Pošinina plačana v goto$)ni
DEMOKRACIJA
Leto I. - Štev. 29
Gorica - Trst, 7. novembra 1947
Spediz. in abb. post. II. gr.
Uredništvo in uprava: Gorioa - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.-Naro6nina: Mesečna L. 65.-
1*0«. <5ek. rae. »t. 0-18127
Izhaja vsak petek
Komunistična fronto ni — slovenska
Komunizem ni naroden, ni nacionalen in tudi ne slovenski. Kadar se šopiri s slovenstvom in slovan: stvom, zavaja in skuša po zakrinkanih poteh priti do svojega cilja.
Komunizem je marksU zem. Že večkrat smo v na.? šem listu opozorili na delo? vanje, ki ga je v naši de: želi pred prvo svetovno vojno razvijala marksistična socialna demokracija.
V	razmahu narodne zavedt nosti, ki je bil ob prelomu stoletja po vsem Primor: »kem zelo živ, je bil marki si zem največja cokla. V det lavskih središčih, kot v Tr« stu in Gorici, je imel svoja oporišča in je zbiral v svo? jo organizacijo Slovence in Italijane. Ta organizacija je bita po besedi dvojezična, Jtovenci in Italijani so imeli v njej enake pravice. V resnici je bila pa ta organizacija za slovenski prerod ze-
lo	huda, da ne rečemo naj: težja ovira. V vodstvu in v raznih odborih marksistične organizacije sd bili sicer poleg Italijanov tudi Sloveti? c4, toda vedno v manjšini. Poslovanje in uradovanje je bilo zato v glavnem ved< no italijansko. Ker je tudi takrat preveval vso organu zacijo nekak duh »frateltanh ze*, so slovenski sodrugi na to pristali iri kimali, pri iem pa zgubljali narodno odpornost. Italijani so bili v večini. Zato je bil obče* vatni jezik po navadi italU janski; v italijanščini se je večinoma govorilo tudi na shodih in sejah. Te navade so se potem širile tudi po družinah slovenskih sodru-gov. Tako je ves slovenski živelj, ki ga je zajel mark? sizem, tonil v narodni mlač--nosti in zgubljal smisel za slovensko šolstvo in pro. svetno delo, ki Se je ravno v tistem desetletju z veli> kim naporom ustvarjalo. Položaj je postal za sloven: ski narodni pokret tako škodljiv, da je priklical v življenje narodno socialno delavsko organizacijo, ki je iztrgala slovenskega delavca iz marksistične poitalU jančevalnice in ga včlenila v slovenske narodne vrste.
Tako je bilo pred prvo svetovno vojno. Po njenem zaključku je na Primorskem marksistična socialna de: mokracija skoro v celoti prešla v tabor komunist ič: ne partije. Njeni zastopniki
—	imela je tudi poslance v rimskem parlamentu — se niso nikoli in nkjer zavzeli za naše narodne pravice. Pod njenim vplivom in pod pritiskom fašizma smo do* živeli v vsej deželi, zlasti v Trstu in Gorici, kjer je imet la najbolj razpredene svoje mreže, grozotno nazadovanje slovenske narodne zavednosti. Zlasti Trst in nje: gova predmestja so nam v tem pogledu svarilen opo? min.
Na drugem mestu prina* samo članek o početkih komunizma v Rusiji. Na pod: lagi zgodovinskih dejstev in imen nam člankar doka? zuje, da komunizem ni prav nič slovanskega porekla, temveč produkt mednarodi nih, večinoma židovskih prekanjencev in špekulant
TRIDESETLETNICA RUSKE REVOLUCIJE
Silen., če ne najgloblji pretres na socialnem, eko? nemškem in kulturnem po? lju, ki ga poznamo v zgodo* vini, je povzročila ruska revolucija pred tridesetimi leti. Takrat se je ruski na* rod, prepojen do tedaj z orientalskim, fatalističnim duhom, prebudil in otresel na mah vseh tistih okovov, ki so umetno ovirali njegov preporod. Ves ruski narod brez razlike, ako izvzame? mo najbolj reakcionarne delce aristokracije, je sode« loval in pripomogel k njenemu uspehu. Od boljševikov do kadetov, od desnice do levioe so vsi strnjeno sode? lovali pri uresničenju tistih idealov, ki so v ostalem sve? tu bili uresničeni s franco? sko revolucijo sto let preje.
Pomladanska
revolucija
Ko govorimo o ruski re? voliiciji, moramo imeti pred očmi dejstvo, da je prva in prava ruska revolucija iz* bruhnila 8. marca 1917. Te? daj se je ruskemu narodu posrečilo vreči caristični re? žim, katerega je radi nje? gove gnilobe, skvarjenosti m nesposobnosti sovražil.
To je hil tisti podvig, ki je prvi spremenil potek zgo? dovine. Pri temi podvigu so boljševiki sicer sodelovali, toda njihovo sodelovanje je bilo neznatno. Takrat bolj? ševiki še niso imeli nikake-ga vpliva na narod. Zmer? nejše krilo revolucionarnih socialistov (danes bi mogo? če rekli demokratičnih so«? cialistov), je vodilo v onem usodnem času levo strujo ruskega političnega živi j e? nja : to so bili menševiki.
Na vseruskem kongresu sovjetov junija 1917 je med 777 delegati bilo samo 105 boljševikov, vsi ostali so bili mienševiki. Razlogi za to nepopularnost boljševi? kov so bil razni: nerazume? vanje ljudstva, odpor voj a? kov, ki niso odobravali marksistične ideologije in so se z narodom vred uprli razdiralni boljševiški pro? pagandi v trenutku, ko se je armada težko borila na vseh frontah. To stanje je trajalo, dokler se ni tajniku švicarske socialistične stranke Fritzu Plattenu po« srečilo dobiti od nemškega generalnega stana dovolje« nje za Lenina, Žinovjeva in druge za prehod preko
Nemčije na poti v Rusijo.
Zato upravičeno ločimo pomladansko revolucijo, ki ji pravimo »ruska«, od okto? brske, ki ni bila ruska, temveč zgolj boljševiška.
Pomladanska revolucija ni bila »organizirana«, ni ime? la nikakega »vodje«, začela se je zato, ker je narod ču« til, da je potrebna. Oktobr? ska revolucija je bila revo« luči j a ene stranke proti vsem ostalim, bila je »orga? nizirana« vstaja, bila je vstaja dirigirana od enega samega Jloveka. Prva je bi? la zadnja revolucija demo? kratične Evrope, druga je bila prva revolucija komu? nistične Azije. Prva je zru? šila carizem in vzpostavila demokracijo, druga je pre? gazila demokracijo in vsilil la diktaturo. Prva je bila narodna revolucija, druga je bila Leninova protinarodi? na revolucija.
Oktobrska
revolucija
Lenin je bil edirvi človek v Rusiji, ki je znal, kaj je treba storiti in kako pošto« puti, da se izvede boljševi? ška revolucija.
Ko je 16.41917 prispel .v
ooooaoaoaDODnaooopocccDoopooaoooopooonopnDPoopooooDooDaoDflOooaooogoc
Petrograd, ji je takoj pri? čel utirati pot. Na tej poti pa ni dobil prevelikih ali ce?
lo	nepremostljivih ovir. Ruska sredina, ki je izšla kot zmagovalka v pomladanski revoluciji, ni imela za seboj mkake izkušnje«, ki bi ji po? magala v neverjetnih težko? čah, v katerih se je znašla po prevzemu oblasti, po? sebno je pa pogrešala člo? veka, ki bi jo vodil.
Predsednik vlade Keren? ski bi bil moral biti ta vo? dja. V odločilnih momentih zgodovine narodov redko vidimo na tako odgovor? nem položaju tako nedoras? lega človeka. Po vsem, kar se je zgodilo, danes lahko rečemo, da brez Kerenskega verjetno sploh ne bi bilo nikoli prišlo do oktobrske revolucije. Dejstvo je, da je — sicer nehote — k nje? nemu uspehu dosti več pri« pomiogel nesrečni predsed? nik ministrov, kot pa ruski narod sam.
Da se prepričamo, da ok? tobrska revolucija ni imela nič skupnega z ruskim na« rodom, zadostuje, da si ma?
lo	, ogledamo prava imena najožjih Leninovih sode? lavcev. Takoj bomo na ja? snem, da se ni ravno slo?
vanska kri prelivala, v nji? hovih žilah:
Steklow (Nakhames)
Larin (Lurge)
Martinov (Zibar)
Zwiesdin (Weinstein)
Lapiivsky (Loewensohrt)
Trocky (Braurtsiein)
Martov (Zederbaum)
Bohrin (Nathansohn)
Kamenev (Rosenfeld)
Suchanov (Gimel)
Sagerskv (Krohmann)
Sointcev (Bleichmann)
G arin (Garfeld)
Kammev (Katz)
Gorev (Goldmann)
Axelrod (Orthodox) Černomorski (Mordkin) Maklakovsky (Rosenblum) Meškovsky (Goldberg) Abramovič (Rein)
Urisky (Radomihki)
Ganccki (Feurtenberg)
Bogdanov (Silberstein)
Riazov (Goldenbach)
Pianicky (Ziwin)
Glasunov (Schultze)
Zinovicv (Apfelbaum)
Dan (Gurevič)
Parvus (Gotdfandf)
Gicerin
Ko prebiramo ta imena, in ko pomislimo, da je med? narodni kapital finansiral celo oktobrsko revolucijo, se zamišljeni vprašamo: komu je to koristilo? Komu to koristi? Ruskemu n aro? du ne, saj je vendar po za? nesljivih podatkih plačaj boljševiško revolucijo s 25 milijoni mrtvih od glada in
11	milijoni usmrčenih. Slo vanskim narodom bi, danes, rekli tudi da ne. Proletaria? tu še najmanj. Komu torej?
Od srede i  do srede J
loooopDnDaDnncKioooDDooooflapooaoooooa
Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina
Ustavodajna skupščina potrdila tudi posebni statut in začasno odložila njegovo uveljavo=—=
Na svojem zasedanju od 30. oktobra je rimska usta? vodaina skupščina potrdila čl. 123 ustave, ki se glasi : »Poleg dežel navedenih v čl. 108, ki imajo posebno obliko avtonomije, so usta? novljene sledeče dežele s funkcijami in oblastjo, ki jih določa ustava:	Pije?
mont, Lombardija, Veneto, Ligurija, Emilija, Toskana, Umbrija, Marke, Lacij, A? bruzzi in Molise, Kampa? nija, Puglia, Bazilikata, Ka? labrija.«
Kakor se bodo naši čita? telji gotovo še spominjali, določa či. 108 ustave, da ima nova dežela Furlanija « Ju? lijska krajina svojo avtono? mijo s posebnim statutom.
Gonja proti avtonomiji in proti posebnemu statutu
Zaradi te avtonomije in še bolj zaradi posebnega
statuta so se bile hude bit? ke, ker so premnogi prise? ljenci iz južnih krajev s pomočjo tukajšnjih krogov podvzeli vse korake, da bi preprečili ustanovitev avto? nomne dežele Furlanije « Ju? lijske krajine in spravili vse to ozemlje pod Benetke, kjer se nam Slovencem in Furlanom ne bi obetalo prav nič dobrega.
Ko pa je bila avtonomna dežela Furlanija « Julijska krajina že določena, in sicer tudi s posebnim statutom, so ti krogi naperili vse sile, da bi preprečili vsaj posebni statut, ker jim ni uspelo spraviti nas v beneške ga? leje. Pravili so, da izginemo v beneški deželi »ko ne? znatno zrno prahu«.
Zato so ustanovili v Go? rici in v Vidmu dva za to določena odbora, čiju glav?
tov, ki bi radi zavojevali svet in kot oblastniki udob: no živeli in gospodovali.
Naravna posledica teh koristolovskih teženj so do? gajanja, ki smo jih pretr: peli na slovenskih tleh od
l.	1941 naprej. V tem net srečnem letu, ko je že div: jala druga svetovna vojna, je pod vplivom moskovskih mojstrov zaslutila skupina slovenskih komunistov, da bi se dalo izzvati državljan? sko vojno in priti na oblast. In Šli so na delo. Vojna je razbila vse, kar so požrtvo* valni rodoljubi v teku dveh desetletij z velikim trudom ustvarili. Mlada Jugoslavija je bila na tem, da se not ra-.
nje uredi in ojači. Nova voj: na je pa na mah prekinila to delo in pahnila državo v splošno zmedo. Ta položaj so komunisti izkoristili, u* stanovili svojo OF, iztisnili iz nje vse trezne in resne osebnosti, pritegnili na svo: jo stran vse nezadovoljne nergače in stvorili ta: ko fronto, ki so ji dali na: ciortalm blesk. Pod to firmo so potem delovali in uniče: vali slovenski narod več let, dokler se niso dokopali do oblasti. V tem času so se stalno zatajevali in se pusti:
li	hvaliti samo od prodanih duš kot najbolj životvoren in vodilen kader osvobo: dilnega boja.
Šele sedaj, ko se jim zdi, da trdno sede na svojih okrvavljenih položajih, se čutijo dovolj močne, da izjavljajo po svojem opoU nomočenem zastopniku v Trstu, da so komunistična partija, OF in SIAU isto« vetne organizacije, zgrajene na komunističnih načelih. Zato se pa sedaj tudi zave: damo, da se vračamo v do* bo pred prvo svetovno voj: no, ko nam je marksizem s svojim italijansko ? sloven: skim pobratimstvom zma: ličil in odtujil največ slo« venskega življa. Glavni od: bor SIAU, v'katerem je pri 120 članih 79 Italijanov, nam naše slutnje potrjuje.
na naloga je bila, da zbere« ta material proti avtonomi? ji in posebnemu statutu in ga prikažeta v Rimju kot iz« raz narodne volje, čeravno je furlanski narod že prej javno in prostovoljno po? slal v Rim spomenico vseh županov, da hoče avtono« mijo.
Borba proti Slovencem
Goriomenjeni protiavto? nomistični krogi so zato kričali, da je bil dan pose« bni statut samo zaradi »ne« znatne manjšine« Sloven« cev, ki nima pravice do nje? ga; da bi posebni statut za« radi tega pomenil okrepitev in pospešitev slovenskih im* perialističnih namenov; da so Slovenci, „beii“ in »rdeči", vsi proti Italiji, da se upajo zahtevati slovenske šole in celo posebni statut in da so se nalašč naselili v te kraje, da bi kratkomalo požrli ha* lijansko ozemlje. Seveda so v vsem tem kričanju prt? vladovali glasovi južnih ita? lijanskih narečij, katerim so pa prav gotovo dajali moč tudi skriti zakulisni ma? nevri.
Usodna zmota italijanskih političnih voditeljev
Posrečilo se jim, je zme« šati glavo mnogim italijan« skim političnim voditeljem iz teh krajev, ki so naenkrat zagledali v »peščici« Sloven? cev tako velikansko nevar? nost za obstoj države, da jih je spreletela groza. In naš narod ini Furlani, v glav« nem »La Patrie dal Friuk
SOj^oktobras Brazilski senat je v drugem črtanju odobril zakon, ki preklicuje parlamentarne poverilnice komunističnih poslancev. — V Ženevi so podpisali največji večstranski trgovinski sporazum, ki obvezuje 23 držav; med njimi sta tudi Velika Britanija in Združene države. — Ameriški predstavniki so izjavili, da imajo obisk Češkoslovaškega zunanjega ministra Masaryka pri nekaterih ameriških voditeljih za znak češkoslovaških poizkusov, da bi zvišali trgovinsko izmenjavo z Združenimi državami in evropskim zahodnim blokom. — Francoska narodna zbornica je izglasovala zaupnico Ramadierjevi vladi, in sicer s 300 glasovi proti 280. — Na skupščini ZN so razpravljali o Koreji; indijski delegat ]e sovjetske predloge zavrnil, medtem ko jih je poljski delegat podprl, nakar so zasedanje preložili. — Zveza turške protikomunistične mladine je dala pobudo za ustanovitev mednarodne mladinske protikomunistične zveze. — Socialni, kulturni in humanitarni odbor glavne skupščine ZN Je z 49 proti enemu glasu odobri! francosko kompromisno resolu-Incijo, katera poziva vlade Članic, naj preučijo ukrepe za pobijanje razširjanja napačnih ati neresničnih vesti, ki bi mogle motiti mednarodne odnošaje. — Sovjetska zveza je v zavezniškem nadzorstvenem svetu v Berlinu javila, da je Brazil izgubil pravico do sodelovanja v vojaški misiji v Nemčiji, in sicer zaradi prekinitve diplomatskih odno-sajev s Sovjetsko zvezo; s tem pa se niso strinjali dragi člani nadzorstvenega sveta in oodo o vprašanju razpravljali tta prihodnjem zasedanju.
Sl. oktobra i Sovjetska zveza
Je.
rejski komisiji ZN. - francoski ministrski svet Je sprejel nekatere ukrepe za utrditev francoskega gospodarskega položaja; finančni minister je predložil načrte za spremembo davčnega sistema, za strožje predpise proti begu kapitala in za strožji postopek proti davčnim zbegava-njem. — Bivša romunska ministra Grigori Nicolescu-Buzesti in Konstantin Visoianu sta prispela v Združene države; oba državnika sodijo v odsotnosti pred sodiščem v Bukarešti na razpravi proti Maniuju; Buzesti je izjavil, da so v Romuniji neprestani premiki sovjetskih vojakov in da je romunska armada popolnoma sov-Jetizirana; romunska ylada je popolnoma v oblasti Sovjetske zvez®' Na zasedanju glavne skupščine ZN so države sovjetskega bloka obnovile razpravljanje o vojnih zločincik; jugoslovanske obtožbe je zavrnil ameriški zastopnik, ki Je označit trditve Jugoslovanskega delegata za popolnoma neresnične. — Uradno poročilo o razgovorih med britanskim zunanjim ftdfli-strom Bevlnom In italijanskim zunanjim ministrom grofom Sforzo, pravi, da bosta obe vladi začeli razpravljati o novi trgovinski in
gomorski pogodb!, nadalje da odo v bližnji bodočnosti zaključili sporazum za odpravo konzularnih vizumov med obema državama in da bo Velika Britanija vse tiste pomorske enote, z izjemo nekaterih manjših ladij, ki so jih dodelili Britancem na podlagi mirovne pogodbe, pustila italijanski vladi.
Jjjrtveiiibijin Na zasedanju glavne skupščine ZN so s 40 glasovi proti 7 zavrnili sovjetsko resolucijo, s katero so hoteli obtožiti Veliko Britanijo in Združene države, da dovoljujejo zatočišče vojnim zločincem. — V Veliki Britaniji so bile delne občinske volitve za nadomestite^ praznih mest 7» občinskih svetovalcev. - Velika Britanija Je sklenila pristati na ameriikl predlog za razdelitev Palestine, če bi Židje in Arabci sprejeli ameriški načrt. - Grški zunanji minister Tsaldaris je izjavil, da
Jiji dotočno propadlo. — Odbor ameriških gospodarskih svetovalcev Je predsedniku Trumanu Izročil poročilo, v katerem izjavlja, da je gospodarstvo Združenih držav dovolj trdno, da bi lahko preneslo izvedbo programa o pomoči Evropi. — Kardinal Francis Speli-man je v New Vorku položil temeljni kamen za novo višjo šoto,
'Od srede
do srede______
(Nadallevanle s prve strani)
ki bo nosila Ime Jugoslovanskega nadškofa Steplnca, ki so ga Titove oblasti obsodile na prisilno delo. — Dopisnica agencije .United Press* in dopisnik lista „New York Times« sta prejela ukaz jugoslovanskih oblasti, da morata zapustiti državo v teku 24 ur. — Jugoslovanska kraljica-mati Marija je odpotovala v Bruselj.
2.	novembra i Glavna skupščina ZN je zavrnila indijsko resolucijo, po kateri naj bi vse kolonialne sile prepustile svoja kolonialna ozemlja pod zaupno upravo Združenih narodov. — Predsednik turške republike Izmed Innonii je na otvoritvi novega zasedanja turške narodne zbornice izjavil, da odnošaji s Sovjetsko zvezo niso zadovoljivi, ker slednja postavlja Turčiji nepravične zahteve. — Pri sobotnih britanskih občinskih volitvah so konservativci dobili 639 novih sedežev (izgubili 18), laburisti 43 (695!), liberalci 46 (47), neodvisni 176 (135), medtem ko komunisti niso pridobili nobenega sedeža, izgubili pa so jih 9. — Bivši podpredsednik Združenih držav Henry Wallace je v Rimu izjavil, da je naklonjen sprejemu Italije med Združene narode.
S^novembraj Voditelj poljske kmetske opozicijske stranke Stanislav Mlkolayczyk je z letalom Rafa iz britanskega področja v Nemčiji prispel v Veliko Britanijo. — Predsednik ameriškega senata Vandenberg je na neki proslavi v Združenih državah zavrnil obtožbe sovjetskega namestnika zunanjega ministra Andreja Višinskega, češ, da Združene države podpihujejo k vojni; napadi Višinskega — je dejal Vandenberg - predstavljajo najbolj neresnične obtožbe proti Združenim državam, kar jih je svet kdaj slišal; Hitlerjanci nam pravijo tisti kritiki, ki pozabljajo, da so bili oni in ne mi tisti, ki so sodelovali s Hitlerjem. — Na zasedanju pododbora ZN za razdelitev Palestine je Sovjetska zveza zavrnila ameriški načrt in predložila svoj načrt, v katerem je določila 1. januar 1948 za začetek umika britanskih čet Iz Palestine; Sveto deželo naj bi nato eno leto upravljal Varnostni svet. — Po madžarskem uradnem poročilu so na Madžarskem odkrili vohunsko mrežo, ki je imela namen zbirati podatke o notranjem položaju ter pomagati ljudem, ki so hoteli pobegniti iz države; v zvezi s odkritjem zarote so izgnali iz Madžarske dopisnika agencije ^Associated Press" Jacka Guina, njegovo tajnico pa so aretirali; poleg tega so aretirali tudi številne druge osebe, ki so večinoma pripadniki stranke Svobode, ki so jo razpustili preteklega junija.
4. novembra» Na razpravi proti Maniuju v Bukarešti je državni tožilec predlagal, naj obtoženca obsodijo na dosmrtno prisilno delo. — Združene države so sklenile sprejeti britanske gospodarske obveznosti na zasedbenem področju Nemčije kot program izredne pomoči, ki ga t>o določil ameriški senatni odbor za nakazila; skupni znesek pomoči bo znašal okoli ene milijarde dolarjev. — Britanski trgovinski minister bo odpotoval v Moskvo, kjer bodo obnovili anglo-sovietske trgovinske razgovore.
—	Belgija, Nizozemska in Luksemburg so poslale vabila vsem evropskim državam, izvzemši Nemčiji in Španiji, za sodelovanje na konferenci za ustanovitev evropske carinske zveze.
5. novembra » Ameriški go-spodarski strokovnjaki so v splošnih obrisih in nekaterih podrobnostih že sestavili Marshallov načrt, katerega bodo izročili ameriškemu kongresu; skupni znesek ameriške pomoči so v prvem letu določili na 6 do 7 milijard dolarjev; skupni znesek za vsa štiri leta pa bo znašal približno 16 in pol milijard dolarjev. — Voditelj madžarske opozicijske neodvisne stranke Zoltan Pfeifer je pobegnil na Dunaj. — Politični odbor ZN Je zavrnil sovjetski predlog, ki zah-teva evakuacijo sovjetskih in ameriških čet iz Koreje v začetku prihodnjega leta. — češkoslovaška vlada Je sprejela komunistično zahtevo, naj sestavijo nov slovaški ministrski svet; vladno poročilo pravi, da so sprejeli odstop dosedanjega sveta.
iwoa0D/7£?£7an00i/0£//7aoao£to
»Jaz sem proti diktatov* jem, pa naj so oni v plavi, rdeči, zeleni ali kakršnikoli drugi srajci, prav tako sem proti njim, kadar so v Skr obl jeni srajci. «
C.R. Attlee
* ‘	 ;	- Julijska Krajina
Ustavodajna skupščina potrdila tudi posebni statut in začasno odložila njegovo uveljavo
(Nadaljevanje s prve strani)
in »Movimento Popolare Friulano«, so bili priča strašne in čudne politične nezrelosti nekaterih vodi* teljev, tudi levičarskih strank, da ne govorimo o krščanski demokraciji, ki so odklanjali politično in upravno avtonomijo, ker niso razumeli, da gre vendar za svobodo proti suženjstvu državnega centralizma.
Toda kar se ne bi zgodilo v nobenem parlamentu na svetu, se je zgodilo v Rimu. Na zasedanju skupščine zadnje dni oktobra je posla* nec akcijske stranke CodU gnola nepričakovano predlagal, naj se prekličeta po* sebni statut in avtonomna dežela Furlanija * Julijska krajina. Kot vzrok je na* vajal trditev, da so pravice narodnih manjšin (SJoven* cev, op. ur.) že zajamčene v ustavi. Koliko veljajo ta* ke trditve smo Slovenci pre* izkusili ravno v teh zadnjih tednih, in prav v času, ko je poslanec Codignola dajal v zbornici take slovesne iz* jave. Goriški italijanski ne* strpneži so namreč hoteli zatreti naše srednje šole. Vemo, da je pri tej nameri igral glavno vlogo Comiia; to di Liberazione Nazionale, ki se še ni razpustil samo zato, da vodi podtalni boj proti Slovencem. In Sloven* ska demokratska zveza je morala ukreniti nujne ko* rake v Rimu, da so se naše šole ohranile in odprle.
Da vodijo boj proti našim šolam goriški in beneški šo* vinistični krogi in Comitato di Liberazione Nazionale iz Gorice, priča dejstvo, da prosvetno ministrstvo v Ri* mu ni vedelo, da se pouk na slovenskih srednjih šolah v Gorici ni začel istočasno kot na italijanskih.
Čudna igra
Ustavodajna skupščina v Rirrtu pa je avtonomno de* želo s posebnim statutom Furlanijo * Julijsko krajino potrdila in poslanec Codi* gnola je svoj predlog umak* nil. Toda takoj za tem je krščanski demokrat Grom chi predlagal sledeči dodat* ni člen med prehodna dolo* čila: »Dežela Furlanija*Jul'j -ska krajina, o kateri govori čl. 108, se bo začasno uprav* Ijala po splošnih pravilih, ki jih predvideva peti na* slov, ker je varstvo jezikov« nih manjšin zagotovljeno po posebnih pravilih v usta* vi.«
Ta dodatni člen je skup* ščina sprejela.
Odgoditev posebnega sta* tuta ima gotove skrite na* mene. Ti skriti nameni so tisti, ki jih je dr. Antonio Laganella, rojak iz južne Italije, navedel v »Lunedi« od 3. novembra 1947, to je uničenje posebnega statuta, seveda na škodo Sloven* cev 'in Furlanov. Slovenci in Furlani pa ne bodo pu* stili, da jim bodo drugi ku*
hali kosilo. Posebni statut je izglasovan, zato mora biti tudi uveljavljen. Začasna odgoditev je protizakonita, je prava kršitev ustave sa* me.
Kakšne pravice imajo Italijani v Jugoslaviji?
Ker se je v skupščini v Rimu govorilo, da bodo po* sebni statut uveljavili, ko bodo razmere z Jugoslavijo boljše in normalizirane, me* nimo, da bi bilo zelo ume* stno in uvidevno, če bi Ju* goslavija pred vsem svetom jasno izpovedala in doku* mentirala, kakšne pravice ima italijanska manjšina v Jugoslaviji. Tam imajo Ita* lijani svoje šole, sodnike, uradni jezik, zastavo itd. Kar imajo tam Italijani, to hočemo tudi mi v Italiji, ne samo na Goriškem, am* pak tudi v Benečiji in v Ka* nalski dolini. Sicer pa naj vedo vsi italijanski sovini* sti, da je že prejšnja Jugo* slavija spoštovala italijan* ske šole in da so tam imeli Italijani celo svoje fašistične organizacije, medtem ko nismo smeli v Italiji skoro niti v medsebojnem obče* vanju rabiti našega jezika. Če pa se je iz sedanje Jugo* slavij e izselilo mnogo Itali* janov, se je izselilo tudi mnogo Slovencev. Izselili so se pa zaradi režima, ki tam vlada, in ne zaradi na* rodnostnega in jezikovnega preganjanja. Mi hočemo ži* veti v miru z Italijani, zlasti z dobrimi in miroljubnimi sosedi Furlani. Zato hoče* mo, da se pravice, ki so priznane Slovencem, prak* tično izvedejo in uveljavijo po posebnem statutu.
0—000*3oooooooo
POLITIČNI OBZORNIK:
MIKOLAJCZYK JE PRISPEL T TELIKO BRITANIJO
Uradno so sporočili, da je prispel 3. nov. ob 12.30. uri najetališče Manston v Kentu na krovu posebnega letala RAFa iz britanskega zasedbenega področja Nemčije, voditelj poljske opozicije Mikolajczyk, čigar iz» ginotje iz Poljske so javili pred kakimi desetimi dnevi
V	zvezi z Mikolajczvko* vini prihodom v London, p-'še ugledni neodvisni Ion* donski »Times« : Tako se je končala še ena epizoda v žalostni zgodovini vzhod* ne Evrope po sedanji vojni. Kakor pokojni Petkov v Bolgariji, gospod Nagy na Madžarskem in gospod Ma* niu, proti kateremu poteka zdaj razprava v Romuniji, je tudi gospod Mikolajczyk žrtev dogodkov, ki so po* gnali ne le iz brutalnega spo* pada med političnimi ambi* cijami v njegovi lastni dr* žavi, marveč je tudi žrtev naraščajočega nasprotova« n ja med velesilami.
Britanija gleda na Miko* lajczykov primer s posebno simpatijo. Mikolajczyk je v naši državi zelo znan ter uživa pri nas velik ugled. Ta mož je zapustil Britani* jo ter odšel na Poljsko z blagoslovom in podporo britanske vlade ter britan* skega javnega mlnenja.
»Times« nato na kratko navaja zgodovino Mikolaj* czykovega delovanja od njegove vrnitve v domovi* no po končani vojni pa do njegovega dramatičnega be* ga. List med drugim našte* va, kako so se Mikolajczy* kovi pristaši zbrali okoli njega v poljski kmetski
stranki in omenja, kako so ga nato začeli napadati in kako so pred splošnimi vo* litvami zaprli več njegovih kandidatov. »Times« nato zaključuje : V zadnjih dveh letih je skušal Mikolajczvk častno in pošteno prebro* diti vse težave na Poljskem. Način njegovega bega nam je znova pokazal, da mu pri tem delu ni primanjkovalo ne poguma in ne vztrajno* sti. Mikolajczvk se je odlo* čil za svojo osebno rešitev z begom, ko je iz usode dru* gih agrarnih političnih vo* diteljev vzhodne Evrope v zadnjih mesecih lahko po* polnoma pravilno sklepal, da čaka tudi njega nekaj podobnega. Kdor pozna Mi* kolajczyka, ta nikdar ne bo vejrjtel, da bi (Mikolajczyk mogel biti nelojalen do svo* jih kolegov v poljski vladi, brez ozira na to, da so uteg* nili ti njegovi manj odgo* vorni kolegi imeti slabe svetovalce.
Potek razprave proti Ma* niuju v Bukarešti ni nič dru* gega kot svež dokaz, kako grozeče in spačene oblike zavzemajo podobni, zdaj že čisto običajni procesi, v ka* terih hočejo vlade vzhodno* evropskih držav odkriti ak* tivno sovraštvo zahoda pro* ti sebi ter to izrabiti v svoje politične namene. Mikolaj* czykov beg iz Poljske je živ dokaz za neprestano uga* šanje sredinskih strank v vzhodni Evropi. Mikolaj* czvk je mož, ki ne bi odšel s pozorišča, če bi mu bilo preostalo le malo upanja za njegovo politiko. Za njega ni mogoč povratek in poli*
tično delovanje brez obno* vitve pogojev za življenjsko možnost parlamentarne de* mokracije, kakor jo pojmu* jejo na zahodu. To upanje je Mikolajczvku lebdelo pred očmi, ko se je vrnil na Poljsko in v tern upanju je bil brez svoje osebne kriv* de tako zelo prevaran.
O	Mikolajczvkovem prihodu v Britanijo piše tudi konservativni »Daily Tele* graph«, ki mu je posvetil članek z naslovom: »Dobro* došli gost«. Tudi »Daily Te* legraph« podaja pogled poljskega političnega živ* ljenja, v kolikor je z njim povezan Mikolajczyk, nato pa nadaljuje: V podobnih okoliščinah nekakega smrt* nega boja stoji rodoljub pred izbiro, v kateri se mo* ra upoštevajoč koristi svo* je domovine odločiti ali za mučeništvo ali za odhod v kako drugo državo, kjer sta svoboda in resnica še nekaj več kakor zgolj prazni be* sedi. Mikolajezyk je z našo toplo podporo in vzpodbu* do posvetil svoje sile res* nični demokraciji ter med* narodnemu sodelovanju. Iz usode, ki je doletela Petko* va, prav dobro vemo, da mu prav nič na svetu ne bi mo* glo rešiti življenja, če ne bi bil zbežal. Primerno je, da z žalostjo zabeležimo za zgodovino ta hovi slučaj1, ki nam kaže, kako daleč smo prijadrali od takrat, ko je maršal Stalin zagoto* vil gospodu Churchillu, da si Sovjetska zveza želi »močno in neodvisno Polj* sko«. Že iz roda v rod velja pri nas tradicija, da nudimo zatočišče žrtvam, politične tiranije. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ŠIRITE »DEMOKRACIJO"
Občinske uolitoe
o Angliji
V	zvezi z občinskimi volitvami v Angliji, pri katerih so zmagali konservativci, piše londonski »Tis mes«: »Za nedeljske občinske vo* litve je značilno dvoje: 1) Labu* ristična stranka je utrpela »znatno nazadovanje«; 2) volitev se je ude* leailo okoli 75°/o volilcev, to je približno toliko, kakor jih je šlo na volišča pri splošnih volitvah leta 1945. »Times« nato nadaljuje:
V	Britaniji je žc stara navada, da se občinske volitve ne vodijo stro* go na strankarski podlagi splošne narodne politike, marveč prevla* dujejo pri njih krajevni problemi in prihajajo v poštev krajevni in ne toliko strankarski kandidati. Zadnje čase pa se je ta tradicija začela krhati. V zadnjih letih smo opazili najprej pri laburistični stranki — in zdaj je temu tudi sledila večina konservativcev ter liberalcev — stremljenje, da so tudi občinske volitve vodijo na strankarski podlagi, tako, da so domače občinske zadeve in splo* šne narodne zadeve le različna vprašanja skupne in iste strankar* ske politike. Ponekod se še držijo stare tradicije in kandidati nasto* pajo kot »neodvisni« ali »progre* sivni«, tako da ni mogoče točno opredeliti volivnih izidov z ozi* rom na strankarsko pripadnost. Vendar pa sc je pri teh volitvah zgodilo, da so na primer kandidati, ki so pri prejšnjih volitvah nasto* pili kot »neodvisni«, pri teh vos litvah nastopili kot »konservativ* ni«, ne da bi pri tem spremenili svojo politiko ali svoje naziranjc. Vendar pa so drugi še nastopili kot »neodvisni« in so s tem hoteli pokazati, da nočejo imeti vezi z nobeno stranko Na splošno pa lahko rečemo, da se je vodila bor* ba za te volitve veliko bolj na strankarski podlagi, kakor pri ka* terih koli prejšnjih volitvah.
Kratek komentar k občinskim volitvam prinaša tudi »Yorshiro Post«, ki je konservativen list. V komentarju čitamo med drugim: »Otresti se moramo vsakega dvo* ma in priznati moramo, da iz izi*
dov občinskih volitev ne odseva samo sodba volilcev o zgolj kra* jevni občinski upravi. Volivno borbo smo vodili na strankarski podlagi. Velika večina volilcev je oddala svoje glasove hoteč s tem izraziti svoje mnenje o splošnem položaju. Ko so volilci izpolnjevali volilne listke, ni šlo toliko za ime, pod katerega so narisali križec. V glavnem je šlo za dejstvo, da so glasovali v senci žalostne krize ter s tem izrazili svoje nezaupanje v ljudi, katerih brezživčne roke ne morejo dovolj trdno držati ščita obrambe pred krizo. Zadnji Chur* chillov komentar je pravilen —-nadaljuje »Yorkshire Post«. Chur* chill je izjavil, da so izidi teh vo* litev opravičili zaupanje ljudstva v konservativno stranko in njeno doktrino. Ta doktrina je pravi tes> melj naše demokracije. Volivna pravica je nevarno orodje, doklet ima ljudstvo zdrav politični nagon, ki mu pove, kaj je v določene«! položaju potrebno. Jasno je, da. današnji položaj po ljudskem mne* nju ne zahteva socialističnega re* cepta. Ta je bil v preizkušnji, pa se ni obnesel.«
O	volitvah piše tudi laburistični >Daily Herald«, ki je objavil uvod* nik z naslovom »Nauk za labu* riste«. Ta uvodnik pravi med dru* gim: »Seveda moramo priznati, da daje nazadovanje pri nedeljskih volitvah več važnih naukov vladi in laburističnemu gibanju na. splošno. Mnogo smo grešili na področju, ki ga danes imenujemo obveščanje javnosti. Ministri bodo morali’ ponovno preučiti, kaj so storili za to, da bi ljudstvu razlo* žili svoje ukrepe. Izgube pri ob* činskih volitvah naj veljajo tudi kot spodbuda k uspešnejši organi* zaciji krajevnih odborov laburi* stične stranke... V politiki nikdo ne, more nikdar počivati na svojih la* vorikah. Potrebna je neprestana pobuda, pa tudi neprestano trdo delo.
Politični položaj na Svob. trž. ozemlju
Edino dosledno gibanje pri nas je bilo gibanje za neodvisnost .lu* lijske krajine. Vsa druga gibanja so bila naklonjena rešitvi, ki je bila nasprotna svobodnemu ozem* lju. Ni čuda, če se ta blazna po* litika zdaj grenko maščuje. Veči* na političnih voditeljev si ni že* lcla rojstva nove državice, zato stoje zdaj ob njeni zibelki razdvo* jeni in ne vedo, kam z novoro* jenčkom. Otrok pa hoče živeti, hoče hrane. Hočeš—nočeš, misliti bo treba na njegov bodoči razvoj.
Kakor je vsa povojna doba v Trstu ena sama veriga političnega terorja, tako je tudi rojstvu nove države kumoval teror. Prebival* stvo ni moglo dati duška svojemu veselju, čeprav so bila skoro vsa srca polna radosti. Politične sile, ki ustvarjajo tržaško javno mne* nje, čeprav običajno ne tolmačijo teženj Tržačanov, so kot v za* smeh štirim velikim in Združenim narodom — napadle na rojstni dan novega ozemlja sedež gibanja za neodvisnost Primorja. Zasme* hovali so razvitje zastave svo* hodnega ozemlja na mestni hiši m s tem potrdili svoj priseljeniški značaj.Tržačan se ne sramuje svoje zastave, posebno pa ne v trenut* ku, ko sc uvršča med samostojne države.
Druga — tej nasprotna politič* na skupina — se pa hoče polastiti oblasti na svobodnem ozemlju, potem ko je ves čas delovala pro* ti ustanovitvi novega področja, da zasužnji svobodno ozemlje svoji strankarski ideologiji-
Skrajnemu stališču obeh na* sprotnikov se mora Trst zahvaliti za svoje malo zavidno stališče. Vzela sta mu prirodno zaledje proti volji prebivalcev! Kako naj upravljajo svobodno ozemlje raz* krojevalne politične sile, ki hočejo
udušiti vsak njegov samostojni gospodarski razmah? Ali na tem koščku Evrope se trenutno stikajo vsi veliki evropski in svetovni na* rodni, gospodarski in socialni interesi in trenja med velesilami. Zato si oglejmo politične grupa* cije na Svobodnem trž. ozemlju.
Italijanske stranke
Demokristjani so v italijanski skupini številčno najmočnejši. Ka* kor ostale italijanske skupine, so tudi oni za ozemeljsko priključitev Trsta in področja k Italiji. V zad* njih dveh letih so v svojih gla* šilih (»La Prora«, »Vita nuova« in delno »La Voce libera«) podpirali stališče ozemeljske nedeljivosti Julijske krajine in zahtevali ple* biscit. Skušali so popolnoma iti preko možnosti ustanovitve svo* bodnega ozemlja. Ko je ta zamisel postala — stvarnost, so sc po* smehovali »mrtvorojenemu« dete* tu. Prezrli so zgodovinsko dejstvo, da se je Trst stoletja razvijal in napredoval brez Italije. Ker so se pa končno tudi komunisti pognali na kost, so v zadnjem času me« njali svojo taktiko. Začeli so pri* znavati dovršeno dejstvo in si celo lastiti pravico do izključne oblasti v začasni in redni vladi. Kako bodo gospodarili, da bo za Italijo in za Trst prav, je pa zagonetka.
Od take stranke, ki nosi tem večjo odgovornost, čim večja je njena moč, bi pričakoval pač več* jo svetovno razgledanost in večjo stvarnost. Ona bi morala trezno preudariti, da bi vsaka priključi* tev na vzhod ali zapad pomenila bolečo rano za Italijane ali Slo« vence, ki žive na tem ozemlju tesno pomešani.
Italijanska socialistična stranka je posebnost zase. Boljši nadcvek
Leto I. s Štev. 29
DEMOKRACIJA
Stran f
bi bil »tržaška« socialistična s trans ka. Prav gotovo ni iz Nennijevega testa, saj je dosledno nasprotna zvezi s komunisti, posebno pa s tržaškimi — komunisti. Bolj so* rodna je Saragatovi skupini. Do? slej je priključena k italijanskemu narodnemu bloku in je tudi Ona zagovornica priključitve Trsta k Italiji. V proglasih, ki jih tu pa tam objavlja tržaški javnosti in v svojem tedenskem glasilu »L’ora socialista«, skuša biti objektivna in pravična do Slovencev. Če bi sc otresla stremljenj po reviziji, bi lahko v bodočnosti mnogo pri* spevala k ureditvi Svobodnega ozemlja.
Druga važnejša italijanska stranka so liberalci združeni s skupino »Uomo qualunque«. Ta stranka ima svoje pristaše v vseh slojih italijanskega tržaškega ljud* stva, predvsem pa med inteligenc co (profesorji, učitelji, dijaki, uradniki), med trgovci in obrtniki, pa tudi med delavstvom. Stranka je strogo narodna, zato bo zaradi starih tradicij nestrpna v narod* n ih vprašanjih. Stranka je skrajno desničarska in za priključitev Trsta k Italiji.
Glasilo liberalcev je tednik »L’Idea liberale«. Vsem strankam ilalijanskega narodnega bloka pa služita kot glasili dnevnika »II Giornale di Trieste« in »La Vo. e libera«. Prvi je diplomatsko zmer* nejši, drugi pa odkrito napadalen.
Od popolnoma italijanskih strank ostane le še akcijska stran* ka, ki -se jc združila z republi* kanci. Vsakdo bi pričakoval, da bi morali člani tega gibanja biti strpni do drugih narodov, saj se obe stranki idejno imata za po* tomce Mazzinija in Garibaldija. Po pisanju njihovega glasila »L'E* mancipazione« pa ni vedno tako. Tudi oni so za priključitev Trsta k Italiji in za obrambo italijan* stva Trsta.
To so približno nazori in strem* Ijenja italijanskih strank v Trstu. Zaradi take miselnosti Trst ne more pričakovati v doglednem času velikega gospodarskega in socialnega napredka.
KP in SlAU
Na nasprotni strani imamo ko* irunistc s slovenskimi in italijan* skimi sopotniki. Vse to gibanje je pod gospodarskim in političnim nadzorstvom! komunistov, ki so izključni gospodarji Slovenske osvobodilne fronte. Slovensko* italijanske antifašistične zveze in Komunistične partije. Komunisti so vršili odločno akcijo za priklju* čitev Trsta k Jugoslaviji. Teh aspi* racij pa jim žalibog niso nareko* vale kake sentimentalne narodne težnje slovenskega in hrvatskega r.aroda v Primorju. Narekovale so jih trenotne internacionalne prili* ke, ker je bila »slučajno« v Jugo* slaviji na oblasti komunistična partija in njena diktatura. Mero* dajni za komunistično zadržanje so bili torej izključno strankarski gospodarsko*socialni oziri, ne pa narodno*čustveni. Ker je Jugosla* vija pod komunizmom, so hoteli priključitev Trsta na vzhod. Če bi pa tovariš Togliatti uspel v Ita* liji s komunizmom, bi bili med prvimi za priključitev Trsta k Italiji. Tako so ti tovariši sloven* sko narodni!
Glasili komunistov sta italijan* sko pisani dnevnik »II Lavoratore« in slovensko pisani »Primorski dnevnik« ter navidezno neodvisni »II Corriere di Trieste«. Trobijo, da oni edini branijo tržaške ko* risti in množice. Tako so zavero* vani v nezmotljivost svojih idej, da niti ne opazijo, kako teče stvar* no življenje z »masami« vred mi* mo njihovih utopij.
Zdaj bomo še pogledali v zlato sredo.
V	sredini med obema skrajno* stima je gibanje italijanskih neod« visnih in slovensko in hrvatsko demokratsko gibanje, ki ga pred* stavlja Slov. demokratska zveza za STO.
Italijanski neodvisni so zadnje čase podredili svojo neodvisnost vplivu komunistov, sc pa spet sku* šajo osamosvojiti. Če jim uspe, ho to pridobitev, ker ima gibanje nekaj zdravih načel. Gibanje jo razumelo ob pravem času zgodo* vinsko in gospodarsko vlogo Tr* sta, ki ne more biti niti italijanski
KOMUNISTIČNI DOKAZI
Maurice Thorez, tajnik in voditelj francoske KP, je zelo hladnokrven človek. Nepričakovani poraz, ki ga je njegova stranka doživela pri zadnjih francoskih volitvah, ga je pa kljub temu spravil iz ravnotežja. Na nekem shodu mu je socialist Karenski očital, da Je dezerter, ker je zapustil med vojno francosko armado, ko je bila Nemčija še zaveznica Sovjetske zveze. Ker Thorez resnice ni mogel tajiti in ker so mu primanjkovali drugi dokazi, je dal sijajen dokaz „ progresivne demokratične miselnosti”: svojega protivoika Karenskega je s pestmi pobil na tla. Ker je Karenski nato umolknil, se je še enkrat dokazalo, da »namen posvečuje sredstva".
niti jugoslovanski, pač pa medna* roden.
Trst je po svoji tradiciji, legi in gospodarskem pomenu mednaroden, je od vse srednje Evrope, Avstrije, Bavarske, Češkoslovaške in Madžarske ter delno tudi Polj* ske in Romunije. Pa tudi s čisto nacionalnega stališča gledano, je vprašanje vmesne državice, v mno* go širši od sedanje preskromne oblike, ki naj bi oklepala vse z mirovno pogodbo presekane na* rodne drobce v enotni primorski državi, važnejše za svetovni mir, kot pa nesodobna in nevarna re* šitev pred kratkim podpisane mi* rovne pogodbe. Če že mora priti do revizije (na svetu se vse spre* minja, posebno pa državne meje), se bo ta revizija morala nujno iz* vršiti v tem pravcu. Trst pa je in ostane kot del bodočih evropskih federativnih držav mednarodno dejstvo, ki je nastalo preko ozko* srčnih narodnih teženj kot zgodo* vinska in gospodarska nujnost!
Glasilo pobornikov za Svobod* no tržaško ozemlje je dvotednik »Trieste — sera«.
Slov. dem. zveza
Slovensko politično gibanje, ki je združeno v Slov. demokratski zvezi, bo imelo važno vlogo na Svobodnem tržaškem ozemlju, saj bodo tako rekoč — skupno z ne* odvisnimi Italijani — jeziček na tehtnici ravnovesja nasprotujočih si sredobežnih političnih sil na svobodnem področju. Slovenska demokratska zveza združuje vse Slovence, Hrvate in Srbe ki niso komunisti ali njihovi sopotniki iz Osvobodilne fronte in Slovensko« italijanske antifašistične zveze. | Demokratični Slovenci, Hrvati in I Srbi bodo odkrito sodelovali pri | gospodarski in politični okrepitvi | nove države, v kateri vidijo zago* jtovljene svoje najosnovnejše na* ! rodne in človečanske pravice. Pri ; izpolnjevanju te naloge so zato i pripravljeni sodelovati z vsemi i državotvornimi političnimi skupi* nami na osnovi enakosti in brat* j stva ter v korist vseh treh narod* 1 nosti svobodnega ozemlja.
T ržaški.
KULTURA
JVove knjige
Koroška se prebuja. Pred sto leti so bili obrobni slovenski kraji kulturno najbolj delavni. Na Ko* roškem je začel delati A. M. Slom* šek, prav tam je A. Janežič dolgo vrsto let izdajal svoje šolske knji* ge (slovnice in cvetnike), sloven* ske in tuje klasike in slovenske literarne časopise, med katerimi je bil »Slovenski glasnik« znamenit za vse slovensko slovstvo. V Ce* lovcu se je ustanovila Mohorjeva družba, ki se je letos obnovila in bo kmalu začela z delom.
V Celovcu izhaja zdaj informa* tiven list »koroška kronika«, ki prinaša v podlistku izvirne in po* natisnjene slovenske povesti. U* redništvo je prišlo na dobro misel, da je začelo izdajati podlistke v priročni knjižni obliki. V leto* šnjem februarju je izšla Cankarje* va ljubezenska zgodba »Križ na g ari«. V maju so objavili Mauser* jevo izvirno povest »Rotija« (str. 258), ki se godi na Prtovču na Go* renjskem. Pisatelj obnavlja staro zgodbo »dekle Ančke«. Iz povesti duhti prijetno domače ozračje iz* pied vojne. Kmečki ljudje, prive* zani s tisoč vezmi na domačo gru* do, tu živijo, delajo, molijo, opravljajo in gospodarijo. Vse je pisatelj idealiziral. Iz trdega boja za življenje in kruh je napravil idilo, katero človek kljub razvle* čenosti dejanja in pripovedovanja, ki mestoma utruja, le nerad da iz
rok, ker je polna stare, tihe lepote, katero hoče današnji red uničiti. Mauser se sčasoma utegne dostojno uvrstiti v skupino go* renjskih domačijskih pisateljev, katero sta dozdaj najlepše zasto* pala Finžgar in Jalen.
V	juniju je sledila mladinska knjiga z obilnim pravljičnim gra* divom »I7 kraljestvu lutk«, ki jo je ‘napisal Fr. Bazilij. Takoj za to pa j so izdali drugo Mauser jevo povest i»Sin mrtvega«. Glavno dejanje i predstavlja duševno trpljenje mli* narja Matija Klevža, ki je v vojni nehote ustrelil Jerneja Premca. Tega prizora ne more pozabiti. Mrtvi sc vrača vsako noč in mu krati mir. Slučaj nanese, da Klevž sprejme za nekaj mesecev v hišo dijaka Jerneja Premca, sinu ustre* ljenega, ki se z vso vnemo oprime kmetovanja, čeprav je mestni otrok. Klevž sc ga oklene kot re* šitelja iz dušnega trpljenja in mu končno tudi izpove svoj čin. Ko mu sin odpusti, zadobi zopet svoj dušni mir. Okoli tega dejanja sc spleta in raste ljubezen med Jer* nojem in županovo Minco, ki se tudi srečno zaključi. Tudi v tej povesti prevladuje idilično razpo* loženje.
Vse izdaje »Koroške kronike« odlikuje tudi lična zunanja oblika. Knjige so vezane v platno, kar dandanes tudi ni majhna reč.
Ugodni odmevi spomenice Slov. dem. zveze
Dve didaktični ravnateljstvi za naše osnovne šole. Vpis vseh beguncev v imenik občinskih prebivalcev.
Ko sta se v prvi polovici oktobra mudila v Rimu odposlanca Slovenske demo« kratske zveze in predložila vladi obširno spomenico za praktično in nujno rešitev mnogih perečih vprašanj, ki se tičejo Slovencev v Ita* liji, sta v spomenici predla* gala tudi, naj bi slovenske osnovne šole imele tri di« daktična ravnateljstva, in sicer: 1) v Gorici: za Gorico mesto, Pod.aoro, Štandrež, Pevmo, Šentmaver in Loč; nik; 2) v Tržiču: za Tržič, Jamlje. Doberdob, Ronke,
Dol, Sv. Mihael, Rupa, Ga* brije in Sovodnje; 3) v Štet verjanu: za Števerjan, Ce* rovo, Krm,in, Mirnik, Skril* jevo in za dve novi šoli, ki naj bi se odprli na Plešivem pod Medano in na Jazbinah. Za Ločnik sta predlagala, naj se obnovi nekdaj že ob« stoječa slovenska šola.
Poleg tega naj bi sloven* ske šole imele svojega po* sebnega nadzornika. Nad* Zornik in didaktični ravna* telji naj bi bili Slovenci, poznavalci dežele, sloven* skega naroda, njegovega
jezika, in njegovih običajev in navad.
Danes vemo, da je mini* strstvo za poizkus odredilo, naj se ustanovita dve di« daktični ravnateljstvi za na* še šole, eno v Gorici z ob« močjem Gorica mesto, Štan* drež, Podgora, Pevma, Šent* maver, Števerjan, Cerovo, Krmin Mimik in Skrilj evo; drugo pa v Doberdobu z območjem Doberdob, Ja« ml j e, Tržič, Ronki, Dol, Sv. Mihael, Gabrije, Rupa, So« vodnje. Didaktična ravna* telja bosta še imenovana. Upamo in želimo, da bi na* še šole imele strokovno do* bro pripravljene didaktične ravnatelje, in zlasti še po* žrtvovalne in strogo nepri* stranske.
Drugo važno vprašanje, ki ga je spomenica SDZ vsebovala, je bila zadeva vpisa slovenskih beguncev iz Primorske v imenik ob* črnskih prebivalcev. Itali* janske begunce so itak ta* koj vpisali brez vsakega obotavljanja, medtem ko so bili Slovenci zelo neza* želeni, ker jim niso, zlasti v Gorici, hoteli dati niti ži* vilskih kart. Upravičeno je vsakdo sodil, da je šlo za resnično preganjanje Slo* vencev. Zato je SDZ več* krat nastopila pri oblasteh v prid slovenskim beguncem, tako še v času ZVU, kakor ob prihodu v Gorico državnega podtajnika za notranje zadeve poslanca Marazze. V spomenici pa sta naša odposlanca še bolj poudarila obupni položaj teh beguncev in prosila, naj vsakogar vpišejo v občini, ki si jo je sam izbral za svoje bivališče. Vselej je SDZ prejela dobra zagoto* vila v tem oziru in tudi go« riški prefekt je pred krat* kim poudaril našemu odpo* slancu, da se beguncem ne bo delala prav nobena kri* vica. In danes vemo, da je zadeva ugodno rešena, tako da bodo vsi begunci vpisa* ni v imenik občinskih pre* bivalcev tam, kjer so se na* selili, ne glede na obstoječa določila zakona proti urba* nizmu.
Beležimo te uspehe SDZ, kakor smo jih že beležili glede osnovnih in srednjih šol, ker hočtmo s tem izra* žiti up, da bodo Slovenci s pravilnim in pravočasnim nastopom dosegli vse svoje pravice, olajšave in ugod* nosti od vlade v Rimu in od višjih deželnih oblasti.
Za slovenske šole v Slov. Benečiji
Ivan Trinko. steber slovenske kulture v Slovenski Benečiji
Sovražniki slovenskega jezika trdijo, da so beneški Slovenci že osemdeset let pod Italijo in niso nikoli imeli slovenskih šol, zato jih ne smejo dobiti niti se* daj. To ne drži, ker jim lahko povemo, da so tudi Francozi v dolini Aosta pod Italijo že osemdeset in več let in niso nikoli imeli svo* jih francoskih šol, pa so vendar sedaj dobili šole in deželno avtonomijo.
Drugi izgovor nasprotni« kov je, da narod v Benečiji ne zahteva šol, ker noče priti pod Jugoslavijo. Take* mu izgovoru predstavljamo zopet primer Francozov v dolini Aosta, ki tudi niso zahtevali in niso želeli priti pod Francijo, pa so vendar* le šole dobili..
Tretji izgovor protivni« kov slovenskega jezika in slovenske kulture je, da beneški Slovenci ne pozna* jo slovenskega jezika in kulture, ampak govorijo le
LETA PREIZKUŠNJE
Prerez in nauki slovenske politike zadnjih lei NAJVEČJA POLITIČNA NAPAKA
V trenutku prevzema oblasti, se komunistični režim ni dovolj globoko zavedel svoje širše narodne \4oge, ki jo je s teni sprejel na svoje rame. Ostal je tak, kot je bil v času osvobodilne borbe: partizanski! Prh znava samo interes Partije in ničesar drugega. Temu interesu žrtvuje narodne koncepcije, katere bi moral zastopati. Ti ozki partijski pogledi mu tudi narekujejo ono maščevalno in uničevalno politiko, ki jo vodi nasproti ostalim samostojnim političnim skupinam slovenskega naroda. To je njegova največja politična napaka, ki je dovedla naš narod v nesrečno duševno razpoloženje, v katerem se danes nahaja, ko vidimo, da se potikajo po svetu desettisoči brezdomcev, ki imajo rajši negotovo pot po mrzli tujini, kot pa vrnitev v domačo ječo. To je tudi vzrok, da je ob tako težko pričakovani osvoboditvi Primorske na stotine slovem skih družin zapustilo svoje domove in poiskalo zato= čišča v naročju onega naroda, čigar gospostva so se še včeraj hoteli iznebiti. Njihova tragika je še posebno velika ! Radi bi videli prav v globino njihovih žalosti polnih src.
V drugačnih prilikah bi vprašali sedanji slovenski režim: do kdaj še po tej poti? Mar še ni dovolj sovraštva in nesreče? Toda zavedamo se, da kaj takega skoraj nima smisla, kajti za odgovor na to vprašanje so po vseh razočaranjih potrebna dejanja ne pa besede. Za svobodno življenje je potrebna resnična, ne pa samo v papirnati ustavi zajamčena svoboda. Tega pa slovenski komunistični režim do danes ni dal. Izhajale so kvečjemu širokogrudno napisane, a zato toliko bolj ozkosrčno izvajane amnestije, ki so puščale v zaporih vse samostojno misleče glave. Tem prihajajo počasi delat družbo še tisti, ki so jih dosedaj slučajno ali pa načrtno spregledali. Koliko časa še, tovariši ?
Na tem vprašanju smo prizadeti tudi mi, ki smo ostali izven meja Titove države. Saj steguje brutalnost sedanjega režima svoje roke tudi v naše kroge. Kljub vsej v slovenskih zakonih zajamčeni svobodi tiska, prepričanja in javnega udejstvovanja so smatrali za svojo dolžnost in pravico, da ugrabijo našega urednika. Na dnevnem redu so grožnje nasproti pripadnikom netitovskih političnih skupin. Teror komunističnega režima celo v inozemstvu preprečuje svobodno delos vanje in izražanje, pa čeprav je isto samo v korist tukajšnjih manjšin in nima nobenega namena posegati neposredno v slovenske notranje politične razmere.
BODIMO PLEMENITI, NE MAŠČEVALNI
Vkljub dogodkom zadnjega časa, ki bi tudi naše oči lahko upravičeno zameglili s sovraštvom, pa mo* ramo ostati zvesti sebi. Ne smemo dovoliti, da bi se v naših srcih naselila nagonska želja po maščevanju in preganjanju. Naše misli morajo biti širokogrudne, splošno narodne in bodočnost mora biti odprta vsa* komur, ki je pošteno mislil in pošteno delal ne oziraje se na to, po kateri poti in s kom je hodil. Dobronat mernost, dostojnost v sredstvih in idealnost naj marši: kaj opraviči. Vsem zapeljanim, po komunistih tako grdo izrabljenim mnogoštevilnim poedincem mora biti odprta pot, da častno popravijo svojo napako in s tem obenem dokažejo idealnost in plemenitost svojega hotenja, ki je sicer lahko zašlo, a ni nikdar zavestno in hote grešilo. Nimamo namena poglabljati jarka krvi, ki nas loči, kajti posebno v inozemstvu je toliko bolj potrebna naša slovenska, čim širše kroge zajemajoča in na medsebojnem zaupanju in razumevanju ne pa na terorju sloneča solidarnost.
Širokogrudnost, odpuščanje in razumevanje za vse, kar ni neopravičljivo iz čisto moralnih ne pa pa polis tično pobarvanih razlogov, naj bo osnovno pravilo bodoče slovenske politike. Razbiti je treba škodljivo načelo o monopolu v političnem, kulturnem in sociah nem življenju naroda. Nihče naj nima pravice zahte* vati zase izključno in trajno vodstvo naroda. Narod naj sam in resnično svoboden izbira, kateremu izmed mnogih, pa ne enemu samemu, poklanja svoje zaupa* nje. Naš program je demokratičen, ne totalitarističen.
Edino z uveljavljenjem teh načel bo slovenska politika dokazala, da je razumela ta leta preizkušnje in da je iz preteklosti potegnila vsaj najnujnejše nauke za bodočnost. Dokler se bo pa slovenska režimska struja posluževala zločina, zapora in odkrite grožnje kot sredstva politične borbe, do tedaj je seveda vsako mirno sožitje in pomirjenje v našem narodu popolno* ma nemogoče. Komunistični režim bo sicer lahko vzpot stavil red in mir, toda ta red bo vedno red ječe, in mir bo mir grobov.
Slovenski narod bo pokazal svojo zrelost, ako se kot kuge izogiba vseh onih, ki trde, da imajo v svojih rokah recepte za dosego nebes na zemlji in zahtevajo kot zameno samo, da jim da v roke popolno in izključ* no oblast! Kdor želi diktaturo in diktaturo zagovarja, im tega se nikoli ne zanesi, kajti v odnosih z njim je vsako naknadno spoznanje prepozno! Leta preizkušnje uče !
neko slovensko narečje, ka* kor napoletanci govorijo napoletanščino. Takim ne* otesancem odgovarjamo: Ivan Trinko je lik slovenskega kulturnega mo* ža v Benečiji in tako močan steber našega jezika in na* še kulture, da ga ne bodo še pozni veki mogli uničiti.
j Dovolj je beneškim Slo*
; vencem Ivan Trinko, poz*
1	nan v svetovni javnosti, da lahko mirno in ponosno tr^ dijo, da niso beneški Slo* venci zaostali v kulturnem razvoju za drugimi Sloven* ci in da niso padli na raven slugov in sužnjev.
Vesti s Tržaškega
Enotni sindikati
in padanje cen
Pod soncem se gode stvari, ki bi jih človek ne verjel, ako bi jih ne doživel.
Padanje cen je vse pre* bivalstvo Trsta sprejelo kot znak bližajočega se uravno* vešenja cen in kupne moči delovnega ljudstva, kot bližajoči se konec inflacije in težke gospodarske krize, v kateri živimo že toliko let Zato je celokupno meščan* stvo pozdravilo pojav z ra« zumljivim zadovoljstvom in upanjem za bodočnost ter ga smatralo za prvi svetli žarek na gospodarskem ob* zorju zadnjih let.
Toda komunizmu pada« nje cen pri živilih in obleki ne gre v račun. Predsednik komunističnih enotnih sin* dikatov (ES) Destradi je imel 28. okt. v Trstu na ob* čnem zboru teh sindikatov govor, v katerem je trdil, da padanje cen ne bo tra* jalo in bo končno le v ško* do delovnega ljudstva. Češ, ntali in srednji trgovci bodo radi padanja cen propadli, vzdržali bodo le veliki tr* govci, ki bodo zopet dikti* rali cene, kakor bodo hoteli.
Ali ste že kdaj čuli, da bi bil komunizem branil ma* lega in srednjega trgovca? Že nikoli! Moralo je priti do padanja cen, proti katere* kiu je komunizem, ker noče, da bi ljudske množice tudi le za kratek čas bile vsaj delno aadovoljne. Komunizem ho* če, da ljudstvo trpi, živi v pomanjkanju in v zmedi, kajti samo obupano ljud* •tvo je voljno žrtvovati se za komunistično revolucijo. Odtod borba komunizma proti ameriški gospodarski pomoči stradajočim evrop* *kim množicam. Ali ni to zločin nad človeštvom,
Obisk ameriških senatorjev
Pretekli teden je na potovanju po Evropi obiskalo Trst odposlan* U v o ameriškega senata, ki si je ogledalo ameriške čete na tem področju in pristaniške naprave. Preučevali so možnosti tržaške luke. V odposlanstvu so bili na* slednji senatorji:	Styles	Bridges,
republikanec jz New Hampshire,, Richard Russel, demokrat iz Geor* gie, Theodor Grcen, demokrat iz Rbode lslanda, Way!and Brooks, republikanec iz ViUanoya, Guy Uordon, republikanec iz Oregona, Lazarett Saltonftall, republikanec ia Dakote, William KnowIand, re* publikanec iz Kalifornije in Henry Dvorschak, republikanec iz Idaho.
Ukinitev elektrčnega toka
Področni komisar jo kaznoval nekatere kršitelje določb o orne* jitvi uporabe električnega toka za dobo od 27. okt. do 3. novembra. Večino kršilcev tvorijo trgovin« na najprometnejših mestnih ulicah, ki se niso omejile pri osvetljevan nju trgovinskih izložb. Med kazno* vanimi podjetji je tudi uprava kis na »Supercinema« na ulici XX Set* teinbre. Omejitev namreč prepo* veduje uporabo več kot treh žar* riic po 40 kw za vsako izložbo in pritikline ter uporabo toka za raz* svetljevanje zunanjih napisov.
Novi šolski svet
Zavezniška vojaška uprava je imenovala naslednje osebe v šolski svet: za predsednika višjega šol« k k ega nadzornika v Trstu prof e* sorja Vittoria Rubini»ja, šefa šol* skega urada pri tržaškem župan* stvu dr. Giulia Barloti*ja, prof. uči* teljišča »Carducci« Giacoma Furla* ni*ja, rednega učitelja ital. osnov* ne šole Leopolda Russa, rednega učitelja slov. osnovne šole Ivana Sancina, predstavnika tržaškega •zemlja dr. Sebastjana Micelli*ja, predstavnika tržaške občine pTof. Narcisa Sciolisa, predstavnika dru* gih ital. osnovnih Sol na ozemlju Giovanna Pitacca in drugih slov. M Ermana Hrovatina,
Razsodba proti podjetni* kom javnih del
Zav. voj. sodiščo je razglasilo sodbo v razpravi proti podjetni* kom javnih del. Obsojeni so bili: Lenassijeva na štiri mesece zapora in 2500 lir globe pogojno, podjet* ni k Colombo na eno leto zapora in 10.000 lir globe, podjetnik Comelli na eno leto in tri me* sece zapora in 15.000 lir globe. Podjetnika Pavanija je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja do* kazov. V' drugi skupini podjetni* kov so bili obsojeni: Zumin na dve leti zapora in 20.000 lir globe, R usti a na 2 leti in 3 mesece zapo* ra ter 25.000 lir globe, Crismani na eno leto in šest mesecev zapora ter 20.000 lir globe, Sforza na dve leti in 6 mesecev /apora in 25.000 ir globe, Mazetti na 4 mesece in 5.000 lir globe ter Sonnbiehler na dve leti in šest mesecev zapora
I	ter 10.000 lir globe. Vsem ob to* j žencem bodo ušteli v kazen pre*
| iskovalni zapor.
| Otvoritev novega predora
Prvega novembra je polkovnik | Robertson, namestnik višjega čast* nika za civilno upravo, odprl novi predor Montebello — Sv. Ana na trgu Foraggi. Slovesnosti je priso* stvovala velika množica. Ko je pol* kovnik Robertson prerezal vrvico, ki je zapirala vhod v predor, so predstavniki zavezniške uprave in zbrana množica pryič uporabili predor, ki znatno skrajša pot na tej važni mestni prometni črti.
Proslava okt. revolucije v sporu
Zanimiv spor je nastal med ko* munistienimi ustanovami in ZVU zaradi proslav oktobrske revolu* cije. Oba komunistična lista, itali* janski odkrito komunistični »II Lavoratore« in slovenski zakrinka* ni komunistični »Primorski dnev* nik«, sta objavila sporede raznih prireditev, preden so prireditelji vložili tozadevne j^ošnje, kar mo* rajo po predpisih storiti najkasne* je 7 dni pred dnem prireditve. Ko je zavezniški poroeevalni urad iz* dal poročilo, da bodo javne prire* ditve imeli za nedovoljene de* monstracije, nista ne »II Lavora* tore« niti »Primorski dnevnik« po* jasnila svojim čitateljem stanja stvari, temveč so prenesli prvo proslavo na 9. novembra, ker je bilo za prvotni dan 4. nov. že pre* pozno, mesto prireditve, trg Unita, pa že prepuščen drugi organizaciji. Tako so naknadno vložili prošnjo za odobritev prireditev.
Aretacije »progresivnih« pleskarjev
Policija je aretirala nekaj ma* začev zidov, ki so v preteklem tednu pod plaščem noči mazali po tujih zidovih brez dovoljenja last* nikov in pristojnih oblasti napise, kot »Živela SIAU«, »Živela ljud* ska fronta« v slovenskem in itali* janskem jeziku.
Slovenski misijon v Trstu
V dneh od 25. sept. do 2. nov. srno imeli v Trstu slovenski sv. misijon. Vršil se je v sedmerih tržaških župnijah hkrati: pri Sv. Anatonu novemu, pri Sv. Ivanu, Sv. Vincenciju, Sv. Jakobu, v Skednju, v Rojanu in Barkovljah. Glavne pobožnosti so bile v žup* nijskih cerkvah vsako jutro in vsak večer. Misijonski govor je bil združen s- sv. mašo ali blagoslovom in drugimi pobožnostmi. Govorili so priznani slovenski pridigarji in se je krog vernikov, ki so jih pri* hiteli poslušat, vsak dan večal. Če pomislimo na razrvane razmere, v katerih živimo, moramo z zadošče* njem ugotoviti, da je bil potek in izid sv. misijona prav zadovoljiv. Pri Sv. Antonu je bilo okrog 1500 sv. obhajil, ob slovesnem zaključ* ku v nedeljo zvečer so pa verniki napolnili prostorno baziliko.
Sv. Križ pri Trstu
V naši napredni vasi ac dobijo taki ljudje, ki so sicer slovenskega rodu, slovenstvu pa delajo zelo slabe usluge. Ti ljudje, ki se obna* šajo kot nekdaj »gerarki«, so v svoji politični gorečnosti tako pro* gresivni, da delajo na vso kripljo,
da bi naši otroci nc obiskovali slovenske šole. Strašijo, grozijo, zmerjajo vse tiste, ki so s šolo zadovoljni in ki bi radi pošiljali svoje otroke k pouku. Seveda so ti ljudje zvesti čitatelji komuni* stičnega glasila »Primorski dnev* nik«, ki se prav zadnje čase na ža* ljiv in skrajno neokusen način znaša nad slovenskim učiteljstvom.
V	eni svojih zadnjih številk očita ta list (»Primorski dnevnik«r z dne 12. X.), (temu) slov. učiteljstvu, da je najslabše na tržaškem področ* ju, nezmožno, nemoralno, hlapčev* sko, zločinsko itd. Ti vzdevki, ki sličijo hlevskemu govorjenju, po* stavljajo naše komuniste in njih priganjače v tako luč, da bodo radi svojih sramotilnih podvigov in nagnusnih izbruhov v slovenski zgodovini naravnost brilirali. Naši učitelji so Slovenci in so taki, da imajo vse pogoje, tako glede izo* brazbe kot moralne usposobljeno* sti, kot jih zahteva vsaka tovrstna šola v demokratskih državah. Na* ši učitelji imajo ta naglavni greh, da nočejo utirati poti komunistič* ni ideologiji, kakor nobeni drugi ne, ker se kot pametni in trezni ljudje zavedajo, da šola ni niti najmanj poklicana, da bi se izrab* Ijala v politične namene. Naše učiteljstvo ima po gledanju rdečih propovednikov to usodno slabost, da ne mara igrati vloge slepih lutk. Vsak slovenski oče in vsaka slo* venska mati, ki nimata še otemnje* nega razuma, zahtevata in delata nato, da bodi šola samo šola, pro* sta vsakih političnih intrig, prist* na, naša ne pa shodnica, kjer bi se uganjalo politično komedijanstvo. Do take šole imamo po stoletjih zatiranja polno pravico! Slovenski starši iz Sv. Križa zahtevamo tako šolo, ki bo vzgajala naše otrobe v poštene, značajne in zavedne Slo* vence prostih rok in samostojnega mišljenja, ne pa hlapcev, ki bi po* stali že v nedorasli dobi orodje
prenapetega šovinizma, pa naj bo ta črne ali rdeče barve.
To je delal bog Mussolini, v tem ga je vneto posnemal njegov zve* sti oproda Hitler in te preživele metode bi hotela na »demokratski« način vsiliti peščica rdečih prena* petežev v imenu boga Tita. Zgle* da, da se ti ljudje, radi svoje ome* jenosti niso ničesar naučili ne od stare ne od včerajšnje preteklosti. Ti ljudje, ki mislijo v svojem fa* natizmu še naprej brenkati na ta* ke strune, se bodo pošteno ušteli, kajti naše ljudstvo se ne bo pusti* lo več dolgo »farbati«; naše ljud* stvo odpira oči in tam kjer jih ni še odprlo, bo prej ali slej gotovo spregledalo.
(»Primorski dnevnik« z dne 12. oktobra 1947).
»Vita nuova« dvomi in sumniči
Naš uvodnik od 17. okt., v ka* terem smo priobčili izjavo msgr. dr. Ukmarja, je »Vita nuova« za* vrnila z opazko, da ne veruje v njeno pristnost. Sumničenje, da smo podtaknili msgr. Ukmarju, ki ga zelo spoštujemo in cenimo, iz* mišljeno izjavo, je žaljiv in bi si ga bila »Vita nuova« lahko pri* hranila. Kdor dvomi v pristnost izjave, ve, kam se lahko obrne. Tudi pripombo, da je bil naš ko* mentar k izjavi, strupen, odkla* njamo. V komentarju smo samo ugotovili, da se je zaradi pošto* panja tržaške kurije čutil msgr. Ukmar užaljenega in zapisali, da se nam zdi čudno, da ga po vrni* tvi iz Pazina ni nihče obiskal in se z njim pogovoril Tega svojega mnenja tudi danes še nismo spre* menili. Ali bi se bil moral morda msgr. Ukmar, ki ga eje iz Pazina pripeljal Rdeči križ, najprej zape» Ijati do kurije in od tam šele na stanovanje ▼ Skedenj?
Vesti z” Goriškega
Novi kvestor
V	sredo 5. t. m. je dospel v Gorico novi kvestor dr. Angelo Giuliano, ki je takoj prevzel svo* je mesto. Dozdaj je služboval v notranjem ministrstvu v Rimu. Novemu g. kvestorju izražamo toplo dobrodošlico in mu želimo mnogo uspehov na njegovem koč* ljivem položaju v uverjenju, da bo nasproti nam pravičen in ne* pristranski.
Vpis v volilne imenike
Župani vseh občin so izdali sledeči razglas :
»Glasom določil čl. 3 za* kona od 7. oktobra 1947 št. 1058 bodo uradno vpisani v imenik volilcev vsi držav* ljani, ki so dovršili 21. leto starosti ali ki ga dovršijo do 30. aprila 1948, če SO' ime*
li	stalno bivališče v občini na dan' 15. oktobra 1947.
V	izogib morebitnim izo* Stankom lahko vsi prizade* ti zahtevaio vpis do 15. no* vembra 1947, in sicer s pro* šnjo na navadnem kolka prostem! papirju.
Prošnjo mora prizadeti lastnoročno podpisati in v njej navesti sledeče podat* ke:
a) očetovstvo; b) kraj in datum rojstva; c) šolsko izobrazbo; d) poklic; e) bi' vališče.
Če prizadeti ne zna ali ne more pisati, lahko prošnjo ustno izreče pred občinskim tajnikom ali pred uradni* kom, ki je za to poverjen, ali pa pred notarjem1 v pri* sotnosti dveh prič, ki potr* dita njegove osebne po* datke. Prosilec mora k prošnji priložiti vse listine, ki potrjujejo, da ima volil* no pravico in, če ni rojen v tej občini, tudi rojstni list.
Vsi tisti, ki nimajo v občini stalnega bivališča in želijo biti vpisani v volilni imenik te občine, ker so tu rojeni ali ker imajo tu glavni sedež svojega dela ali koristi, lahko prosijo za vpis in morajo navesti volil*
ni sedež, h kateremu želijo spadati. Predložiti morajo potrdilo občine, kjer imajo stalno bivališče, da so se odpovedali vpisu v tamo* šnji volilni imenik.
Državljani bivajoči v ino* zemstvu, tudi če so bili iz* brisani iz imenika stalnih prebivalcev, lahko prosijo, da ostanejo vpisani v volil* nem imeniku tiste občine, kjer so bili vpisani v času, ko so se izselili, ali da jih ponovno vpišejo, ali pa, da jih vpišejo v volilni imenik lastne rojstne občine, ali rojstne občine njihovih staršev in dedov. V ta na* men morajo predložiti pro* šnjo na navadnem nekol* kovanem papirju, in sicer do 15. novembra preko pri« stojne konzularne oblasti.«
Tisti volilci, ki so svoje bivališče preložili v okrožje drugega volilnega sedeža občine, lahko prosijo za vpis v imenik tega drugega volilnega sedeža, in sicer do 15. novembra.
Važno določilo za vpis v imenik volilcev
Čl. 51 zakona od 7. okto* bra 1947 štev. 1058 določa sledeče:
»Begunci iz obmejnih krajev Julijske krajine in Dalmacije in povratniki iz italijanskih afriških kolonij bodo vpisani v volilni ime* nik tiste občine, kjer imajo svoje začasno bivališče, tu* di oe nimajo potrdila, da so bili izbrisani iz volilnega imemika njihove bivše pri* stojne občine.«
To pomeni, da lahko tudi vsi slovenski begunci in iz* seljenci iz krajev, ki so bili priključeni k Jugoslaviji, prosijo za vpis v volilni imenik tiste občine, kjer imajo sedaj tudi samo za* časno bivališče (dimora temporanea, soggiorno itd.). Toliko več tisti, ki imajo stalno bivališče (residenza stabile).
Olje in slanina
Sepral poroča, da bodo potro* šniki v najkrajšem času dobili na svoje živilske nakaznice olje in slanino, in sicer 300 gramov sla* nine in 100 gramov olja na osebo. Več vagonov tega težko pričako* vanega blaga je že dospelo v Go* rico. Prihodnje dni bodo razde* Ijevali tudi razna druga živila za zaključek oktobra in na račun novembra.
Narodna zaščita v Brdih
likvidirala dva slovenska
fanta
V soboto prvega novem* bra, za vse svete, sta šla prijatelja Maraž Jožef iz Števerjana in Štekar Lade iz Zg. Cerova preko meje v Cerovo, da ob praznikih obiščeta prijatelje in grobo* ve rajnkih. V Cerovem je narodna zaščita, najbrže na ovadbo brezvestnih hlapcev komunističnega režima, ob* kolila hišo, kjer sta se usta* vila, ju prijela in odpeljala proti Kojskem. V klancu med Kojskem in Njivicami ju je na mestu ustrelila in sta oba obležala mrtva v mlaki krvi. Pokopali so ju na pokopališče v Kojskem. Zopet dve mladi slovenski žrtvi komunizma, zopet zločin nad narodom.
Slovenske srednje šole v Gorici
Po dolgem čakanju, pol* nem strahu in negotovosti, so se v sredo 5. t. m. ven* darle odprla vrata sloven« skih srednjih šol v Gorici. Od 15. oktobra dalje so di* jaki hodili dan za dnem povpraševat na svoje šole, kdaj se bo začelo novo šol* sko leto, a vsakokrat so ža* lostni odhajali, ker niso do* bivali drugih odgovorov ka« kor, da se še nič ne ve in da je treba še čakati. Mar= sikdo je že obupaval in ni več verjel, da bo še kdaj lahko prestopil kot učenec prag slovenske srednje šo* le. Starši so bili zaskrbljeni in zbegani.
Pa se jc v ponedeljek v prvih jutranjih urah hitro razširila novica, da je iz Ri* ma prišlo dovoljenje in da so priznane vse štiri sloven* ske srednje šole v Gorici. Veselje je bilo nepopisno; dijaki so poskakovali in vri« skali in niso mogli dočakati dneva, da pridejo spet v svoje učilnice. Še istega dne je tudi tržaški radio raz* glasil to novico, in prav zares, kdor je slišal to ra* dijsko poročilo, se mu je zdelo, da je tudi glas poro* čevalca bolj vesel kot na* vadno.
V sredo so se dijaki že na vse zgodaj začeli zbirati pred svojimi šolami, čeprav je bilo javljeno, da bo šol« ska maša šele ob 10.
Pravi pouk pa se je pričel v četrtek, skrajšan seveda, ker je bilo nameščenih ma* lo profesorjev in, še ti le za« časno. Mislimo, da bi višje šolske oblasti lahko upošte* vale, da ni naša krivda, če ima GoTica tako malo slo* venskih profesorjev. Ako bi jih pod fašističnim reži* mom ne preganjali in jim onemogočali življenje na rodnih tleh, bi se goriški Slovenci lahko postavili s svojo inteligenco, kakor so se postavljali pred fašiz* mom.
Važno določilo za prido* bivanje državljanstva
Zakon od 13. junija 1912, štev. 555 za pridobivanje italijanskega državljanstva določa pod členom 3, točka 1, da postane italijanski dr* žavljan, kdor vrši vojaško službo ali sprejme drugo službo (impiego) v Italiji. Opozarjamo na to zakonsko določilo vse tiste Slo* vence, ki so zaradi mirovne pogodbe zgubili italijansko
državljanstvo. Prizadeti, zlasti bivši vojaki, lahko takoj zaprosijo za zopetno pridobitev italijanskega dr* žavljanstva, s prošnjo na ministrstvo, kateri morajo priložiti krstni list, družin* ski list in kazenski list po* leg mjorebitnih vojaških in drugih listin.
*La Voče libera« in slovenske šole
Ko sem prebral oba članka o slovenskih šolah, ki jih je priob* čila tržaška »Voce« 29. in 31. ok* tobra na svoji goriški strani, mi je hipoma postalo jasno, zakaj se imenuje »libera«. Ta pridevek so ji gotovo dali zato, ker v njej lahko vsakdo svobodno objavlja pametne in neumne stvari. Tudi v omenjenih dveh člankih je poleg lesničnih trditev obilo neumnosti.
Ustavili se bomo samo pri ne* katerih. Z drugimi se ni vredno baviti. Zavračati n. pr. trditev, da je Slovencev v Italiji samo 12.000, pomeni isto kot nositi vodo v morje.
Učeni člankar trdi, da ima slo* vensko učiteljišče v Gorici sedem razredov. Vsak srednješolec pa ve, da imajo učiteljišča v Italiji samo Štiri letnike. Ker je sloven* sko učiteljišče ustrojeno po itali* janskem zakonu, ima tudi ono samo štiri letnike. Sodeč po po* drobnih statističnih podatkih, ki niso bili dozdaj še nikjer objav* Ijeni, sedi člankar nekje blizu šolske oblasti, ki je res lahko srečna, da je oblagodarjena s takim poznavalcem šolske zakonodaje. Čudimo pa se ravnatelju »Voce« prof. V. Furlaniju, ki je star šolnik in aktivni šolski nadzornik, da sprejema t list take očividne ne* točnosti.
Člankar pravi, da ima učiteljišče sedem letnikov samo zato, da število učencev, ki po njegovem znaša 42, lahko razdeli na sedem ter da zakriči, da ima vsak razred samo šest dijakov, češ, to je nekaj nemogočega. Ali naj mu postre* žemo s statistikami dijaštva v italijanskih šolah v preteklih letih. Poglejmo samo italijansko učite* ljišče v Gorici. V šolskem letu 1945/46 je bilo v prvem letniku. 24 dijakov. To je lepo in primer* no število za en razred, bi rekel kdo. Nerodno je samo to, da so teh 24 dijakov razdelili v tri pa* ralelke (7 + 9 + 8). Če ima slo* vensko učiteljišče 42 dijakov v štirih letnikih, bodo ti štiri raz* redi še vedno močnejši, kot so razredi na italijanskem učiteljišču. Tehnični zavod (trgovski kurz) je v istem letu imel v petih raz* redih 71 dijakov (od 8 — 19 na razred). Ženska industrijalna šola (priključena tehnični industrijalni šoli v Gorici) je v treh razredih imela celih 14 učenk. Sola za umetnostno obrt pa je imela v petih razredih 37 učencev. Račune in primerjavo naj izvrši vsak sam.
Začasnim učiteljem
Šolsko skrbništva sporoča: Na razglasni deski skrbništva je nas bita prednostna lestvica začasnih učiteljev, ki so vložili prošnje za učna mesta na slovenskih osnov® nih šolah. Navedeni začasni uči* telji naj takoj sporočijo šolskemu skrbništvu mesta, kjer želijo biti nastavljeni. Njihove želje se bodo upoštevale v skladu z vrstnim re* dom v prednostni lestvici.
Iz Brd
Z jugoslovanskega ozemlja je pobegnila številna družina nekega Antona Simčiča. V noči so prenesli kmečko orodje in pohištvo ter s solzami v očeh zapustili rodno zemljo. Tožili so predvsem o zapostavljanju in zanemarjanju verskih navad. Ponekod so aktivisti izrinili molitev iz ljudskih šol.
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije"
N. N. za boljši uspeh »Demo* kracije« 500 lir; begunka iz Bilj 100 lir; neimenovani 150 lir; Briški prijatelj »Demokracije« 1000 lir. Vsem najlepša hvala!
Odgovorni urednik : Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici.