Politicno zborovanje v Podsredi. Zborovanje kozjanskega političnega druStva preteklo nedeljo v Podsredi zapisali bomo pač z zlatimi črkami v zgodovino naših zborovanj. Malokedaj smo vitiiii ioliko ljudi zbranih kot tokrat. PriSlo jih je iz kakih 10 občin do 300 mož in mladeničev, a trg Podsreda je bil ta dan res na nogah. Stara Sola, kraj zborovanja, oblekla se je zelo praznično, zastave so plapoiale raz poslopja, zborovalna soba je bila okusno okinčana. Streljanje iz topičev pa je glasno razodevalo veselje Podsredčanov nad tolikim številom odličnih gostov iz raznib krajev. Predsednik društva ob pol 4. uri pozdravi s prisrčnimi besedami natlačeno polno prostorno sobo zborovalcev v prvi vrsti dičnega naSega drž. in dež. posl. g. J. Žičkarja in da istemu besedo. V prav poljudnem govoru razvija nato g. poslanec politični položaj Slovencev in svoje delovanje v državnem in deželnem zboru. Nas je kajpada najbolj zanimalo zvedeti kaj o dogodkih zadnjih dni v deželni zbornici graSki. Gospod poslanec omenja kako čudno so se zasukale stvari pri volitvi v deželni odbor. Medtem ko nemSki konservativci niso hoteli glasovati za slovenskega odbornika, prišel |e znani »Bauernbiindler« baron Rokitansky k slovenskim poslancem in jim ponudil, da hočejo on in njegovi somišljeniki glasovati za Slovenca Robiča, a slovenski poslanci naj potem glasujejo za njega kot namestnika in tako se je potem zgodilo, da je bil g. Robič izvoljen s 14. glasovi, a župnik Holzer jih je dobil le osem. Hudo so se potem sprijeli poslanci zaradi nemSkega ženskega učiteljišča v Mariboru in sta v debato posegla slovenska poslanca gg. Žičkar in dr. HraSovec, seveda, kakor je bilo že naprej videti, brezvspeSno. Po dobro uro trajajočem govoru sledilo je burno odobravanje in se je g. poslancu na predlog predsednika druStva izrekla srčna zahvala za njegovo trudapolno delovanje in neomejeno zaupanje. Drugi govornik, g. Jančič iz Kozjega, zavil je resne resnice v šaljivo obleko in nas podučil, koga se imamo držati v sedanjih, skrajno nevarnih časib, držati se onih mož, ki delajo tako v prid ljudstva kakor naS poslanec g. Žičkar, ne pa onih, katere nam posebno ob casu volitev priporoča neki spodnjeStajerski v slovenskem jeziku pisan, a nam povsem nasprottn časnik. Posebno se je občinstvu dopadlo, ko jitn je govormk razpravljal, kako prekanjeno ta nemčurski slovensko pisani časnik volilce v svoj tabor vabi. Nasprotniki storijo, pravi govornik, kakor je baje neki ruski kmet storil. Ker njegove krave niso hutele blatne rujave krme jesti, izumil si je sledeči pripomoček: Narocil je pri steklarju zelene očali; ko jih natakne kravam na oči, začnejo, meneč, da imajo najboljšo zeleno krmo pred seboj, prav slastno položeno krmo vžirati. Enako ponujajo naši narodni in verski nasprotniki slovenskemu Ijudstvu raznobarvane časnike in po njih za poslance može, ki sicer po volilnih shodih mnogo obetajo, pa da bi v slučaju izvolitve kaj izpolnili, pač malo sposobnosti kažejo. Tretji govornik g. G e r j a k iz Rajhenburga govori v zbranib besedah o slovanski vzajemnosti. Beseda mu je šla iz srca in našia tudi pot v srca posluSaleev, kar je pokazalo dolgo-trajajoce ploskanje zborovalcev ob koncu govora. Zadnji govornik domači gospod župnik T o m a n pokazal nam je s svojim prepričevalnim govorom imenitnost kmetskega stanu. Imeniten je, ker je najstarejši stan na svetu, imeniten je tudi zato, ker je steber dežel in držav. Se kmetu dobro godi, se tudi vsi drugi stanovi dobro počutijo. Le oni je dober kmet. ki je veren. Žalibog, da kmetski stan propada. Najhujši njegov sovražnik je lažiliberalizem. Liberalci skovali so postave, ki škodijo kmetskemu ljudstvu. Hočeju mu vzeti vero, zato govorijo zoper cerkev, papeža, škofe in duhovnike. Govornik svari pred njimi, posebno ob času volitev se jih moramo izogibati. Ta govor naredil je na vse zborovalce jako dober vtis Obžalovali smo vsi, da nismo mogli poslušati g. d r. Jankoviča, ker je bil službeno zadržan se shoda vdeležiti. Soglasno bile so potem z velikim navduSenjem sprejete naslednje resolucije: I. Obžalujemo, da je deželni zbor sklenil ustanovitev nemškega ženskega učiteljišča v Mariboru na deželne stroSke. Mi pa uvidevamo v tem, da ta ustanovitev služi le za ponemčevanje Spod. Štajerja ter zahtevamo od visoke c. kr. vlade, da oe dovoli temu, za slovenski narod krivičnemu zavodu, pravice javnosti. II. Obžalujemo, da oblastva dopisujejo le v nemškem jeziku sloven?kim, tega jezika popolnoma nezmožnim strankam, kakor se je tudi to zadnjič zgodilo s pozivnicami slo- venskim mladeničem k vojaSkemu naboru. Krvni davek mora Slovenec plačevati, a pravice v slovenskem jeziku nima nobene; zato naj poslanci vedno na to delajo, da se v prihodnje dopisuje županstvom in našemu ljudstvu v obče le slovenski. III. Politično društvo protestuje proti grdi pisavi »Marburžanke«, &i imenuje Slovence ljudstvo roparjev, ljudožreev in divjakov itd. ler obžaluje, da c. kr. državno pravdništvo kaj takega dopusti. Ob enem pa bo slovensko ljudstvo izvajalo iz tega gotovo posledice proti onim nemSkim trgovcem in obrtnikom, kateri naročujejo in Se ljudstvu vsiljujejo časnike, ki blatijo naSe narodne svetinje. Predsednik političnega druStva se po tri ure trajajočem zborovanju ob pol 7 uri zahvali vsem gg govormkom za izborne govore, zahvali vsem navzočim za obilno vdeležbo, posebno še vrlim Podsredčanom za prisrčni sprejem, ter pokliče k sklepu zborovalce, naj kot verni katoličani in dobri Avstnjani zakličejo jubilantoma sv. Očetu Leonu XIII. in presvitlemu cesarju Frančišku Jcžefu tnkratni »živio< in temu povabilu se je z navdušenostjo odzvalo na stotine grl.