svoj posel popolnoma nesposoben in obstoji prav za prav vsa njegova zunanja politika iz samih Ahilejevih peta da se morajo po opravilniku vse podane inter-prečitati, predno se začne seja. Na to niti Italija Vsled obstrukcije socialnih demokratov in Nemci niso prišli. Za Čehe je to posebne važnosti, ker jim znatno olajšuje obstrukcijo. Ako bi hoteli delati vedno z gla njimi združenih levičarskih strank je vlada razpustila parlament in takoj razpisala nbve volitve. Te se bodo vršile dne Od sovanji po imenih, bi moralo biti vedno vsaj 50 poslancev . junija, ožje volitve pa bodo 10. junija. Boj bo hud. njega izida je odvisna usoda sedanjega sistema. navzočnih. Pri interpelacijah pa tega ni treba. Pri teh zado stuje, če je interpelacijo podpisalo 15 poslancev, ni pa treba da bi bil kdo navzočen. Čehi lahko izdelajo na tisoče inter Nemčija Zdaj je proti svobodni umetnosti lex pelacij bodo njimi brez težav dosegli, da se bodo morale Heinze menda definitivno pokopana. Prišla je drugič na razpravo. Katoliški centrum in konservativni klub sta napela vse sile, da doženeta razpravo vzlic obstrukciji. To se jima je za razprave o drugih stvareh vedno prirejati večerne seje, pri katerih bodo operirali z dolgimi govori, z glasovanji po ime- tudi čeprav le z veliko težavo posrečilo. Predno pa je prišel na razpravo zadnji paragraf celega zakona, se ]e vsa stvar nih in s predlaganjem po 10 minut trajajočih odmorov, zadnjih sejah so delali skoro samo z interpelacijami. Glaso vanj po imenih je bilo razmeroma prav malo. Nemci in Po zopet odstavila z dnevnega reda. Sklenil se je potem kompromis v tem smislu, da sta se izpustila umetniški in gledališki paragraf, ostali del zakona, ki je namenjen v varstvo nravnosti, Ijaki so poskusili dvakrat predreti češko obstrukcijo toda pa obakrat se ta njihov poskus izjalovil. Najprej se je dr bil sprejet. Francija. Pri občinskih volitvah v Parizu so do- Fuchs postavil na stališče, da seje ni treba zaključiti, ako postane zbornica nesklepčna, nego da sme predsednik sejo za nekaj časa pretrgati, dokler se zbere za sklepčnost potrebno in doka- število poslancev. Čehi so se temu tolmačenju uprli zali, da se mora v tacih slučajih seja zaključiti ho inj pri seja poslancem pismeno naznaniti. Predsednik Fuchs se je tudi udal in postopal tako, kakor sO' Čehi dokazali, da veleva zakon. Drugi poskus, predreti češko obstrukcijo, se zgodil v petek Tedaj je bil predsednik Fuchs naznanil, da segli nacionalisti in monarhisti velik uspeh. Večina obč. sveta sedaj protirepublikanska. Na deželi so zmagali republikanci. Vojna v južni Afriki se menda približuje koncu. Angleži napredujejo sicer počasi, a sigurno proti Johannesburgu in proti Pretoriji. Bojev sploh ni več. Buri se umikajo brez boja. Poroča se, da se hočejo šele pred Johannesburgom postaviti v bran. Na zapadni strani so Angleži osvobodili Ma-feking, na vzhodni strani straneh prestopajo Buller zavzel Dundee. Na vseh Buri transvaalsko mejo. Pretoriji so bo prihodnja seja dne Čehe junija. tem da se odpeljejo domov. To se mislil, da napoti tudi res zgodilo a ostalo jih je še vedno nad 50 na Dunaju. Mej sejo so nakrat Nemci predlagali, naj bo koj v soboto seja in naj se postavi bil tudi tudi spoznali, da se bliža konec vojne. Žene že beže z otroci iz mesta, Krüger.pa je baje že brzojavno prosil za mir, seveda pod častnimi pogoji. Storil je to, ker se je izkazalo, da tudi na dnevni red budgetni provizorij. Ta predlog sprejet, ker so se Poljaki pridružili Nemcem Amerika neče intervenirati v pril Burom, nego da jih hoče prepustiti njihovi usodi. Seja bila, ali razprava o budgetnem provizoriju se niti začela ni, Letnik LVIII Stran 195 / sredstva namenjena. Dohodkov naj bi ta sredstva imela toliko, kolikor Kranjska mlinska obrt. (Iz govora deželnega poslanca I. Lenarčiča v deželnem zboru kranjskem. neobhodno v pokritje stroškov potrebno. Pa tudi na to se ogerska vlada ne omejuje, ampak ona sega dalje tudi na vožnjo po morju, ker daje zdatne olajšave za promet v avstrijska pomorska mesta. tam so dotične tarife tako nizke, da se za neka- Na (Konec.) » Tudi tere relacije pomorska vožnja direktno nazaj plača primer je postavka iz Nagy-Varada v Pulj ravno ista Pa ne samo za eksport nam konkurirajo ogerski kakor iz Nagy-Varada v Reko, oziroma iz Eeke v Pulj mlini, tudi v naši domači kronovini in v tostranski pa znaša 35 E od vagona in istih 35 se nazaj po državni polovici sploh konkurirajo ogerski mlini s svojimi vrne ogerskim eksporterjem, katere postavke pa avstrijski tarifi na tak način > da kranjska mlinska industrija mlini ne morejo biti deležni in tako Ogerska vzela omejena samo na majhno črto od Ljubljane do Trbiža, vsa pomorska mesta, da sploh avstrijskim mlinom ni 0 ' • kajti po sedaj veljavnih tarifih se more iz Budimpešte mogoče z ogerskimi konkurirati. S tem sem nekoliko čez Reko in od Reke nazaj proti Ljubljani do Borovnice pojasnil razmere, ki danes obstoje in glasno kličejo po prevažati blago ceneje, kakor če bi se po tej strani vo- odpomoči. zilo do Ljubljane in od tod dalje proti jugu, brez ozira na to, da bi bilo iz Ljubljane treba na naše mline. Trstu. blago če hoče sploh avstrijski upravi kaj biti na tem o katerem se je reklo, da pripada še prevažati žeče, da se cislitvanska mlinska obrt sploh in ne samo kranjska ohrani, je neobhodno potrebno kaj ukreniti in n8ši državni polovici, imajo ogerski mlini nižjo refakcijsko postavko kakor naši kranjski mlini. Ogerski mlini pla čujejo v Trst od vagona 180 naši 188 napraviti protiutež proti ogerskemu delovanju. Kako pa mogoče kaj storiti? Seveda se bo reklo: Naša južna železnica kot taka je privatno društvo in na privatno Cormons vozijo tudi ogerski mlini cenejše kakor naši in isto tako vozijo na Koroško, na Tirolsko po istih društvo nimamo upliva. Tudi na južno železnico se da uplivati, seveda le potom konkurenčnih tarifov. Saj danes ne velja tisto pravilo 1 da daljava že sama po sebi progah ogerski mlini za čez 30 K cenejše. Kam pa naj določevala tarifne cene, marveč razne kombinacije omogo sploh naša mlinska industrija izvaža svoje izdelke 9 ves zaprt!? če se pa pomisli, da se temu pridru svet žijo še neke sekature, ki nikakor niso čujejo 1 da Be na za 100 km daljši progi blago lahko ce opravičene, in ki neje prevaža, kakor za krajšo progo. Zakaj bi avstrijska državna uprava ne upoštevala te ugodnosti in na tisto zvišanje, ki je že umetno v tarifih sestavljeno še gyojih progah ne upeljala konkurenčnih tarifov, ki' bi bolj občutno delajo, se stvar še poostri. omogočili konkurenco proti južni železnici. Mislim si to Na pr. kranjski mlini ne morejo kartirati direktno zadevo na pr. tako le: Ako se upliva od strani državne čez Ljubljano proti Trstu, ampak morajo 9 ako hočejo uprave na Dunavsko parobrodno društvo, da ono upo deležni postati refakcijske postavke, kartirati svoje blago števši svoje 1 že sedaj obstoječe tarife za vožnjo navzgor do Ljubljane, v Ljubljani morajo plačati pristojbino za še nekoliko prijenja, čisto malo prijenja od njih, potem prepeljavanje blaga od državne železnice na južno želez- je mogoče, da se iz ogerskih krajev žito po Dunavu nico, torej transitno pristojbino in plačati je enkrat re- navzgor prevaža in sicer iz Požuna proti Lincu. Na tej ekspedicijo, kateri stroški precej znašajo, tako na pr. pri progi sta dve postaji, ki sta pri Donavi: Pöchlarn in v enem kranjskem mlinu na leto 12.000 od česar južna Mauthhausen. Ne vem, katero mesto za prekladanje železnica nima ničesar. Drugi taki položaj je pri pre- prikladnejše. Morda je to Mauthhausen in od tam bi vozu blaga, ki je namenjeno čez Nabrežino in Kormin v žito, ki je namenjeno za cislitvanske dežele, na pr. tudi Italijo. Tudi tukaj ni kranjskim mlinom dovoljeno, di- za Kranjsko lahko po državni železnici po eksportnih rektno kartirati v dotične kraje, marveč morajo blago tarifih v našo deželo prihajalo in južna železnica, ki ne pošiljati v Trst, iz Trsto na Nabrežino in od tod naprej mara uvideti svoje koristi, bi bila tako nekako odstra- na državno mejo. To je tako nekako umetno sestavljeno, njena in ves promet, ki morda samo za Kranjsko znaša da se naravnost vidi na vsem, da se s tem hoče oško kakih 4000 do 5000 vagonov 1 dobila državna želez dovati in uničiti našo mlinsko obrt. Ogerska državna polovica je pomen svoje industrije, vse storila, niča. Državni železnici ne bilo treba tako posebno 1 uvidevši velikanski znižati svojih tarifov. Ako bo državna železnica upeljala kar ) da njene prometne naprave služijo mogla storiti svojemu namenu. kilometerske tarife 0.15 K za 100 kg jeden kilometer 1 potem lahko mogoče, da se dobi postavka 100 Ogerska državna polovica ne išče dobičkov pri prometnih napravah, ampak je mnenja, da so prometne naprave za bilo črto od Mauthhjusna do Trsta, in s to postavko mogoče uspešno konkurirati proti ogerskim tarifom oziroma proti južni železnici, ki je popolnoma v služnosti izhajajo in imajo v prvi vrsti služiti le za po- ogerske uprave. • _ t * vzdigo industrije v deželi, dočim imajo za državne po- Zdi se mi potrebno, da bi se morodajni faktorji s trebščine donašati ona podjetja, katerim so prometna to zadevo pečali in državni upravi nasvetovali, kako bi sredstva, katere eventuelno tudi brez posebnih čistih do hodkov stran 196 Letnik LVIII bilo niogoSe z konkurenčnimi tarifi rešiti to zadevo tem rešiti tudi našo domačo mlinsko obrt. Usojam si torej sledečo resolucijo predlagati: in s Te prenaredbe, ki v prvi vrsti merijo na pomno žitev krajev za licencovarije in za licencovalnih komisij zmanjšanje članov > pač ne morejo odstraniti „Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča: 1.) da si preskrbi potrebne podatke nanašajoče se ^^ ^ zadostnem številu na razpolago, in ker onih glavnih nedostatkov, ki izvirajo od tod, ker v premnogih okrajih Dolenjskega in Notranjskega ni sposobnih bikov na škodljivo sestavo tarifov — -----kateri uničujejo kranjsko . - ^— zlasti mlinsko in lesno industrijo dalje one, koje bi bilo ^^^^^ mogoče vinorejci, če imajo količkaj lepega bika prodado kakemu 1 ga vnanjemu kupcu kakor dalje ------ ----v^^.jv. vrii^, UllU ^ ------ ------ priporočati za vpeljavo na avstrijskih državnih železnicah ^^^ težavno, pripraviti živinorejce do tega in po Donavi navzgor od Pressburga proti Lincu v svrho da redili bike omogočenja konkurence kranjskih mlinov z ogerskimi kajti to v naši deželi v obče premalo dobička daje, spojeno pa je vender z mnogimi sitnosti to osobito zaradi tega, ker se v vsaki občini z ved- in vsaj potom tustranskih izvoznih mest ter parobrodnih tarifov za izvoz v inozemstvo v primeri z ogerskimi župana toda vzlic temu brez vsake kazni nepotrjeni parobrodnimi odnošaji; 2.) da se na podlagi teh podatkov obrne do viso- kega C. kr. železničaega in trgovskega ministerstva s prošnjo, da oni prej ko prej ukrenete, da se obvaruje s tem kranjska in z njo cislitvanska mlinska industrija gotovega propada". biki rabijo za pleme tuje živine, pri čemer je merodajna manjša oddaljenost stajališča ali pa, kar se še pogosteje pripeti, manjša junčevina. Če loma rešiti se posreči, ta vprašanja primerno ali vsaj de potem se bo popolnoma dosegel namen za kona za povzdigo reje goveje živine ozirom na to J naj se pred vsem dela na to, da se dežela razdeli v pasmine pokrajine z določeno pasmo ter da se izdatno skrbi za dobavo čistokrvnih 9 njih primerno razdelitev med take občine dijete ) Govedoreja. (Dalje.) Ker ima deželni živinozdravnik primerno majhne od deželnega odbora imenovani zastopnik kratke distance potoval dobrih bikov za pleme 5 ki bikov in nimajo in pa da se vsako leto podeli večje število denarnih premij za lepe bike; posestniki so dobili premije, da bi se morali zavezati 1 ki ker v dotičnem domačem okraju in ker bi zastopnik občine itak ne mogel zaračunavati dijet, bili bi vsi komisijski stroški za licencovanje neznatni Glede naknadnega licencovanja priporočala je kme- J da bodo do- tične bike obdržali določeno dobo ter jih rabili za pleme. Istotako naj bi se posameznim posestnikom, ki se odlikujejo z rejo čistokrvnih bikov, podeljevale podpore, in končno se moralo zagotoviti pravilno izvrševanje ka da se isto izroči okrajnim gla ženskih določil s tem varstvom. tijska družba določitev, da dati do sme okrajni živinozdravnik glavnega licencovanja provizorično licenco, ako Razun poslednje omenjene okolnosti gre tukaj vse- , za katere bi se posebno spočetka je spoznal, da je dotični bik sposoben za pleme, bodisi o priliki njegovega uradnega potovanja, bodisi zahtevo gospodarja dotičnega bika. kako za take naredbe potrebovalo mnogo denarja J dosegel se pa tudi zaže na izrecno Na podlagi teh razmer načrtal je deželni zakonski načrt, s katerim se imajo zakona z dne 11 ) odbor in 10. avgusta 1890, dež. zak. št. 4. iz 1. 1891 Ijeni namen, dočim je sicer iz stališča povzdige govedoreje, oziroma glede njene glavne stvari, namreč zboljšanja plemena, popolnoma vse jedno, kje in s koliko če se kakor člani opravlja svoj posel komisija za licencovanje ne prižene nikakih, za pleme pripravnih bikov o povzdigi govedoreje spremeniti in poprosil c. kr. deželno vlado, da se izrazi o tem načrtu, v koliko more se to še vedno dogaja v nekaterih krajih na Dolenjskem in Notranjskem. Vender so se pa od prvega licencovanja računati na pritrditev cesarske vlade bikov 1892 Na to št 3565 > C. kr. deželna vlada dne 15. marca 1. 1899 ) poslala sledeči dopis D Z ozirom na dopis z dne 12. julija 1898 1163 8 katerim 11 -----------J---Ol,. XXVU, bil semkaj predložen načrt zakona z dne , kakor je razvidno iz vsakoletnih okrajnih razkazov, razmere v obče vsekako že zdatno zboljšale, kar se na vsak način sme pripisovati obstoječemu zakonu. Preidoč na posamezna določila novega načrta zakona se mora omeniti, da je v uvodu S 7. navedena do- ločba avgusta da 1890 ) dež zak goveje živine, usoja si deželna vlada na podstavi skušenj so se pri izvrševanju tega zakona pridobile tuuradno kakor tudi pri političnih okrajnih oblastvih, prijaviti de- želnemu odboru ) da se s prenaredbami morajo posestniki bikov svoje, za plemenitev 1891., glede reje določene bike neposredno oglasiti pri okrajnem glavarstvu, z ozirom na znano nebrižnost kmetskega prebivalstva nepraktična, ter bi političnim oblastvom provzročevala tudi mnogo nepotrebnega dela. ) omenjenimi v Po navedenem načrtu zakona, po tukajšnjem mnenju nikakor dež. zak. št. oni nedostatki, ki sosebno v nekaterih ne odstranijo okrajih ovirajo povzdigo reje goveje živine in to 3. izvršitvenega ukaza z dne 2. maja 1. 1891., , se imajo te zglasitve izvršiti po županstvu potrebno zaradi tega, ker je župan v stanu na znaniti okrajnemu glavarstvu posestnike bikov pleme Letnik LVIIL Stran 197. njakov tudi takrat, če so posestniki, kar se večinoma zgodi, opustili pravočasno zglasitev. Zastonj je mlajši pazno gledal skozi odprto vozovo okno on ničesar ni mogel videti vsled večerne megle tem oziru torej ne bi bilo umestno, prenarejati obstoječih predpisov. Daljna določila novega § 7. imajo očividno namen da se z jedne strani popolnoma odpravi ali pa vsaj olajša pripeljavanje bikov pred komisijo in da se z druge strani znižajo stroški licencovanja. Namesto poslednjega pa bi se vzlic zmanjšanemu številu članov licencovalnih komisij ravno nasprotno doseglo, kajti pri takšni pomnožitvi krajev za lincencovanje se stroški primerno zvišali. Sedaj se namreč po največkrat za dve, tri in tudi več občin določi en kraj za licencovanje in le tamkaj kjer zahtevajo krajevne razmere, se vrši licencovanje v vsaki posamezni občini ali prav izjemoma v večih krajih jedne občine. Na ta način se more licencovanje po velikostih in po krajevnih razmerah okraja dovršiti v treh do desetih dneh in pri tem tudi potovanje komisije ni posebno veliko čmerikavega zimskega dne. Ali oziral se po ulici z nekakim čudnim čustvom, kakor da hotel sam sebe razvedriti in umiriti ono burno čustvo, ki se je vzdigo-valo in razsajala v njegovih prsih. Med tem, ko se je voz pomikal po mestu J mladi človek desetkrat vprašal «Ali bode kmalu" In vselej mu je Norič odgovoril: „Kmalu, kmalu". Da je bil mladi potnik nemiren, to ni bilo nič čud-On je bil takorekoč prvikrat v Moskvi in celo v On nega. Rusiji, katero je zapustil, ko je bil še skoraj otrok. 1 se je jedva spominjal onega, h kateremu je sedaj po toval. Po vrhu pa še ni vedel, kaj se bode zgodilo z njim zjutraj, ko ga, da uvidi in kaj sliši. Vedel je samo to, da stopi kmalu pred človeka 9 ki jeden prvih oseb v ruskem carstvu; je bogatin in žlahtnik, je imeniten velmoža temu pa je še ta Žlahtnik njegov ded » kate 9 moralo ker število krajev za licencovanje znaša od 8 do 25. Če bi se pa licencovanje vršilo v stajališčih bikov, število licencovalnih krajev najmanj petkrat, v zasukale rega je on, Bog ve kedaj videl, ga povsem ne pozna, in katerega ni mislil obiskati v tem letu, ako se ne bi bile razmere naenkrat tako strašno čudno in tajnostno nekaterih okrajih pa tudi desetkrat večje biti kakor doslej. P Za vzgled bodi tukaj naveden politični okraj Kranjski, skega svojega potovanja, od bregov Rena kjer se je 1898. leta, kar se blagovoli razviditi iz dotič- reke Moskve, tem bolj je zapiralo sapo mlademu človeku. Čim bolj, ko se je bližal cilju dolgega, šestteden- bregovom nega potnega načrta, licencovanje izvršilo na 19 krajih In sedaj ga je tako začelo dušiti v grlu in solze so mu v sedmih dneh, čeravno je komisija morala pregledati stopale v oči. Čemu, da so ga silile solze sam ni 158 še nelicencovanih bikov. (Dalje sledi). razumel. Kakor nekaka slutnja nekaj slabega, čez mero slabega lastila se je njegove duše. Ta hip pa se je ne daleč od voza prikazal skakajoči jezdec z malim bičem v roki, in upil na vso moč: » pota! pota! a v Čarovnik. Historičen roman. ßuski spisal grof E. A. Salias. (Dalje.) Med tem je postal večer, voz v mestno postajo. Voznik je krenil takoj s svojo trojko kolikor je mogel v stran široke ulice. Za prvim jezdecem pridirjala sta še dva druga, potem še nekaj ljudi j, a za njimi je začrnelo in se dvigalo nekaj širokega in visokega. pol „On je! On sam ure pridrdral je Norič, gledaje iz okna. Pri Bogu!« vskliknil » po Moskvi se bodemo, kakor mi se dozdeva J «Kdo -On tt vstrepetal je mlajši . Naš grof!« mnogo vozili«? vprašal je manjši » Po Moskvi? Da, kakor pravim, skozi celo mesto velik Ta trenotek je za dirjajočimi jezdeci drdral mimo voz 9 V katerega je bilo vpreženih osem konj Bržkone na ono stran Vsled prižganih svetilk bil je celi voz razsvetljen in se ti B Tem boljši čemu neki lesketal v zlatu Velik ) poluaršini ) zlati grb je svetlo tem boljši H » Ogledam si mesto. Jaz se ga slabo spominjam tt videlo B tt To zalesketal v očeh mladega človeka, gledajočega iz okna Za jeden hip je vse to: jezdeci, vrsta iskrih konjev pozlačeni voz in še nekaj jezdecev za* vozom vse bilo tudi pozneje možno. Kaj se bode sedaj šinilo mimo z šumom, prasketom in glasnim ropotom „To je on . . . Naš grof, Aleš Grigorjevič, se odgovoril je Norič In resnično, voz se je začel pomikati iz ulice v ulico ter jo krenil onstran Moskve. Ulice so bile puste; redko se je prikazal kak človek. Male hišice bile so v goste odpeljal. Ne bo ga doma B temne in v velikih ulicah, veliki domi B ključno v globini prostornih dvorišč, bili so razsvetljeni. stoječi iz- vas zjutraj vsprejme. Kaj potem« ? vprašal je čudno mladenič. Kaj! oddahnete se; med tem pa se vrne. ni taka važnost! . . Saj Ali pa Tamo dvor tt stran 198 Letnik LVIII In Norič pokazal z roko na desno od voza na razsvetljeno vrsto velikih oken. Mladenič se Mladi človek se je ozrl okrog in ko ga vprašal nekako zganil in globoko vzdihnil. IX. „Torej smo na mestu. Kaj neki bode? Ne mara nezakonitost! Ne mara hujše nego pričakujem"! mislil je sam pri sebi, ali mislil po nemški ne po ruski. * Ko se je ustavil voz pred glavnim vhodom velike groiove palače, usipalo se je dvanajst poslov nasproti. Ali ne radi vsprejema prišlecev, marveč iz radovednosti. vratar ali želi takoj večerjati je odgovoril neodločno „Ne vem kakor hočete nisem lačen a Potem pa, kakor da se je bolje zavedel, dodal: „Preje ali pozneje, ko se vidim z grofom". „Oprostite, vse . . . In vratar je umolknil, ne vedoč, kako imenovati prišleca, — , kakor da ga vaše blagorodje J a 1 dejal z močeno in tiho J bilo sram, da ni vedel s pravim pri devkom imenovati prišleca. Oprostite Ali jaz mislim » Od kod ste? Ali nam prihajate o da danes ne utegnete videti njega visokosti. Aleš Grigor » Glej ga, k glavnemu vhodu so se pripeljali dobilo bi se peš priti, bratci moji«! čulo se je Spo. takoj jevič odpeljal se bo vrnil pozno". na ples general-guvernerju in se sredi te gruče radovednežev Tujec ničesar ni odgovoril in tudi zmeden » Oh vi bedaki! Mi da-li peš? Ali niste spo oči. pobesil njegovih ušesih sta še vedno donela čudno dva znali"? izpregovoril je Norič odpiraje vrata. In hipoma so se vsi okolo stoječi začudili. ruska pridevka: njega sijateljstvo in „vaše blagorodje Vratar tt D Kdo je to Oh, za pet ran Kriščevih«? n Ignat Ivanovič! Kdo ondi . I grofič! Oh ti gospod" ! » St! Ti! Klek! Ali se Sibirije zaželelo, z odšel, da bi ukrenil potrebno, a mladenič pa se je takoj usedel na bližnji stol, oprl komolce na koleni, naslonil glavo na roki in se zamislil. Težke so morale biti njegove misli, kajti vzdramil se je še dolgo 1 časa grofičem ka-li"! šepnil je jeden prileten strežaj » Oh, kriv sem usmili"! Pozabil sem povelje. Bog se me Norič je stopil prvi iz voza, no obrnil se takoj ko so čez vstopili v sobo livrirani strežaji, postavili mizo in jo pokrili z namiznim prtom in posodo. Bilo mu je očividno neprijetno, da so ga zasačili v takem daleč ne veselem položaju. Potegnil je roko po glavi, vstal in se na lahno stresel, kakor da se je hotel m pomolil roko mlademu človeku, da bi mu pomagal znebiti svojih spominov. Čez nekaj minut je, sedeč za IZ voza. Njegov pojav osupnil je vso družino. Takoj je mizo, obloženo z vsakovrstnimi jedmi, jedel z veliko slastjo vse umolknilo in neizrečeno začudeni vzori hlapcev uprli so se v mladeniča od vseh stranij. » Kaj J ali so sobe prirejene Ali Med tem časom razlegal se je v drugi polovici in trušč. Veseli glasovi, doma v nekaterih sobah šum vprašal je Norič to ukazano" ? glasno smejanje, krik in vrisk otrok, tekanje in dirjanje » n So, so Vem . ) davno! Aleš Grigorjevič se je odpeljal vse se je mešalo. Več nego petdeset ljudij na odraslih, hajalo se je na minuto v teh sobah, ki so želeli videti Smo se srečali pripravljene sobe Odvedite gospoda v prišlega Ignata Ivanoviča. Norič je hipoma obstal, se odkril, stopil ne mnogo v stran od strežajev ter se jel pred sosednjo cerkvijo. ki se komaj videla v nočnem mraku, križati. n Hvali 1 Gospod"! izgovoril pripeljali je tiho, da smo se pa Srečen, vesel, zadovoljen, sedel je Norič v krogu svoje družine: žene, hčer in sinov in celo vnukov. Vsi od malega do velikega, ga so zvedavo izpraševali o tem nenavadnem, skoraj neverjetnem potovanju, katero je on ravnokar dovršil. Iz Moskve potovati čez vse nemške vozili. Nu pot kratek! Pet tednov smo se skoraj kraje, sto jih je baje, pa do meje francoske dežele, to zahvaljen bodi Gospod za srečno potovanje", ni kar si bodi! Potuj on še malo dalje ) pa dospel do Mladi gospod se tudi odkril in prekrižal ali obrežja velikega oceana, sredi katerega je, na otoku Bu nekako prisiljeno in neodločno kakor da ni vedel ali mora tako storiti ali ne Mogoče da je to navada janu, i konec božjega sveta. Vse je zanimalo jedno vprašanje —™ „v. VA« w lo uavaua vöc jt; ^^itiiiuiaiu i^unu vprašanje: kako je tam, V mislil si je, in se je torej dolžan pokrižati, a znabiti pa teh zamorskih krajih? Kaka vera? Ali žive tam hudobni ruskemu gospodu to ne pristaja. In tako neodločno, ko se je križal, istotako ukorno in plaho korakal je po stopnicah v vežo velikanske razsvetljene palače. Mladega prišleca vsprejel je spodobno in uljudno v veži prileten vratar, ter ga peljal čez dolgi mostovž v sobe, ki so bile uže zarana zanj pripravljene. Tri sobe so bile: nekaka vsprejemnica, spalnica in soba za obla- Ijudje ? Kakšni da so ? Ali razumejo in govore ruski ? Norič se je smejal in mahal z roko, kajti nekatera vprašanja zdela so se mu neumna. Istotako so mahali tudi nekateri njegovih poslušalcev, kakor da niso verjeli, da govori resnico. Samo njegovo ženo, petdesetletno Ano kako nadari Med mostovžem in vsprejemnico bila ie mala so čenje. bica, v katero se livrejah, na kojih so se lesketali bohotni grbi mogočnega njihovega gospoda. Nikolajevo, zanimalo je jedino vprašanje: moža dobrosrčen in radodaren plemič? Dovršiti tako na logo, kakoršno je dovršil njen soprog, to ni šala! Pojdi takoj vsulo šest strežajev v jednakih pošlji drugega v tako daljavo! V pravljicah se pripove duje: šli so za trikrat devet dežel, a Ignac Ivanovič pa potoval za sto nemških dežel in se je živ vrnil. r ' Letnik LVIII. Stran 199. Sredi prepira in vriskanja veselih otrok in vnukov, Erz ar iz Št. Jerneja v Križevo pri Kostanjevici in kaplan kateri so bili srečni, da so zopet videli in imeli v svoji Franc Koželj iz Križeva pri Kostanjevici v Šmarjeto na sredi očeta in dedca ženi ni bilo možno govoriti z Dolenjskem. možem o najvažnejšem, kar je njo zanimalo. No glednjič, ko so domačini jeli ocenjevati dare, katere jim je prinesel občinski odbor v Begunjah Častno občanstvo podelil ondotnemu župniku čast. gosp. L Košmelju. Poroke. Zemljemerski pristav v Ljubljani gospod Norič iz tujine, uporabila je Ana Nikolajevna priliko ter Feliks Justin se je poročil z gdč. Jelico Pehani. pozvala moža na stran. Ana je poljubila moža na vsako Notar v Radečah, gosp. Karol Pleiweis, se je poročil z stran lica, se prekrižala, zahvalila se Bogu za srečno moževo potovanje in nagnivši se skoraj na uho: njemu J rekla mu „Nu, kaj je on tt gdč. Emo Juvančičevo od istotam. berku, gosp dr. Andrej Kuhar, se pl. Dobnerjevo z'Dunaja. Županski shod. Notar v žužem-poročil z gdč. Berto Na binkoštni ponedeljek dne » Nič. Kaj naj bi bil"! odgovoril je nerad Norič. „Ali ve. čemu da ga bo potreboval naš grof? Zakaj bo tu« ? » Norič Bržkone ne ve"! odzval se In istim glasom 4. junija ob 11. uri dopoludne bo v veliki dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani ustanovni občni zbor „Zveze slovenskih in istrsko-hrvatskih županov". Zgradba električne železnice v Ljubljani je zavlekla, ker ministerstvo še ni izdalo koncesije. se Razveljavljena prepoved. Prepoved glede uvoza žena je opazila v njegovih očeh, da možu ta svinj iz okrajev Brežice, Krško in Kočevje na Nižjeavstrijsko razgovor ni po volji. In tudi tega ne ve, kako se bo odslej imenoval" ? „Kakor sem med potoma izvedel, »menuje se sedaj Krsft. kakor bode potem in Norič ) gledaje ženi v oči, umolknil. »Kaj pa" ? Pozneje . . . Prepričal se bo! gotovo prepir je razveljavljena. — Posojilnico nameravajo ustanoviti v Tržiču. Talijo za rešitev življenja je nakazala vlada pekovskemu učencu Josip Martinaku v Idriji, posestniku Martinu Kovačiču iz Mršeče vasi in brodniku Fr. Eozmanu od istotam. Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko občni zbor bo dne » In potem nastane rodnem domu. 15. junija ob uri popoludne v Na tt Odličen gost. Te dni se je mudil v Ljubljani » Kaj 1 prepir tt ruski publicist gosp. Valentin pl. Grorlov. V 1) Seveda. On je rezek. Ne bo se kar tako udal. Ž Bralno društvo. Dražgošah pri Železnikih so ustanovili njim se bo še grofinja prepirala. Tu je, kakor se pravi trčila kosa ob kamen". J Mizarska zadruga se je ustanovila v Vidu Kaj torej potem ) ako se on upre? Reče ne hočem . . nad Ljubljano in sicer za celo ljubljansko okolico. Namen jih je, podpreti mizarje z napravo skupnih prodajalnic in zalog surovin, s skupnim nakupovanjem vsakovrstnih potrebščin in dajanjem predujmov na izdelano blago. Zadrugi želimo obilo » Primorajo ga mi pa poskačemo v vodo tt vs)>eba v gotovo ne izo'stane, če se bo delalo pošteno 0 Kaj golobček! Nemara si tam v nemških krajih vero vame zgubil kali « i zavpila je jezno žena B Čemu joči Strajk v Vevčah V papirnici v Vevčah službu delavci nad -800 so ustavili delo ker se .je z mi govoriš take njih bolniško blagajno samovojno ravnalo, ker se njimi neumnosti! Sam si rekel, pripravljaje krufo postopalo in ker so bili tako slabo plačani, da jim ni se na pot, da bo to delo za nas jako plodonosno bilo mogoče izhajati največa naša sreča sedaj pa praviš, da ne bo nič Lfetošnje vojaške vaje na Kranjskem se bodo ne strašiš. Zarezat in utopit. Saj si govoril odhajaje « (Dalje sledi). vršile okolu Postoj Prično se dne 10 trajale do avgusta in bodo v septembra Polj Solo zaprli so v raznih krajih tako pri v Vel Gabru, v Zatičini, v St. Vidu, v Zagorj M. v u in druga, to pa zaradi različnih bolezni, ki razsajajo med otroci "oTO^ '^oicr '"ovo Novo šolsko klop vstreza najmodernejšim pedagoškim zahtevam, je sestavila ljubljanska tovarna f^ji^^ßf^iifp^^if^^ hiötva po- Naglas. Ta klop se je upeljala v yseh šolah Osebne vesti. Nadvojvoda E kr. mornarice ta teden na Notranjskem, Okrajni komisar gosp. Oton vladnim tajnikom v Ljublj se je mudil inspiciral domobrance. De tel a je imenovan deželno Dunaju, gosp. Rudolf Grrund je imenovan preskuševalcem pri rudniškem ravnateljstvu v Idriji. Valentin Z Ravnopravnost na pošti ni vselej posebno uzorna. Tako na pr. se poroča, da se na pošti v Spodnji Šiški izdajajo slovenskim strankam nemška potrdila itd. Nekatere poštne ekspeditorice so res že preveč drzne. Okrajni zastop mariborski. Pri volitvah so Nemci Finančni koncipist gosp. zmagali celo v kmetskih občinah čeprav z neznatno večino. Blagajniški kontrolor na ]e imenovan davčnim nadzornikom, respicijent Nemški kandidatje so dobili po 69 glasov, slovenski po finančne straže gosp. Fran H ab j an pa komisarjem finančne 60 glasov. Zdaj so Nemci v okr. zastopu popolnoma med seboj. Jareninsko bralno društvo je minoli teden na slovesen način praznovalo desetletnico svojega obstanka. Opuščeno notarsko mesto. Pravosodno ministerstvo je odredilo, da se opusti drugo notarsko mesto v Ptuju. straže na Kranjskem Promoviran je bil učilišču doktorjem bogoslovja v ljubljanskem semenišču. 16 gosp m. na graškem vse- Evgen Lamp prefekt K Cerkvene vesti. Premeščeni so čč Andrej župni upravitelj na Brdu, za župnega upravitelja nestrpnež dr. Karol Venutti.1 Goriškim županom je bil zopot izvoljen labonski v Belo Peč; Engelb. Beri Eumom kaplan v Jurij pod Lfepe razmere. V slovenskih Baikovljah pri Trstu za zupnega upravitelja v Dobovec; Kaplan Franc so dobili v slovenski Soli slovenski učenci laška spričevala. h-, -rf - - - er TI Stran 200 Letnik LVIII Družba sv. Cirila in Metoda za Istro občni zbor bo dne 31. maja v Opatiji v prostorih društva „Zora". Perzijski šah. Vladar najbogatejše države perzijski šah, se je napotil v Evropo. Spremljan Za tiste ki hočejo v Ameriko. Ministerstvo številnem in sijajnem dvorjanstvu notranjih «tvari razglaSa, da je priseljevanje v Ameriko pre- inkognito pod drugim imenom povedano vsem tistim, ki so že pred prihodom se zavezali za Contrexeville na zdravlj 1 svetu, po jako prva bode prepotoval ruska mesta in Sel v Sedanji šah ni Se bil v Evropi, na- nekoj gotovo delo ali se tudi vsled tiskanih vabil za izseljevanje zato bode po zdravljenju, katero bode trajalo mesec dni odložili zapustiti svojo domovino. Vsak tak priseljenec se za- stopil uradno pot po raznih evropejskih prestolnicah. Najp vrne in mora na svoje stroške ali potovati domov. na stroške države zopet pojde na pohod k ruskem dvoru v Petrograd, potem v Be rolin in Dunaj in od tod v Pariz na razstavo ter v uradni Druga železniška zveza s Trstom. Komisija za pohod na Francoskem in ostalih evropejskih dvorih. Domov revizijo proge Gorica-Trst že dognala predpisano revizijo se vraöa öez Italijo, Grško in preko Carigrada obišče trase in jo z malimi premembami odobrila. Kanal med Donavo in Adrijo. Inžener Wagen- führer na Dunaju, ima koncesijo za pripravljalna dela tega kanala, je že odredil, da pričneta inženerja Makso Huber in i^q^vl na padišaha (Sultana). Na svojem potovanju skozi Evropo name rava šah obiskati tudi Budimpešto. Tako vsaj pišejo ogerski listi Scdlecu pri Ta Narodnjaki proti častnikom Češkem Albert Wesselski s pripravljalnimi deli. Na ranjskem so se pripetile te dni demonstracije proti se bodo ta dela vršila v smeri Vrhnika, Logatec, Planina, Strmec in Eazdrto. »Rana ura, zlata ura« ne pove samo, da je treba častnikom. Iz Pribrama )e prišel tja orožniški poročnik Dittrich inspicirat orožnike Zvečer prišel poročnik v družbo ondot nih odličnjakov. Med pogovorom pa se dr. SimaČek tudi narodnega vprašanj dotaknil zdravnik poročnik Dittrich je zgodaj na delo, temveč da se to zgodi tudi veselega srca in zagovarjal nemški državni jezik. Ko mu je dejal dr. Simaček čilega telesa. Kako se vsakdo veseli n. pr. zajutreka! Nihče ^^ ^ako more govoriti Čeh tako, je dejal Dittrich, da je sama ne pričenja rad pred kavo dnevnega dela. Ze ta naravni nagon kaže, da je treba dati telesu za njegovo prvo potrebo vojak Dr Simaček je na to vstal in prisedel za drugo- mizo take pijače, ima v sebi zdravilne, dobre in lahke hranilne Dittrich pa je poslal zdravniku karto, a Simaček je ni Dittrich iz Pribrama z dvema sprejel. Druzega dne je prišel snovi. Vse poskušnje in izkušnje v stotisočerih družinah so lastnikoma ali Simaček ju ni hotel sprejeti. Občinstvo pa je- dokazale, da je v ta namen najizbornejSa kava, v kateri namešana polovica bobove demonstriralo proti častnikom, pelo narodne pesmi ter se vedlo- m sladne kave. Na tak način se dobi resniüno pravo družinsko kavo, ki vsakemu jednako dobro prija in katero povsod vedno polovica Kathreiner-Kneippove grozilno, da so se častniki umaknili v orožniško vojašnico Drugi dan so odpotovali Trpinčenje vojakov. Pretečene dni se je v Li-rajši pijo. Kathreiner-Kneippova sladna kava se dobi povsod, ^ercah na Češkem nadomestni rezervist Josip Novotny med a pristna vedno samo v znanih Kathreinerjevih zavitkih, ka- vežbanjem umoril. Kadi trpinčenja je obupal, vrgel nakrat tero naj bi vsakdo vselej in povsod zahteval in le to vsprejel. p^g^^ pj-^g^ potegnil bajonet ter si ga zabodel v prsi. Potem Umrli so v Ljubil umirovljeni višji finančni potegnil bajonet iz prsi ter ga vrgel korporalu pred noge svetnik gosp. Ivan S am ud a, umirovljeni oficij al finančne pro- in se zgrudil mrtev na tla. To je tekom treh tednov že četrti bivši Župan na Bledu in ondotni samomor vojaka v Libercah. Oporoka po fonografu. V Novem Jorku izhajajoči list „Arasdo Italiano" poroča, da je v Kochesterju umrl pisar Anton Cmok v Ljub- nedavno elektrik in inžener Putmafti, ki je napravil par dni pred smrtjo oporoko fonografskim potom. Vpričo svojih sorod kurature gosp. Simon prvi hotelir gosp. Ivan Mali umrl učitelj gosp. Fran Mer Kolo izposodil si Ijani pri Ivanu Goreu istotam in ž njim pobegnil. Gočah pri Vipavi j Bodi jim žemljica lahka parnik Obsojen kapitan. Pred tremi leti je na Eeki trčil nikov in notarjev je govoril v fonograf svojo zadnjo n Ika u z nekim angležkim parnikom. „Ika" se le pila in je utonilo je 16 oseb. Zdaj je bil kapitan M poto-Ike^ ob- Potem je napisal na vosek vrtečega se vala besede 1 voljo. To je moja zadnj volja u ter se podpisal. Podpisale pa so se tudi sojen za 4'mesece v ječo, ker se je izkazalo, da je on vsled priče. Tako imajo njegovi dediči sedaj govorečo oporoko slabega manevriranja kriv nesreče. Ali se ta morda tudi vkorenini? Heldovi tovariši. Orožniki so vjeli tistega cigana Poldrugi milijon rubljev za znanstveno delo in tisto ciganko, ki sta v tovaršiji s Heidorn na Dolenjskem Novoe Vremj poroča da je ruska akademija znanosti raz ubila kmeta Novlj proti njima preiskava Zaprta sta v Novem mestu in teče pisala nagrado od 10 in pol milijona rubljev za historično književno delo. Leta 1833 zapustil je akademiji tedaj umrli Obesil se je v Soči pri Bolcu kmet Andrej Ga- general Arakčej svoto 50.000 rubljev z naročilom, da se sperčič. Žena ga je našla visečega v seniku kapital z obrestmi vred porabi leta 1905 za nagrado potom Na smrt na vislicah sta bila pri goriškem po- natečaj onemu pisatelju, ki bi spisal v ruskem jeziku naj- rotne sodišču obsojena Ivan Sfiligoj iz Fojane in Anton Battiatuta iz Krmina in sicer zaradi roparskega umora. Samomor. Te dni se je v Ljubljani, v hotelu slonu" z obrestmi na 1,918.000 ru- pri zastrupila iz Trsta došla gospa Albertma Unterwalder boljSe delo o vladanju ruskega carja Aleksandra L Ta čas naraste glavnica 50.000 rublj bljev. bij e v, Od tega naj dobi avtor tri četrtine t i 1.438 500 ru a eno četrtino je vporabiti za izdaj tega del trgovčeva soproga iz Linea. Vzrok samomoru so bile žalostne sijajnejši opremi, in sicer v 10.000 odih Kar zasebne dogodbe se izroči za prevod na francoski brzovlaka skočil je dni v Ljubi) hlapec Anton Bučar iz Dolenjih Toplic, ker je bil pozabil izstopiti ostalo tacega je le v Eusiji mogoče Razbojniški dnevnik k a v naj-bi pa še Rrfs kai Palermu v Siciliji izdaj na kolodvoru a se bal L j ubij naprej na policiji malo zaprli Požar, da bo moral plačati voznino od glasoviti ropar in morilec Melhijor Candino razbojniški list tem listu prijavlja natančna poročila Ne- Zgodilo se mu ni druzega, kakor da so ga Giornale di Sicilia Grradiščah v kamniškem okraju sta dni pogoreli hiši posestnikov Ivana in Alojzija Pestatorja. Oba pogorelca sta bila aretovana, ker leti nanja ogenj nalašč zanetila. o vseh lopovščinah, ki jih doprinese z svojimi tovariši sum da sta davno policij prijavil v listu celo svojo fotografijo, kajpakda se je jo dala pomnožiti, da tem lože fotografije polastila in zasledi predrznega lopova. Najlepša ženska. Pariški „Gil Bas" je razpisal natečaj la žensko lepoto. Povodom svetovne razstave bode po- Letnik LVIII Stran 201 A 9 » sebno sodišče prisodilo trem ženskam troje nagrad za njihovo uamrčen je bil tudi ISletni Cotti Ivan lepoto. Pri presojevanju bodo gledali bolj na stas, na kre- bila krogljo v pleče. Karabinij sta a neka ženska je do bila te dni pred sodi pro tanje in na vtisk, kakor na lepoto obraza. Eazsodišce je se- ščem pod obtožbo, da sta brezpotrebno rabila orožje stavljeno iz pesnikov, slikarjev, rezbarjev, igralcev, igralk in vzroöila nesrečo. Sodišče pa je prišlo do prepričanja, da'sta krojačev. Tudi Sara 1 ernhardova je v tem sodišču. Prva dobi se karabinijera 5000 frankov in obleke za 3000 fr. drugi dve dobita po bila oproščena. • — w v skrajni potrebi poslužila orožja zato sta 3000 fr. Doslej prijavilo se je že več sto lepotic. Največ nade imajo Italijanka Maria la Bella, Poljakinja Katarina ßo-tovska in Angležkinja Edua Eobertson, hčerka dr. Eobertsona, ki se je pred tremi leti na Mont Blancu ubil. Nesreča na delu. Težaka Gioitti, Minka in drugovi so delali v sredo zjutraj v loydovem skladišču v Trstu, spu- Nemiri in pretepi na vseučilišču. Nemški na-cijonalni dijaki so uže dvakrat napadli svoje nemške tovariše torek so jih bili kar blokirali v vseuči- klerikalne dijake liš ter jim niso pustili prostega izhoda, dokler ni nastal pretep, da je moralo posredovati redarstvo. Y sredo so se di ščajoč iz prvega nadstropja po neki vrsti mosta vreče blaga nizdol in vozeč jih na parnik. Ko so naročeno izvršili, so hoteli omenjeni most dvigniti, da tako napravijo prostor za prehod. Most je na enem kraju pričvrščen v nadstropju, med tem ko se na drugem kraju spušča ali vzdiguje po potrebi. Oni so torej zakvačili most z kvačkom in ga začeli s posebnim navijakom dvigati pod strop; ker pa v tem delu nista v svoji poznani jaki spet spopadli in so nemški nacijonalci robatosti z palicami udrihali po svojih sodrugih. Rektorat je dal objaviti oznanilo, ako nemiri ne utihnejo, da bode nastopil z strogimi merami proti izvrševalcem istih. Kmetski nemiri v Bolgariji. Vsled desetine ka tero je vlada upeljala, so v nekaterih krajih nastali zelo resni katere je moralo potlačiti vojaštvo s puško in bajo nemiri bila dosti vajena a navadnega opravljavca tega dela Josipa Kramerja ni bilo ondi, se jim je most, ko so ga uže popol- netom. Nad ruščuškim okrajem je proglašeno obsedno stanje a to je kmete samo še bolj razjarilo. V vasi Trsteniki v noma dvignili, izpustili in ogromna teža tlak. Po nesreči padla zopet na poulični bitki padlo 45 kmetov, a nemiri so vsled tega v se- je ravno oni čas zdolaj prišel težak Fran Bolgarski tako narastli da razširj Spec, na katerega je most padel ter ga nepopisljivo zgdječil. pomoč nesrečnežu so priskočili mnogi, ondi se nahajajoči težaki in straže so precej pozvale zdravnika iz zdravniške postaje, kateri pa ni mogel ničesar opraviti, zato je zaukazal precej, naj se nesrečneža v nosilih odnese v bolnišnico. Na lice mesta je prišla sodnijska komisija in se je upeljala pre- še na šestero okraj Voj obsedno stanje sod ima polne roke posla uporniki pa simpatizirajo po nekod celo vojaki, da, tudi sod ni ki katere so morali nadomestiti z avditorji. Ministerstvo ki teh nemirov krivo, se pač ne vzdrži več dolgo na krmilu iskava, da se izve, na komu je odgovornost za to nesrečo. Iz Vatikana. Po smrti kardinala Mazzena k ate Pasti bo moralo, z njim pa tudi dese ubožni narod bolgarski. — Univerzalni genij Viljema zbornik piše: Viljem II. igra na klavirju, tlači neznosno II Neki goslih, angleški mandolini remu je Leon XIII. posvetil toplo nagrobnico, utegne postati njega naslednik kakor prefekt „dei riti" kardinal Alojzij Ma- sela, kateri bode najbrže tudi imenovan predsednikom odbora za imenovanje svetnikov zveličanih, katero imenovanie se bode izvršilo dne 24. maja v baziliki sv. Petra v Eimu. Kardinal Zna pa tudi opravljati službo gledališkega režiserja. in kitari. Govori tri jezike, poje, šahira, slika z oljnatimi barvami ia akvareli ter dela s svinčnikom karikature. On sam, brez vsake pomoči, je napisal opero, dramo in komedijo. On zna dirigirati orkester ter opravljati bož;o službo kakor du- Paroechi je bil imenovan po Očetu protektorjem in čast- se obdržava v Izvrstno se razume na mehaniko ali elektrotehniko ter zna nim predsednikom arheološkega kongresa, Eimu od 17. aprila do 23. junija t. 1. Kardinalom imenovan bo mosgr. Delia. Vol pi, ki pa obdrži naslov majordomusa spretno voditi veliko vojno ladijo in malo barčico. On pre- krasno jaha in dasi mora delati vse z eno roko, je tudi izboren strelec. Do 25. leta je ubil nič manj kakor 23.500 do zaklepanj vrat. Ob enem ž njim bodo kard Trip epi državni papežev podtajnik, mosgr. Tal mosgr. . nun- kosov divjačine. Napraviti zna omleto, buljon biftek kakor najboljši kuhar, Preobleče se 10 —20 krat na dan. Grarderoba cij na Dunaj mosgr. Gr največ upa, da postane podtajnik Mosgr Tarnassi ima pa ga stane okoli 120.000 gld. Vsak dan dela od zvečer. Za hranjenje porabi zjutraj do dve uri. Vsako leto potuje Pudel gdč. Fehmer. Dunajska igralka Fehdmer je ložirala s svojim pudlom v hotelu Imperial. Tamošnji sluga Danzinger se je sprijaznil s pudlom in nekega dne ga je vsaj devetkrat ter ima najmanj deset velikih govorov, „velikanski talent!" 7, ar es, Za jetnike v Ameriki. Amerikanci so povsod ori- vzel seboj brez torbice. Pudel pa je Danzingerja ugriznil. To- ginalni in praktični ljudje, taki so tudi kar se tiče njihovih lika nehvaležnost je slugo tako užalila, da je šel in tožil gdč. jetnikov. V Novem Jorku je, kakor povsod v velikih mestih pravdništvo pa ni siloo veliko število slabih ljudij, potepuhov, tatov itd. Ako Fehdmer, ker Mma grizljivega psa. Drž postopalo proti gdč. Fehdmer, nego proti Danzinger ju. Zakon hoteli stražniki vsakega aretovati, moralo biti stražnikov določa, da je kaznovati onega. ki ugriznil. Seveda je ta n neki", kriv, da je pes „koga" s^oro toliko, kakor hudodelcev in aretiranja bi ne bilo konca je bil vgriznjen, Danzinger o® kraja. Zato so napravili po mestu vse polno nekakih sam. Toda za to se sodišče ni brigalo in obsodilo Danzin- kijoskov, stolpičev v katerem ima prostora po en človek, gerja na denarno globo. Danzinger je bil torej vgriznjen, pa tak stolpič potisne straža hudodelca, ko ga zasači, ga notri še kaznovan! paragrafi I se Ženin ubit, V Italiji, v mestecu Canale, okraja Alba, tej priliki sta ženin in njegov zapre in gre dalje svojo pot. Po mestu okrog pa hodi zaprt od časa do časa pobirat iz stolpičev hudodelce, kakor voz. ženil nek Gosta Tomaž. f kakor uže tam v na- mu pri nas poštni voz pisma iz omarcev ter jih zvozi v „kajhe". Taka naprava je zares posnemanja vredna. Živi ustreljenci. Američanske čete so ujele večje ... —----------število Tagalov, ki so bili sicer brez orožja, a so bili vendar izročita pištoli ker sta prestopila insurgentje. Častniki so jih poživljali, naj izroče skrito orožje brat potoma hode streljala in upila vadi. Slučajno je svatom prišel nasproti vodja žandarmerijske postaje z enim karabinijerom ter ukazal mladima možema nehata streljati in naj da postavno dovoljene. Ženin in brat njegov sta se začela trgati Tedaj pa so častniki izbrali oddelek vojakov in šest Tagalov in braniti tako. da sta oba in karabinijerski vodja padla, v Ti so odkorakali za bližnji hrib in kmalu se tem času je mladi karabinijer čul klic „na pomoč" svojega pušk. Oddelek vojakov je prikorakal slišal pok zopet so odbrali predpostavljenega in začel iz revolverja kar vmes streljati, šest Tagalov, da jih odvedo vojaki za hrib. Predno pa so Ženin je dobil tri kroglje v truplo in je ostal na mestu mrtev, odmarširali, so jih še jedenkrat vprašali, ali nočejo povedati. stran 202. Letnik LVIII. m kam so skrili svoje puške. Tedaj so ustaši povedali kje so zakopali 60 pušk. Vojaki so jih res našli ter vzeli a seboj. Tagali. Američani so jih streljali le s papirjem in jih potem pridržali Takrat pa so se prikazali izza hriba tudi „ustreljeni za hribom. Tovariši pa so menili, da so jih Američani v resnici postrelili, zato so se ustrašili ter ovadili skrivališče svojega orožja. Po jajcih k poroki. V kake svrhe rabi kurje jajce, nam pove naslednja mična dogodbica Elize Gilday, lepe hčerke nekega trgovca z jajci. Lansko leto o Veliki noči, ko je njen oče pošiljal jajca preko vse Amerike, je hčerka na eno jajce zapisala tale naslov in te-le besede: Lizzie Gilday, Fort Dodge Jowe. Pridi in poseti mojo ljubezen!" Te besede je napisala s kemično tinto in oni, komur so veljale, je tudi znal, kako in kaj; kajti zaboj jajc, v katerem je .bilo ono skrivnostno potoval na Kubo in prišel v roke nekemu Schmidu, jajce, ki se sta se ta dva človeka zmenila, se ne ve, resnica je le, da se vsled tega sporazumljenja po jajcu izvršila njiju poroka ne- davno in da je lepa Lizika šla k svojemu ženinu na Kubo. (M Razpošiljava sukna samo zasebnikom I gid En odrezek 310 m čLolg zadostno za moško obleko stane samo I fine 2-80 iz dobre 3-10 4-80 7-50 8-70 10-50 12-4;0 13-95 > I i finejše angleške grebenčeste pristne ovčje volne k, r En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10 Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld 1 odrezek 9 gld. 95 kr peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga k r Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj In poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih blago veliko ceneje Pozor! P. n. občinstvo se opozori da dobi, ako naravnost od JJily VI«» A^xi^^vr v 'VW—WJ, naroČi, kakor pa pri kupcih > Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata. Loterijske srečke v Lincu dne 19. maja t. 1.; 35j 87, 50, 43. 73. V Trstu dne 19. maja t. 1.: 82, 22, 59, 78, 47. V Pragi dne 23. maja t. 1.: 62, 87, 64, 43, 86. Tržne cene. v Ljubljani dne 25. maja 1900. Pšenica 8.40 rž K 7.- h, ječmen K 7.50 oves 6.20 proso turS5ica leča ajda K 12. grab h, fižol 11. Vse cene veljajo za 50 kilo tudi takoj pismeno odz^^al na imenovani naslov. Kako gramov. Doktorja pl. Trnköczyja preskušena zdravilna in redilna sredstva, preskušena že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnkoezy v Ljublj Najceneje se dobivajo t podpisani lekarni zdravila Tse strani STeta z obratno poštnim povzetjem takoj pošiljajo, tndi celo samo jeden komad malokrvne navodilom o nporabi. nervozne, okrevajoče, slabotneže, vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezinočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnkoezy a priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in h ranilno sredstvo. Zavoj ček Kakao sladni čaj (četrt kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnköczyja kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir-jujoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. TTl^Offlllf^P odvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez pri drugih krogljicah. Pocukrene krogljice. Škatlja ecin, kakor se to čestokrat pripeti Škatlja 42 h, šest ška 80 h, tri škatlje 2 K. T^Vftlli Pliični in kaSljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko JL i Oil-J.« ■»nr^'l-TTnT.ln^TriTn oTMinnimr» Solurm-m n+ianio Irncoli rnz/fvarin. kIit; 9 raztvarljivim apnenim železom, utišuj Bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. SI tucata B K. TIw^cttiiItii ali udov cvet (protinski A/I^lilllil w u li ntešuioče. la- in noga _ _ delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Gichtgeist) priporočljiv utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah drgnenje po dolgem hodu in težkem znamka Tinktura za kurja očesa, preskušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja ,pl. Trnköczyja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Xrnkiöczyja (41 ^iviTlttlri rödilni prašek za no- ZiltlUöJ^ tranjo rabo pri kravah, konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavoj čekov o 4 K. krmilni prašek. in dijetetično sa Prašiču Varstvena znamka. šreHstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa m tolsce. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Glasom razglasa visoke c. kr. deželne vlade z dne 18. julija 1899 smejo ta prašek tudi trgovci prodajati. Zahteva naj se pa pri istih samo pod imenom doktorja pl. Trnköczyja prašičji prašek, pristen samo z gorenj o varstveno znamko. Odgovorni urednik: Avgust Pncihar in založba Blasuikovi nasledniki i