Amerikanski Slovenec
	Lisi za slovenski narod v Ameriki in glasilo K, S. K. Jednote	
L 37 številka	Joliet, Illinois, 31. avgusta 1908	Letnik XVII
VELIKI IZGREDI V SPRINGFIELDU, ILL.
Dva črnca linčana, vsepolno oseb ranjenih in štirideset domovanj požganih.
ČRNCI SO ŠE VEDNO V STRAHU
Štirje polki zapustili mesto, kjer ostalo še 1,500 vojakov.
Springfield, 111., 19. avg. — Vojaška postava je skoro pri koncu v Springfieldu. Po odhodu Prvega in Četrtega polka je danes guverner Deneen odredil, da odidejo tudi Drugi in Peti polk in .tri stotnije Tretjega polka. Ostaneta pa tukaj Prvi konjiški in Sedmi polk.
Guverner je tudi odredil, da se vse patroliranje preneha nocoj o polnoči in postavi preostale čete na razpolago šerifu Wernerju od Sangamon coun-tyja.
Vsled teh odredeb se je črncev v Springfieldu polotil strah, zato naglo pošiljajo odposlanstva k državnim, o-krajnim in mestnim uradnikom, da ugovarjajo proti odpravi vojaške vlade. Oblasti se trudijo črnce pomiriti, a le z malim uspehom.
Črnci še vedno zapuščajo mesto na vlakih in karah, a revni pa pešice.
Daši je videti mesto mirno, vendar še vedno izbruhne tupatam kak izgred. Uradniki prejemajo mnogo pretilnih pisem brez imena; istotako razni trgovci. Neki grocer je prejel svarilo, naj ne prodaja več črncem, drugače mu bo prodajalna zgorela; in res je nocoj začela goreti, a so ogenj pogasili. Medtem ko vojaštvo pomirja mesto, se civilne oblasti trudijo, da bodo strogo kaznovani kolovodje in povzročitelji zadnjih izgredov. Vsepolno prič je že določenih za veliko poroto. Več nego šestdeset črncev in belokožcev je bilo zaslišanih, in vse sumljive osebe se še devajo v zapor.
Nocoj se poroča, da je Abe Ray-mer, ruski jud, ki se je šele pred letom dni priselil v to deželo, dejan v zapor pod obtožbo, da je umoril priletnega črnca W. Donnegana, ki ga je drhal obesila na drevo pred njegovim stanovanjem. Tudi poročajo, da bodo Raymerja zagovarjali judovski odvetniki iz Chicage.
Nocoj se je odločilo, da bo izročen civilnim oblastim Joseph B. Klein iz Ghicage, prostak v stotniji A Prvega pešpolka, ki je z bajonetom zabodel Earl Nelsona v Kankakee, ko je skočil na vlak, na katerem je bil polk na poti v Springfield.
V sledečem objavljamo brzojavke o početku izgredov.
Kako nastali izgredi.
Springfield, 111., 15. avg. — Več ur v prošli noči je bil okraj, kjer stanujejo črnci, v rokah besneče ljudske množice. Šele ko je dospelo na lice mesta skoro 12 stotnij pehote, več oddelkov konjištva in nekaj topov ter je poveljujoči častnik dal enkrat “na slepo” ustreliti, so se izgredniki razpršili. Posledek tega besnega izbruha proti črncem je bilo linčanje enega črnca, ranitev kacih 60 oseb, povečini belokožcev, in razrušenje nad 40 hiš, ki so v njih stanovali črnci. Tisoč miličarjev sedaj patrolira po mestnih cestah in menda ne pride do nadaljnjih bojev. To je bilo prvo linčanje v državnem glavnem mestu. Linčani črnec, Charles Hunter, je bil prijet, ko se je skrival pod neki vlak. Daši je bil baje popolnoma nedolžen, so ga obesili na drevo in prevrtali s kroglami. Policaji so kakor besni tolkli z batinami po sirovih napadalcih, a črnca niso mogli rešiti. Miličarji so pritekli na lice mesta prepozno.
70 let stari James Scott, občespošto-van meščan, je bil ostreljen in tako hudo ranjen, da je kmalu nato umrl.
Ker sta bila črnca Richardson in James prepeljana v ječo v Peorijo, se je ljudstvo strašno razburilo. Izgredniki so hiteli v okraje, kjer bivajo črnci, in začelo se je kruto preganjanje. Hiša za hišo je bila zažgana in gasilci so kmalu obupali, da bi ukrotili o-genj. Telefonskim potom je bila klicana pomoč iz sosednih mest, a preden je dospela semkaj prva požarna hramba od zunaj (iz Bloomingtona), je že bilo 40 hiš vpepeljenih. Drhal je rjovela in se drla, rezala cevi in žugala s smrtjo celo gasilcem, ki so hoteli vršiti svojo dolžnost. Šele ko so dospeli miličarji iz Peorije, Bloomingtona, Pekina, Dekatura, Pontiaca, Champaigna, Arcóle, Taylorvilla m Danvilla se je položaj malo izpreme-nil. Poveljujoči častnik je dokazal, da Se razume šale in je ukazal, ko se kričači in nigrovske krvi žejni izgredniki na njegov poziv niso hoteli razpršiti, tajprej “na slepo” streljati. To je Pomagalo in polagoma so se razšli ti ljudje, ki so v svoji slepi besnosti po-
vsod pripravili Springfield ob dobro ime.
Kramola se je začela, ko se je razširila vest, da sta bila odpravljena iz ječe črnec Richardson, ki je zločinsko napadel gospo Earl Hallam in bil prijet, ter njegov tovariš Joseph James,-ki je ustrelil pred mesecem dni pastorja A. Ballarda, ker je branil čast svoje hčere. “Pripričati se hočemo o tem”, so kričali pred ječo zbrani ljudje. Ko pa se je potem še doznalo, da je restavrater Harry Loper posodil svoj avtomobil, da so črna grdobina spravili v zavetje, se razburjeni ljudje niso mogli več brzdati. Naglega koraka so drli do tega restavranta. Razdejali so ga in nekatere strežaje, ki so se jim upirali, so s kamenjem bombardirali in obstrelili. Potem so rjoveč hiteli v nigrovske okraje, kjer so takoj jeli zažigati hišo za hišo. Policija ni mogla ničesar opraviti, istotako ne takoj iz mesta dospela milica. Šele dohod nadaljnjih miličarjev je napravil izgredu konec.
Springfield, 111., 15. avg. — Nocoj je bil tu linčan še en črnec, 80 let stari William Donnegan. Zločin se je izvršil samo dva bloka daleč od državnega kapitola. Guverner Deneen je bil tačas v svoji uradni sobi. Konjiki so razpršili drhal. 'Vsi saluni so od petka zaprti. Restavrater Loper, kateremu je drhal zrušila restavrant, je odpotoval z družino neznano kam v Michigan.
Springfield, 111., 16. avg. — Sedaj je tukaj zbranih 4200 vojakov. Danes sklicano vojno sodišče je razpravljalo slučaj v Kankakee po nekem vojaku z bajonetom prebodenega Earl Nelsona, ki je bil usmrčen, ko je hotel splezati v vagon, napolnjen z vojaki. Po razsodku vojnega sodišča je bil do-tičnik po vojaku na straži usmrčen v silobranu.
Springfield, 111., 17. avg. — Tukaj se je danes začelo drugo dejanje plemenskega boja, ki je imel kot posledek linčanje dveh črncev, usmrčenje petih oseb in hudo poškodovanje 65. belokožcev in črncev, razrušenje 40. hiš in naglo preselitev iz mesta nad 2000 črncev; začela se je namreč priprava za kaznovanje tistih, ki so kramolo povzročili in proizvedli. Po naročilu guvernerja Deneena je sodnik Creight-ton od tukajšnjega okrožnega sodišča odredil takojšnje sklicanje posebne po rote. V zaporu je nad 100 izgrednikov.
Springfield, 111., 18. avg. — Milica je imela davi spet mnogo dela, ker so v raznih okrajih izgredniki zasramovali vojake in uradnike ter žugali črncem. Sicer se je pa položaj vtoliko zboljšal, da se. Prvi pešpolk že jutri povrne v Chicago.
Potres.
Chicago, 111., 18. avg. — Predstojnik tukajšnjega vremenoslovnega urada zvezinega je prejel od svojega tovariša iz mesta Eureka, Cal., brzojavno poročilo, da je bil tamkaj proti 3. uri občutiti prav močan potres. Brzojavka ni sporočila podrobnosti o morebitni škodi.
Milwaukee, 18. avg. — Tukajšnji vremenoslovni urad je sporočil davi potres v Eureki, Cal.
Eureka, Cal., 18. avg. — Dva huda potresa sta se čutila davi tukaj, prvi ob 3. uri in drugi ob ¿46. Prvi, najhujši, je omajal nekaj starih poslopij, a nihče ni bil ranjen.
Bankrotna družba za premog.
Scranton, Pa., 15. avg. — “Pennsylvania Coal & Coke Co., ena največjih družeb v okolišu mehkega premoga, je proglašena za bankrotno, ker ne more plačati svoje zakupnine. Vrednost rudnikov ceni družbin predsednik nad 26 milijonov dolarjev, dolgove na $13,000,000. Leta 1907. se je v 33. druž-binih rudnikih izkopalo skoro 4,000,000 ton premoga. Družba ima nad 100,-000 akrov premogovega ozemlja z nad 800 milijoni ton premoga. Družba ima lastna pristanišča v New Yorku in ladje, nšd 1000 železniških vagonov 1260 delavskih hiš in mnogoštevilne elektrarne.
Proti črncem.
Knoxville, Tenn., 18. avg. — Oboroženo krdelo belokožcev je danes o-trebilo še eno rudarsko taborišče tu blizu kraja Jellico, ki so v njem bivali črnci. Vsi v razdalji tridesetih milj od kraja Jellico stanujoči črnci so bili pozvani, v treh dneh zapustiti krajino. Pravijo, da je bila zažgaba neka koča, v kateri je zgorelo šest črncev.
Premogarji v Indiani
Evansville, Ind., 17. avg. — Vsi premogovi rudniki v tem distriktu danes poslujejo. Premogarji nočejo prej štrajkati, dokler se rudniški posestni-niki ne odločijo, opustiti "check-off-system”. Rudniški posestniki imajo danes popoludne posvetovanje v zvezi s to stvarjo.
VOJNA MED CASTROM
Venezuelski predsednik vzbuja splošno ogorčenje po svojem prevzetnem nastopanju.
ZDRUŽ. DRŽAVE IN FRANCIJA.
Podpirajo Holandijo v njenih zahtevah po zadoščenju.
London, 20. avg. — Haaški poročevalec listu “Telegraph” pravi, da je pravkar slišal, da je imela vlada danes posvetotanje, ki je trajalo osem ur in na katerem se je razpravljal razpor z Venezuelo, in konečno se je sklenilo, prirediti pomorsko demonstracijo.
Caracas, 19. avg. — Glavno mesto Venezuele je danes popolnoma brez konzularnega zastopništva. Pač so o-stali še nekateri diplomati tukaj, a tem se godi trda, ker jim je dejansko pretrgana vsaka zveza z njihovimi vladami.
Nedavno osamljenje otoka Curacao, ki pripada Holandiji, je uničilo skoro edino možnost, dobivati kabelograme iz Venezuele po pošti. Do Trinidada vozi samo nekaj parnikov na mesec in brzojavke se morajo sedaj pošiljati po pošti do kabelopostaje na tem otoku. Brzojavne črte v Venezueli niso odprte za tajne brzojavke.
Francija je izročila varstvo svojih koristi brazilskemu poslaniku FerreirS. Dva meseca, odkar je zaprto ameriško poslaništvo, so bili francoski podaniki v Venezueli brez zaščite.
Mali holandski otok Curacao strašno trpi, odkar ga je gen. Castro kup-čijsko osamil v povračilo za nedavni napad po drhali na njegov konzulat in tamošnjega konzula. Noben parnik od tega otoka ne sme v nobeno venezuelsko luko.
Predsednik Castro se mirno pripravlja za dolgo potovanje v notranjo Venezuelo. Najprej pojde v Barquisime-ro, največje mesto v notranji deželi.
Pariz, 19. avg. — Časopis “Temps” danes izraža zadovoljstvo nad svobodoljubnim in modrim tolmačenjem Monroe-doktrine odstrani Združenih držav, kot se je pokazalo sedaj, ko je Stric Sam odobril načrte holandske, po katerih se od Venezuele zahteva zadoščenja. List pravi:
“Prevzetni Castro, ki je sramotilno pregnal francoskega poslanika iz Caracasa, je vsak dan bolj in bolj nemogoč. Čas je gotovo prišel za poravnavo brezštevilnih mednarodnih tež-koč z Venezuelo, in nastop Holandije bo bržkone otvoril pot v tem smislu.”
Priseljevanje.
Washington, 18. avg. — Po danes j objavljeni ter v uradu za priseljevanje ! in naturalizacijo sestavljeni statistiki ! se je priselitev iz vseh delov sveta mc-1 seča julija zmanjšala za 72 odstotkov proti istemu mesecu lanskega leta. Znašala je skupaj 27,000 priseljencev proti 97,132 julija meseca 1907. Najbolj zmanjšalo se je priseljevanje iz Ruskega. Znašalo je 6198 proti 28,971 v istem mesecu lanskega leta, zmanjšanje za 71 odstotkov. Skupno število vseh od priselitve izključenih oseb je znašalo julija meseca 539 proti 1241 leta 1907., zmanjšanje za 57 odstotkov.
Priseljevanje v šestih mesecih, končanih z dnem 31. julija, je znašalo 193,-006 proti 787,667 v istem času leta
1907.,	zmanjšanje za 76 odstotkov. Skupno število v tej dobi od priselitve izključenih oseb je znašalo 3498 proti 6239 leta 1907. Skupno priseljevanje iz Ruskega je znašalo v istem času 32,284 proti 144,531 v lanskem letu, zmanjšanje za 78 odstotkov.
Sprevodniki kot sleparji.
Newark, N. J., 15. avg. — Dva sprevodnika Broad Street-črte, pripadajoče cestni železnici “Public Service”-korporacije, sta bila danes prijeta in izročena kazenskemu sodišču pod obtožbo, da se redno oplenjevala mesto, ki upravlja cestno železnico. Tajnik “Public Service”-korporacije je v sodišču izjavil, da je bilo mesto, odkar je prevzelo upravo in uvedlo “pay-as-you-enter”-sistem, po sprevodnikih okradeno za najmanj $500,000. Ti so vsak dan vtaknili v svoje žepe od $3 do $5. Več nego 2000 sprevodnikov je bilo v enem samem letu odstavljenih, ker so bili sumljivi tatvine.
Sodil se je sam.
Media/Pa., 15. avg. — Črnec Moses Spence, ki je včeraj zjutraj vlomi! v stanovanje gospe Hannah Yarnall v mestu Rose Tree, tam sramotno napadel gdčno. Margareth McClure in bil potem zasledovan, se je danes sam sodil, da ga ne obesijo na drevesu. Ko so ga njegovi zasledovalci skoro dosegli, je potegnil revolver iz žepa in si pognal kroglo v glavo.
Preprečeno linčanje.
Norfolk, Pa., 15. avg. — Kacih 300 moških je naskočilo davi ječo v Portsmouthu, da linčajo ujeta črnca Kinga in Smitha, ki sta nesramno napadla neko belokožno starko. Policaji in gasilci pa so množico pregnali.
Življenja sit baron.
New York, 15. avg. — Rihard pl. Arkovy, 28 let star ogrski baron, se je danes v svojem stanovanju poskušal usmrtiti s svetilnim plinom; prepeljali so ga umirajočega v bolnišnico. Tu se je preživljal kot pisatelj, zavarovalni agent in prodajalec. Poprej je bil častnik v nekem avstrijskem gardnem polku, član Jockey-kluba v Budimpešti, pozneje v diplomatični službi. Prijatelji so mu tu pomagali, ustanoviti borznomešetarsk urad. Zaslužil je na tisoče, pa nedavno vse izgubil in potem je volil smrt mesto revščine.
“Rdeči posebni vlak.”
Indianapolis, Ind., 18. avg. — Izvr-ševalni odbor sociališkega narodnega odbora je sklenil, med narodnim vo-litvenim časom dvakrat poslati preko dežele posebno vlak z govorniki. Predsedniški kandidat strankin, Eugene V. Debs, in A. M. Simons iz Chicage bosta glavna govornika. Na vlaku se bode nahajala godba in v dveh tovornih vagonih bo v poučne ozir. pojasnjevalne svrhe naloženega dovolj sociališkega slovstva. Vlak se bo imenoval “rdeči posebni vlak”; na lokomotivi in zadnjem vagonu bosta razpeta zvezdnat prapor in rdeča zastava. Stroške tega vlaka, $20,000, bo pokrilo 15,000 sodrugov v znesku po 12c do $5. Obiskanih bo 350 mest in krajev v deželi.
“Fightipg Bob”. ..
Lake Mohonk, N. Y., 18. avg. — Daleč od vojnih ladij, na katerih je prežil skoro pol stoletja, je podadmi-ral Robley D. Evans danes tukaj obhajal svoj 62. rojstni dan, ki je tvoril obenem izstop iz pomorske službe, kajti po postavi mora vsak pomorski častnik, tudi če je zdrav, tedaj izstopiti iz službe, a zdrav pa Evans žal ni. Še nikdar ni noben ameriški podadmiral pred Evansom služil 48 let. Njegovi prijatelji so mu danes priredili imenitno slavlje. Brzojavk je dospelo na stotine.
Baldwinov zrakoplov.
Washington, 14. avg. — Kapitan Baldwin je izpolnil danes drugi pogoj za sprejetje njegovega zrakoplova, ki se da voditi, odstrani zvezine vlade, ker je po vladi izgovorjeno hitrost dosegel, celo presegel. Po dogovoru je moral prepluti 16 milj na uro, a pri prvi današnji vožnji je dosegel hitrost 16J4 milje, pri drugi pa približno 19 milj.
Zeppelin “pod kuratelo”.
Berolin, 13. avg. -—• Vse časopisje je ogorčeno nad predlogom generalnega direktorja splošne elektriške družbe, tajnega svetnika Rathenau, da naj se za grofa Zeppelina zbrano darilo u-porablja po skrbnikih, to je, naj se slavni grof, ki je iznašel znano zrako-plovnico ter žel mnogo slave zase in celo Nemčijo, stavi pod kuratelo ali varstvo, kakor navaden zapravljivec.
Oskrbnik imovine imenovan.
Allentown, Pa., 17. avg. — Na predlog več upnikov “Allentown Foundry & Machine”-kompanije je danes imenovalo sodišče oskrbnika imovine za to obrtno družbo, ki je bila ustanovljena leta 1837. Tovarna je vredna $200,000 in izdeluje na leto blaga za $300,000. Štrajk livcev in nedavna finančna stiska sta baje vzrok bankrotu. Obveznosti znašajo $150,000.
Ciganska bitka.
Moravska Ostrova, Avstrija, 18. avg. —Po konjskem semnju v bližnjem Fri-deku je prišlo do pravcate ciganske bitke. Neki cigan je ustrelil, z revo-verjem druzega cigana, s katerim se je bil razprl, nato je skočil na svojega konja in odjahal. Ostali cigani so se raditega skregali, pri čemer je bil dvema trebuh razparan z noži. Eden od njiju je takoj umrl. V gostilni se je potem prepir iznova vnel. Sproženih je bilo 20 strelov, štirje cigani so bili ustreljeni, sami mladeniči. Pet ciganov je bilo prepeljanih v bolnišnico umirajočih. Ko so prišli orožniki, so ostali cigani zbežali skozi na-rastlo Ostravico, pri čemer sta dva utonila. Ujet je bil samo eden. Mnoge vozove z ženskami in otroci, mnogim orožjem in orodjem so cigani zapustili na bližnjem polju.
NESREČA V RUDNIKU NA ANGLEŠKEM.
Vsled eksplozije jamskih plinov je bilo sedemdeset rudarjev zasutih.
MENDA VSI STORILI SMRT.
Strašni prizori v rudniku. Reševalci morali bežati pred ognjem.
Wigan, Anglija, 19. avg. — Tukaj so že opustili upanje, da bi se mogel rešiti tudi samo eden od 70 rudarjev, ki so bili včeraj vsled plinove eksplozije v Maypole-rudniku zasuti. Včeraj še živi na površje spravljeni štirje delavci so bili zaposleni v sosednjem rovu. Vsled eksplozije razdejani prevetrovalni stroji so bili davi popravljeni in rudnik je bil očiščen strupenih plinov. Reševalci so se davi, spet spustili v rov, in kar So videli, jih je napolnjevalo z grozo. Nedaleč od vzhoda je ležalo 18 strahovito okrnjenih trupel, večini je nedostajalo rok in nog in glave so bile večjidel tako razbite, da jih ni bilo poznati. Rudniška uprava izjavlja, da je bilo spuščenih v rov 60 do 70 delavcev in tudi ona ne verjame, da bo le eden od njih preživel katastrofo. Ženske in otroci, ki stoje ihteč in solzeč pred vhodom, pa še vedno upajo, da bodo njihovi možje ozir. očetje spravljeni na površje živi.
Wigan, 19. avg. — Reševalni oddelki, ki so se bili spustili v Maypole-rudnik, so se morali popoludne umak-niki, ker je v rudniku nastal ogenj. Šele ko bodo plameni pogašeni, bo možno spet v rudnik.
Nadaljnja pomilostitev.
Dunaj, 16. avg. — Cesar Franc Jožef je dbločil, da se v ponedeljek proglasi nadalnje pomiloščenje povodom obhajanja njegovega 601etnega vladarskega jubileja. Pomiloščeni bodo predvsem take osebe, ki so zakrivile prestopek razžaljenja veličanstva.
Odredbo vladarjevo so semkaj sporočili brzojavnim potom iz Ischla. Koliko je število srečnežev, ki bodo deležni pomiloščenja, ni sporočeno. Sedanja pomilostitev izpopolnjuje že koncem novembra lanskega leta objavljeno pomiloščenje za nabornike in mudljive vojnodolžnike. Ono pomiloščenje je zadobiio veljavo dne 2. decembra.
Skoro dosegel cilj.
London, 18. avg. — Od vseh poskusov preplavati kanal do Francije, se je današnji kovača T. W. Burgessa še najbolj približal popolnemu uspehu. Toda,-ko je bi! Burgess oddaljen komaj še eno miljo od rta Grisnez, Francija. je mora! radi neugodnega toka plavanje opustiti! V vodi je bi! 20 ur in 11 minut. Ko je nehal plavati, je bil še krepak dovolj, da je. brez pomoči splezal ob boku na krov sprem joče ga ladije.
Brezžično telefonstvo.
Pariz, 16. avg. — Pomorski lajtnanti Colin, Jeance in Mercier, iznajditelji necega brezžičnega telefonskega pri-stroja, so dosegli danes s svojo iznajdbo-znamenit uspeh, kajti posrečilo se jim je, porazumeti se na razdaljo 310 milj po pristroju. Besede so zvenele pač le tiho, ampak lahko umljivo. Iznajditelji so prepričani, da jim bo možno pristroj tako zboljšati, da se bo z njegovo pomočjo lahko govorilo na razdaljo 600 do 700 milj.
Štirje “domači prelati”.
Rim, 17. avg. — Danes, na dan 40. obletnice njegovega imenovanja članom svetega zbora je prejel kardinal-nadškof Gibbons iz Baltimora, ko se je baš pripravljal v spremstvu nadškofa Farley iz New Yorka in škofa O Connella iz Washingtona za odhod iz večnega mesta, od kardinala in državnega tajnika Merry del Val po naročilu papeževem iskrene čestitke in obenem sporočilo o imenovanju sledečih ameriških duhovnikov za papeške domače prelate z naslovom “Monsignore": Župnik T. S. Lee iz Washingtona, D. C.; župnik James F. Mackin od istotam; župnik Geo. Devine iz Baltimora, Md„ in župnik W. E. Starr od istotam.
Proti priselitveni postavi.
Washinton, D. C., 17. avg. — Prekomorske prevozne družbe so pri zvezi-nem višjem sodišču vložile pritožbo proti nekemu odloku newyorškega zve zinega okrožnega sodišča, ker daje do-tični odlok čolnarjem pravico, da pri-drže odhodne papirje takim parnikom, katerih lastniki se upirajo, plačati globe, naložene jim zaradi prevoza nezaželenih inozemcev v Ameriko. V do-tični pritožbi se pobija, ustavnost sedanje priselitvene postave, ki odreja odmerjanje te kazni.
Cesarjev rojstni dan.
Dunaj, 18. avg. — Po vsem Avstrijskem in Ogrskem se je danes obhajati 78. rojstni dan cesarja-kralja Franc Jožefa z božjimi službami, ljudskimi veselicami, vojaškimi paradami itd.
Po želji cesarjevi se bo velik del svečanostnih skladov uporabil za ustanovitev dobrodelnih zavodov v raznih kronovinah.
Jugoslovanski “zarotniki”.
Dunaj, 14. avg. — Po brzojavnem poročilu iz Zagreba so doslej na Hrvaškem dejali v zapor kot zarotnike 27 oseb. Vse so obdolžene, da so se udeleževale skrivnega gibanja jugoslovanske revolucionarne organizacije v Hr-vatski, Bosni in na južnem Ogrskem, Vlada pa začasno ne bo nič vpraševala v Belgradu, dasi je videti srbski dvor zelo zapleten v zaroto. Počakati hoče najprej na izid pravd in obravnav, ki se vkratkem začno in obetajo senzačna odkritja.
Kralj Peter “nezaželen”.
Dunaj, 15. avg. — Nameravani obisk srbskega kralja Petra pri cesarju Francu Jožefu v Ischlu izostane. To se danes naznanja od merodajne strani, Vest ne povzroča nikakega presenečenja, kajti po zanesljivih poizvedbah zagrebških oblasti je belgrajski dvor v večkratimenovano, daljnosežno zaroto jugoslovanske revolucionarne organizacije proti Avstro-Ogrske-mu nele zapleten, marveč ista je izšla naravnost iz okolice srbskega vladarja.
Medtem so odkrili nadaljnjih dokazil, po katerih se je velikosrbska zarota še mnogo dalje razširila, nego so doslej mislili. Policija ščiti kronsko pričo Nastiča, ki je bil predkratkim v Zagrebu pod obtožbo veleizdaje dejan v zapor, proti togoti ljudske množice.
Vsak dan donaša novih odkritij in obravnavam ne bo ne konca ne kraja.
Roosevelt vabljen.
Manila, Filipini, 18. avg. -— “Merchants Association” iz Manile namerava, povabiti predse mika Roosevelta na obisk Filipinskih otokov pred alf’ po njegovem lovu v Afriki.
Dopis iz Chisholma.
Chisholm, Minn., 16: avg. — Dne
25.	avgusta, to je, v torek zjutraj ob
9.	uri bo sv. maša in božja služba pri Pat. Greaney Town 63 R. 21. Vsi katoličani, ki tam okoli stanujejo, naj se udeležijo te službe božje. Kateri imajo otroke za krst, naj jih prinesejo že pred sv. mašo ob 8. uri. Otroci od 12 do 15 let, ki še niso opravili prvega sv. obhajila, naj se zbirajo v torek zjutraj kakor zgodaj je mogoče, da se pripravijo za prejemanje sv. zakramentov.	Rev. John Tscholl,
Listnica upravništva. -
Gg, pošiljateljem farmarskih dopisov”.
Pod naslovom Farmarski dopisi smo bili določili prostor za one dopise ki bi utegnili prihajati od resničnih slovenskih farmarjev. Dohajajo nam pa skoro izključno dopisi od raznih zemljiških agentov, ki delajo ž njimi bolj reklamo zase in sejejo tem potom nepotrebni medsebojni prepir. Za to bomo vsem takim "farmarskim dopisom” odslej zanaprej odkazovali pot v naš — koš.
Brezbrižnost za življenje.
Dr. McCormick je razglasil, da ena tretjina od 5,700,000 ljudi, ki : bili bolni ali so umrli zadnje leto, la ko ostala v polnem zdravju, ako bi ravnala po najpreprostejših zdrav: stvenih pravilih. Videti je, kakor se ljudje prav nič ne brigali za obran tev svojega življenja in zdravja, k. prezirajo tolikere nasvete. Dostikr smo opozarjali naše čitalce na neva nost, ki tiči v zanemarjanju prvih zn kov bolezni, ki sta izguba slasti in t lesne moči, ter jim svetovali, naj n mudoma uživajo Trinerjevo amerišl zdravilno grenko vino, kajti edino na to zdravilo se morejo gotovo zan šati ob vseh boleznih prebavnih org nov in živcev. To vince hitro povri vsem organom prebavnega ustroja n; hovo naravno delavnost, prežene n rabno tvarino, očisti kri, okrepi žive V lekarnah. Jos. Triner, 616—622 S Ashland Ave., Chicago, 111,
Slovencem v pogled.
Cenjeni zdravnik Collins N. Y. Medical Instituta:—
Vam naznanjam, da sem posljana zdravila porabil ter popolnoma ozdravil po njih, da nobenih znakov bolezni več ne čutim. Srčno lepo se Vam toraj zahvalim za Vaš trud, Bog Vam stotero poplačaj! Še enkrat Vas zahvaljujem in vsakemu priporočam ter ostanem hvaležni
Ivan Kogoj, Mulberry,, Kans,
^MERIKANSKI SLOVENEC. 21. AVGUSTA 1908.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
bom prišel tja. od tam.
Joliet, 111., 19. avg. — Blagoslovljene novih treh stranskih oltarjev v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa se je vršilo jako slovesno in ob obilni udeležbi vernega ljudstva na Veliki Šmaren. Potem so ob jednem darovali tri sv. maše na treh oltarjih: č. g. dekan Dunne in domača dva gospoda duhovnika. Oltarji so zares krasni in vzbujajo občno pozornost.
—	V tukajšnjem samostanu sester sv. Frančiška je bilo zadnjo soboto več novih kandidatinj sprejetih v red, nekatere sestre so naredile obljubo, zopet druge isto ponovile. Med njimi so bile štiri Slovenke in sicer: sestra Rufina, Ivanščekova iz Jolieta je naredila večno obljubo; sestra Sekunda, Go vednikova iz Jolieta, sestra Perpetua iz Št. Vida nad Ljubljano in sestra Flora iz Tomišlja na Dolenjskem pa so naredile prve obljube. Zadnji dve sta prišle pred štirimi leti s Kranjskega in sta takoj ustopile v tukajšnji samostan.
—	G. Anton Fritz nam poroča: Mr. G. W. Sells, superintendent v tukajšnji jeklarni “American Steel and Wire”-kompanije (Scott Street Works), se premesti v Clevelandski distrikt in sicer v jeklarno Tyuga Mill, ki pripada tudi istej družbi; in njegovo mesto prevzame Mr. Frank Withgrow, kateri je v službi omenjene jeklarniške družbe od svojih mladih let in je bil tudi vzgojen v Jolietu.
—	G. Matt Nemanich je bil zadnjo soboto proglašen republikanskim odbornikom (committeeman) iz 22. pre-cinkta. Njegov nasprotnik, g. Frank Kness, je ostal v manjšini za 8 glasov. Določitev se je izvršila v uradu okrajnega klerka.
—	Iz' Clevelanda, O., v joliet^ko našo naselbino se je stalno preselil g. Simon Šetina s svojo go. soprogo Marijo in 8 let staro hčerko Jožefo. G. Šetina je po svojem poklicu kameno-sek in klesar ter bo otvoril svojo delavnico ob N. Chicago cesti, kjer si je že kupil lepo hišo. Dobrodošel!
—	Delavski praznik (Labor Day) bode prvi ponedeljek prihodnjega meseca, to je, dne 7. septembra. Da li bo kaka pocestna parada, doslej še ni določeno. Piknik bode v Dellwood-parku in bo “suh”.
—Skoro 1 uro je zadnjo soboto zvečer razsajala nevihta, ki je sledila silni dnevni soparici in res dodobra zvedrila ozračje. Bliskalo je in grmelo, kakor da bi se približal sodni dan, in strela je neštetokrat udarila v razne visoke stavbe, vendar ni povzročila tukaj nobenega ognja. Vmes je pa tulil in žvižgal silen piš, ki je gonil oblake semtertja. Curkoma se je v prestankih vlival dež. Škoda, napravljena v mestu, ni bila baš velika, dasi so bile brzojavne in telefonske žice vsepovsod pretrgane. Tem večjo kva-ro pa je vihar napravil po jolietski okolici, kjer je lomil drevesa in požgal nekaj farm.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Kuprešanin Nikola, Kramarič M. in Suhoper Nikolaj.
—	Ako se ponesrečite; ako kupite hišo ali posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na me, ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S.
E.	Freund, 320 Barber Bldg.
—	Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aurora, Minn., 14. avg. — Cenjeno uredništvo našega cenjenega lista A-merikanskega Slovenca! Prosim, da sprejmete mojih par vrstic v predale Am. Slov. Ravno sedaj, ko se mudim v goriimenovanem mestu po svojih poslih, prišel mi je v roke chicaški list '“Proletarec”, v kojem sem našel nek dopis iz Ely, Minn. V tem dopisu se oni tajni dopisnik zaletuje z nedo-statnimi izrazi v Slovenski Politično-Izobraževalni Klub, Ely, Minn., kateri je marsikaterim trn v peti, ker si je izbral ta hvalevredni klub nalogo, v vseh ozirih pomagati delavcu do boljšega napredka. Trn v peti je posebno nekaterim rudečkarjem, ker naš klub tako lepo napreduje v vseh ozirih ter zato, ker so mnogi rojaki že delo dobili potom posredovanja kluba. To jih v srce peče, ker mi očitno delujemo na pošten način, se ne skrivamo pod krinko socijalizma. Sploh pa ni še nikdo povpraševal, če je ta ali oni član “dobra ovčica” i. t. d. To je laž onega izdajnega dopisovalca. Mi hočemo pošteno delovati po poštenih načelih. Naš namen ni hujskati proti nobeni stranki. Če pa kojemu naše delovanje ne ugaja, naj se ne vtika vmes ter naj ostane, kar je. Naš klub ni ničla proti drugemu, kateri se ne da na svetlo, ampak v skrivnem delovanju zvija svoja načela, podobno tistemu opazovalcu, kateri skriva svoje ime in ga ne da na dan, da si v svoji butici domišlja, da je ono vse pošteno, če koga okrca z neslanimi in poneum-nevalnimi izrazi oziroma dopisi. Če je Vaš namen pošten ter če Vi znate bolje od nas, zakaj Vi ne objavite Vašega imena v listu, pa bi šli Vas za svet poprašat, ker Vi znate vse boljše
od nas? Zakaj se potem skrivate? Pridite in dajte svoje mišljenje na dan! Ne rujte zoper pošten narod, kateri ni zato v Ameriko prišel, da bi Vaša ru-deča povelja posnemal ter se skrivoma v rudeča društva zbiral. Naš klub šteje, dasi je šele nekaj mesecev, kar se je ustanovil, 130 članov. Trdno bodemo stali ter delovali za dobrobit naroda vedno naprej; ne bomo se ozirali, če je ta komu na potu; naj brcajo kolikor morejo pod krinko opazovalca, ne ustrašimo se jih.
Dne 9. avg. se je odpeljalo do 18 klubovih članov v Duluth, kjer so položili prošnje za meščanski papir. Tako je prav, le naprej!
Pozdrav rojakom po Ameriki. Zopet kaj. S polnim imenom
Joseph J. Peshell, nadzornik S. D. P. Kluba.
Black Diamond, Wash., 11. avg. — Slavno uredništvo A. Sl.! Le poredkoma prihajajo dopisi iz tega kraja. Danes se vam jaz priporočam za nekoliko prostora, da čitateljem priljubljenega lista nekoliko naznanim tukajšnje razmere.
Dne 2. avg. so trije naši rojaki zapustili vence devištva ter nastopili zakonski stan. Ženili so se: 1. Jakob Rottar z nevesto Frances’ Verhovnik;
2.	Alojz Kerne z Anie Verhovnik; 3. Rafael Suhoveršnik z Nežo Pustoslem šek. Zaljubljenim parčkom želimo o-bilo sreče. Svatba se je obhajala pri
M.	Malnerichu v društveni dvorani v kraju Wash., ker je tam precej slovenskih farmarjev, ki imajo tudi svojo cerkev; in na omenjeni dan bila je tudi služba božja. Povabljeni bili smo tudi slovenski premogarji iz Black Diamonda, ki smo se tudi v precejšnjem številu udeležili redke slavnosti. Ko smo se pripeljali na mesto, kjer se je svatba obhajala, bili sme °d svatov lepo sprejeti. Ker smo bili vsi slovenske rodovine in tudi spoštujemo svoj materinski jezik, zato smo se tudi nadjali, da se bode svatovska veselica obhajala, kakor je navada pri Slovencih. Ali žalibog, tamkajšnja čeravno slovenska dekleta niso se znala z nami pogovarjati. Zatajile so svoj materni slovenski jezik, čeravno ga razumejo kakor mi! Pa angleščine morajo se še učiti tudi kakor mi. Žalibog, da se mora slovenska rodbina toliko spozabiti, da svoj materni slovenski jezik v navzočnosti Slovencev zapusti! Radovedni smo, ali so vsa slovenska dekleta širom Amerike pozabila, da so slovenske krvi, ali samo tukaj v Washingtonu? Omeniti moram, da je bila povabljena Helena Klančnik, da bi na ženitovanjski veselici godbo igrala. Ko pa smo se tudi povabljeni Slovenci iz Black Diamonda hoteli s plesom zabavati, je odgovorila, da za Slovence ne bo igrala. Pra-šamo te: Kaj pa si ti? Ali nisi tudi ti slovenskih starišev, pa se slovenskega naroda izogiblješ? Zakaj pa si prišla na ženitnino, saj si vedela, da se ženijo fanti in dekleta, ki so slovenske krvi in niso pozabili, da so sini in hčere slovenske?!
Vsem svatom se srčno zahvaljujemo za prijazni sprejem, posebno pa onim, ki so vzeli na sebe zakonski jarem, želimo, da bi v ljubezni in zvestobi živeli na mnoga leta!
S tem končam zdaj svoj dopis. Kar se pa tiče delavskih razmer, poročati vam hočem enkrat poslej, ker zdaj mi ni znano, kako je obtekla obravnava med unijo in kompanijo.
Srčen pozdrav vsemu slovenskemu narodu širom Amerike, posebno čitateljem Amerikanskega Slovenca. Vsem želimo obilo uspeha.
Matt Kramer, Jožef Podpechan.
Box 203.
Brockway, Minn., 14. avg. —- Dragi mi list Amerikanski Slovenec! Že dolgo ni bilo nič slišati iz našega kraja. Sedaj sem se namenil pisati par vrstic.
Žito je večinoma vse požeto in še dosti dobro kaže, kakor pšenica, katero je vročina nekako pritisnila, in vihar, ki je bil 2. avg., jo je tudi malo poškodoval.
Dne 26. julija smo imeli tukaj prvo sv. obhajilo; 19 deklic in dečkov je pristopilo k mizi Gospodovi. Res prav ginljivo je bilo! Sv. mašo je daroval Rev. Missia, novomašnik. Otroci so bili prav lepo naučeni, seveda vse po trudu našega č. g. župnika.
Naši novi zvonovi so sedaj že v stolpu, prav lepo zbrane glasove imajo, in zelo lepo se slišijo in nas vabijo k službi božji.
Pretečeni teden sta nas obiskala naš preč. g. škof Jakob Trobec in Dr. Rev. John Seliškar.
Zadnji čas je storila zadnjo obljubo sestra Auxilia O. S. B. v Duluth, Minn., doma v Brockway, hči Marije in Franca Stegner. Sedaj je iz Brock-way-a že sedem sestra in ena je že zdavnaj umrla. Gdč. Marija Trobec je šla k č. g. Solncu za kuharico.
En ud iz društva sv. Štefana, Janez Rekar, je hudo bolan. Gospa Mary Zupan iz Californije je prišla na obisk in misli dalj časa ostati tukaj pri svojih sorodnikih.
Pri zaključku mojega dopisa pa pozdravljam vse čitatelje Amerikanskega Slovenca. Tebi, A. S., pa iskreno želim dober uspeh in veliko predplačnikov in naročnikov.	J. P.
Chisholm, Minn., 13. avg. — Tukaj-
šno slavno društvo Friderik Baraga priredi svoj piknik 23. avgusta in se obljubujejo zelo dobri časi ter nam bo igrala slovenska godba pod vodstvom gospoda Antona Kompare ter si je tudi zelo lepo uredil svoje fante. Tudi je lepo videti, kako Slovenci v tej zapadni Minn. lepo napredujejo ter je večina slovenskih gostiln in prodajaln, lepo slov. cerkev in tudi gospod Stephen Zgonc odpre '19. avgusta svojo lepo urejeno lekarno. Ne pozabite lepe veselice ali piknika, ki ga priredi društvo Friderika Baraga na 23. avg. na starem prostoru.
Stephen Zgonc.
Ely, Minn., 12. avg.—Cenjeno uredništvo Am. Sl. prosim zopet malo prostora v našem preljubem listu A. S., da zopet nekaj sporočim z mojega popotovanja. Oprostite pa, da se že tako pozno oglašam s tem dopisom; kajti prišle so vsakovrstne okoliščine in na ta način sem zaostal z dopisi.
Pretečeni teden sem se mudil v Aurori, Minn. V nedeljo sem se pa zopet vrnil v Ely, da sem prisostvoval na “ohcajtu” mojega sorodnika Franc Peschla iz Bistrice pri Črnomlju. No pa kmalu bi jo staknil na mojem potu. Ravno pri jezeru Eagle Nest med Tower in Ely mi je ta "Iukamatija” zdrsnil s šin in lahko bi me črbunknil v vodo, da se bi prav poceni napil, da ni “mašinfirar” ob pravem času luka-matijo “zabrekal”, tako (te. se je kar pokadilo. Imeli smo kake pol ure zamude, no pa nič ne de, samo da sem dospel na ‘ohcajt’, kjer smo se prav Židane volje imeli. Žal, da se moram zopet posloviti od mojih loncmanov za en čas, potem Vam zopet kaj o “Aurorah” poročam i. t. d.
Omeniti mi je še, da sem pred nekaj dnevi potujoč v Tower tudi eno loncmanko “narajmal”, seveda je preč kraji čas, ker šmentano se je pusto voziti samemu. Pa ker se bi mi revica morala ločiti, sem ji samo za en peni tikec kupil, da se je do ta pravgar “pan-hofa” peljala v mejst. Seveda je bilo trubla s ta sitnim kondukterjem, da sva se pogodila za ta ubogi tiket, no pa špas je le bil.
Da ne pozabim še to, naj povem, ko sem bil v Aurorah, je bil, če se ne lažem, ravno četrtek. Ko se po “gasah” španciram, vidim, da so večinoma vse bertije zalakane. Mislil sem na prvi hip, da je morda kakšnega oficirčka pogreb. Potem sem pa slišal in čital v cajtengah, da se sladki že dolgo časa trudijo, da ne bi ubogi trpini kapljice ječmenovke dobili v lukešn, tako da bi dokraja zaštapali pivo prodajati v lukešnih. Oh, .ti ubogi sladki, kaj si še pretuhtajo! Oni naj bi se mastili in pili z “muhtešino”, a ubogi trpin delavec, ki se poti trudnega dela, naj ob vodi dela, ali pa pol ure daleč v mesto klepat po to ubogo ječmenov-ko. Ne vem, če se jim bode ta špas posrečil; to nam bode prihodnjost povedala.
Pozdravljeni!	Popotnik.
Eveleth, Minn., 13. avg. — Dne 4. avgusta je mirno v Gospodu zaspal rojak Matija Loušin v St. Mary’s bolnišnici Duluth, Minn., iz Eveletha) rodom iz Šušja pri Ribnici, Kranjsko. Že nekaj mesecev je bolehal za boleznijo vodenico, zategadelj se je podal v bolnico, kjer je upal, da morda okreva; ali usoda žalostna prišla je drugače. Možak še v letih, 49 let star, moral se je ločiti od svojih dragih; bela smrt pretrgala mu je nit življenja in že počiva v hladni zemlji. V Evelethu je bival deset let in tam zapušča svojo drago obitelj: žalujočo soprogo, tri sine, dve hčeri; ena omožena tu v Ely z g. Jos. Kovač. Bil je ud dveh podpornih društev, namreč sv. Družine, spadojoče v H. N. Z. in nekega angleškega društva. Obe sta mu priredili dne 7. avg. dostojen pogreb, kojega se je udeležilo poleg društev tudi mnogo prijateljev in sorodnikov od blizo in daleč. Ostali družini in sorodnikom izrekamo naše globoko sočutje. Pokojnemu Matiju naj sveti večna luč!
S pozdravom!	Jos. J. Peshell.
Forest, City, Pa., 17. avg. — Ker ravno pošiljam naročnino za 16 naročnikov, zato prosim vas za nekoliko prostora v vašem nam priljubljenem listu, ki ga zelo ljubimo v našem mestu in mislim, da povsod, kjer ga berejo, ker skoro vsaki pravi: “Le škoda, da nas ne obišče vsaj 2krat na teden, ker smo sprevideli, da on nam prinaša največ novic, skoro iz celega sveta. Res da letos nima kaj posebno dobrega prinesti: ponekod je suša, ponekod dežja preveč, in kakor se sliši, da se dela tudi skoro po celi Ameriki bolj slabo. In zato je zmirom več slabega kot dobrega. Tako je pri nas pa mislim, da je tudi drugje. In kar se dela tiče, pri nas delamo skoraj vsaki dan, ali le po 7 ur na dan, in le ne vemo, kdaj se začne kaj bolj delati. Kadar se začne poln šilit delati, bo že kaj bolje kot je zdaj.
Zdaj pa pozdravljam vse rojake in rojakinje po celi Ameriki in onkraj morja; tebi, vrli list, pa mnogo naročnikov.	Alojz Miklavčič.
La Salle, 111., 13. avg. — V 35. številki cenjenegaJista A. Slov. sem čital neki dopis iz Čikage. Neki rojak se jezi nad nekim nesramnim in brezverskim listom. Oni nesramni urednik se baje norčuje iz poslednje sodbe božje. Da se ta mož (prav za prav figa-mož) in urednik razvpitega lista iz sodbe božje norčuje, temu se jaz nič ne čudim. Pač pa se je čuditi nekemu drugemu dejanju ter neki čudni priza-
nesljivosti, kar pa hočem ria koncu dopisa priobčiti. Zdaj pa še to rečem k onemu dopisu: Zoper Kristusa so se’ bojevali mogočni kralji in cesarji in znano nam je, da so večinoma nesrečne smrti poginili. Kaj neki misli ta nesrečni črviček, ta urednik? Oh, ta sirota se bojuje zoper Stvarnika nebes in zemlje, oh, ta nesrečna šleva se norčuje iz sv. vere, iz Sodnika in iz sodbe božje. Pa ta učenjak uči tudi krščanski nauk, le poslušajte kaj uči: "Odkod je človek? Odgovor: To je uganka, ki jo še veda ni odkrila.” (Ti si tepec, 7 let stari šolarček več ve ko ti.) 2. “Ali je Bog ljudi vstvaril? Odgovor (nesramno brezverskega lista se glasi) : Bog ni človeka ustvaril, ampak, ljudje so ustvarili bogove. Židovsko ljudstvo je vstvarilo strašnega vojskujočega boga, egiptovsko preselivnega boga” i. t. d. (Tukaj se mi vsili vprašanje: Kdo je bolj bogokletno pisal— francoski brezverec Voltaire ali ta naš nesrečni slepar?) Po njegovem nauku je krščanska vera ženo storila nesrečno. To se mi pa res čudno zdi, da se ta gnili ud ne izobči iz sv. kat. cerkve. Treba ga je škofom naznaniti in da se od poglavarja sv. cerkve očitno izobči iz rimsko-katoliške cerkve. J. C.
McGregor, Minn., 10. avg. — Cenj. g. urednik, prosim malo prostorčka, da tudi jaz pojasnim kaj od tega kraja, ker berem večkrat v Am. Slovencu, kako lepo raste po farmah. Hvala Bogu, tudi tukaj vse lepo raste, da je veselje ogledovati zdaj ene vrste, zdaj druge, ko hodim po obdelanem polju. Posebno krompir je zelo lep, in zelje in repa in korenje in kolerada in koruza in tomatoes in buče vsake sorte. Samo Bog daj, da bi lepo dozorelo, pa upam, da ne bo treba veliko Štormanov bogatiti.
Pa še eno žalostno novico moram pojasniti, ki se je zgodila dne 7. avgusta. De Rospury Charlie se je whiske napil in je šel nekoga spremit, ki je bil tudi pijan. In ko se je vračal domov, ga je vlak v glavo bušil in so ga peljali na Aitkin v bolnišnico. Danes že mrtev leži v McGregor. Tako je s tdkim, ki whisko rad pije.
Pozdrav vsem naročnikom A. Slovenca.	J. Jakše.
Milwaukee, Wis., 16. avg. — Zopet nesreča! Na poulični kari pregorela je svinčena oklopnica, česar se je mej vožnjo neki Hrvat—Dedič mu je menda ime — tako prestrašil, da je skočil on in 2 spremljevalca, medtem ko je kara najhitreje vozila, raz njo in ostal z razbito čepinjo na tleh. Druga dva sta težko poškodovana. Dedič je bil vdovec in si je ravno toliko prihranil, da je šele predkratkim poslal svojim otrokom denar, da bi prišli za njim v
Ameriko. Res, človek ne ve, kje ga čaka smrt. Kakor se sliši, vložili so v imenu otrok sorodniki po odvetniku proti družbi tožbo za odškodnino $5,000.
Redko slavnost videli smo zadnjo nedeljo v poljski cerkvi sv. Hiacinta na 10. avenue. Ta dan je bil tamo-šnji župnik, Rev. Gulski, od nadškofa Messmerja umeščen kot “papežev hišni prelat”. ..(Kot tak ima pravico nositi škofovo kapo in palico, višnjev plašč in brati sv. mašo kakor škof.) Slavnost je vodil nadškof iz Milwaukee, novoposvečeni polj. škof Pavel Rhode pa je služil pontifikalno sv. mašo. Prišli so tudi: Škof Schinner iz Superior, škof Fox iz Greenbay, škof Schwe-bach iz La Crosse, škof Cotter iz Winona, Minn. in nad 50 drugih duhovnov. Slavnostni govor imel je franči-škan-gvardijan iz Pulaski, Wis. Zvečer bil je v dvorani poljske cerkve banket, pri kojem so govorniki slavili Nestorja poljske duhovščine zaradi nje govih zaslug za narod. Končali so s pesmijo: “Bog ohrani Poljsko”.
Oglesby, 111., 16. avg. — Včeraj je divjal po tej okolici močan vihar, z nevihto, kateri je učinil precejšno škodo. Pri Chicago Portland Cement Co. je^ odtrgal dimnik pri boilerhouse in ga je vrglo na dva manjša dimnika. Potem je vse skupaj padlo na zvezo, po kateri dobivajo kamen od kameno-loma v tovarniške mline, ter jo je zelo poškodovalo, da je delo začasno ustavilo. Škodo cenijo na več tisoč dolarjev.	I. I.
Panama, 111., 9. avg. — Cenj. g. u-rednik! Prosim, da mi natisnete teh par vrstic v cenjeni list A. S. Ker že osem let berem vaš list in vsake sorte dopise, zatorej tudi jaz želim nekaj sporočiti iz naše naselbine.
Tukaj nas je majhna slovenska naselbina, komaj 6 ali 8 družin. Kar se tiče denarne krize, smo jo čisto malo občutili. Tukaj delamo v premogoko-pu. Dela se še precej dobro, 3 do 4 dni na teden. Seveda so nam ti Vodopivci malo na pot prišli in so nas zmagali in nam posušili potrebno pijačo; zatorej smo prisiljeni tudi mj, kakšen kozarec vode izpiti. Ali zato ga vse-jedno kakšen keg dobimo. Ravno smo enega popili, pa pride “express-man” in zavpije: “Hav, hav! tukaj imaš en ‘basket fruits free’ od dobrega prijatelja.” Vzamem košaro in zagledam napis: F. Gram, Naylor, Mo. Kar vsi smo gledali, kaj je notri. Odpremo basket, pa zagledamo lepih jabolk in breskev in krompirja in tomatoes. Osem nas je bilo zbranih in vsak je rekel, da takšnega sadja še ni videl. To mora biti res rajski kraj, kjer takšno sadje raste. Pisal sem mu, da
Pa bom kaj poročaj
Ob sklepu dopisa pozdravljam vse rojake, bivajoče v Ameriki. Tebi, dragi mi list, pa veliko uspeha in obil0. naročnikov.
Valentin Andolšek, Box 28.
Pen Argyl, Pa., 16. avg. — Cenjeno uredništvo A. S. Čez davno časa se zopet oglašam iz tega kraja Pennsyl. vanije. Davno nisem nič dopisal, ker tudi ni bilo kaj takega posebnega-zato pa danes prosim za mal kotiček v nam priljubljenem listu Am. Slov.
Vreme imamo še precej lepo, tudi dežja za potrebo je bilo. Kar se tiče našega dela, je še dobro. Delamo vsaki dan pri železni cesti Lehigh New England Co. Zdaj so začeli drugo železnico iznova delati, in tam Ido treba delavcev; če se katerim rojakom dopade tako delo, lahko pride pogledat sem. Jaz tudi mislim iti tja delat v leznica se zove Diandoble Company jeseni, to je pri cilu New Jersey že-in veliki most se bo delal črez river vodo. Od tukaj, kjer sem jaz, se plača do tja 20c stritkara; to je blizo. In jaz bi rad, ko bi kateri rojakov sem prišel. Zdaj posebnega nimam sporočiti. Do društev sem stopil do dveh v Slovenski Katoliški Spolek in I. Katoliško Jednoto glavnost je v Wilkes-barre, Pa. Pristopilo je 28 udov, da smo začeli. Potem kako bomo napredovali, bom drugič kaj omenil.
Konec mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje po širnej Ameriki in tudi v stari domovini.
Leopold Makuc, Box 281.
Pittsburg, Pa., 16. avg. — Slabi časi so. Dela zelo malo. Ali upanja imamo Pittsburžani več, kakor v stari domovini gostilničarji; zakaj oni upajo le z gotovino, a mi za gotovino, to je za delo! Nismo toraj postopači, da bi živeli od ljudskih grošev in le pisali številke, toliko tisočev in tisočev premore naše posestvo in toliko hiša. Ne, mi smo pridni delavni ljudje in živimo zadovoljno.
Letošnje leto nas navdarja posebno veselje še zraven upanja to, da bodemo imeli konvencijo naše slavne K. S. K. Jednote, in kaj še? Ravno v Pitts burgu bodemo tako srečni, da se bode za to mogočno organizacijo blagoslovila nova zastava. Za to čast se hočemo tudi Pittsburžani K. S. K. Jed-noti hvaležne skazati. V to svrho hočemo čim slovesnejše obhajati to slavnost. V to svrho je izbran poseben odbor, kateri neumorno deluje, da vse uredi za konvencijo; kateri vse mogoče pripravljajo, dekoracijska dela so oddana in Pittsburg bode v slovenskih zastavah, slavolokih za pozdrav dele-(Nadaljevanje na 7. strani.)
M vam treba trpeti. Poskusite Severov. Srsžioslca zlraviU. Ta nikdar se goljufajo, ker vselej prineso zdravje-
I *
f *
f *
f *
f *
*
*
*
ČISTITE SE REDNO.
To je prvo in najbolje sredstvo, da človek ostane zdrav in vesel. Votilinice kože se lahko zamaše, ako se ista ne čisti redno, kar bi pa lahko povzročilo zamašenje hlapenja kože in hude bolezni. Telo, ki je bolno na koži ne more delovati po navadi, za to se utrudi pri najložjem delu. Edino sredstvo, ki pomaga ohraniti zdravo kože je
SEVEROVO ZDRAVILNO MILO
Poznamo je že kot najboljše zdravilo zoper nerede kože. Kdo ga je že rabil ga vedno priporoča vsakomur. Vsak je hvaležen za dobroto, ki mu jo je storilo pri rabljenju. Cena 25 centov.
“Ko sem poskušala več vrst raznega mila, sem iznašla, da ni nobeno tako dobro kakor je Vaše. Rabila sem tri kose Vašega mila in moja koža je sedaj čista in gladka. Z veseljem ga priporočam vsakomur.”
258 Floyd st., Brooklyn, N. Y.	MISS A. MELZER,
’Zdravilni nasvet
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
PERILO ZA USTA
Ako hočete imeti zanesljivo antiseptično sredstvo za izpiranje ust, ki odstrani slab duh, otekle ustnice in čeljusti, vnete in boleče ustnice ter gnile zobe, potem poskusite
SEVEROV ANTISEPTOL
in ne bode vam žal. Lahko se tudi rabi za izpiranje grla posebno v slučaju bolezni. Tudi se lahko rabi za snaženje nosa in druge nerede teh organov. Cena 25 centov.
“Pred nekoliko časom sem si naro zadovoljen ž njim, ker izvrstno deluje, nerede za katere je pripravljen. Nika 468 S. 19th St., So. Omaha, Nebr.
čil Severov Antisepsol in sem prav Priporočam ga vsakomur zoper vse kor ne bodem brez njega.”
JOHN MISTA,
Prodaje se v vseh lekarnah.
Vprašajte samo za “Severova.”
W. F. Severa Co.
— Iz Amerike na ljubljanski Južni kolodvor se je pripeljalo dne 28. julija 100 Ogrov, 95 Poljakov in 72 Hrvatov; dne 31. julija skozi Trst v Ljubljano s posebnim vlakom 600 Ogrov in Poljakov. V Ameriko se je odpeljalo dne 28. julija 10 Slovencev in 4 Hrvatje.
—Ponarejeni amerikanski poldolarji krožijo po Ljubljani in okolici. Podobni so starim goldinarjem in imajo dober cvenk, pravo, kovinsko barvo in približno težo. Falsifikati so dobro pogodeni in jih je težko ločiti od pra-vsega denarja in to še posebno, ker Ljubljančani niso vajeni amerikanske-mu denarju.
izginila med valovi. Lozarco so 27. jul. potegnili iz vode blizu Gameljnov vso obtolčeno, Plečnikove pa baje še niso našli. Karakteristično je pri nesreči to, da nikomur izmed romarjev ni padlo v glavo, da bi skušal ponesre-čenki rešiti in celo brodar, ki je gotovo moral nesrečo opaziti, se ni nič brigal za kako rešitev in plovil naprej do kraja. Ko so bili romarji na drugi strani t. j. na levi, so nekoliko časa šli ob vodi, potem se pa odpeljali na Skaručno. Še celo lastna dekličeva mati se ni dalje brigala za ponesrečenega otroka, ampak se odpeljala z drugimi romarji naprej.
— Jubilej nadučiteljev. V Šmarju na Dolenjskem bode obhajal svojo 40-letnico službovanja gospod nadučitelj Sim. Puncah v drugi polovici meseca avgusta t. 1.
—	200,000 kron podpore je dala vlada kranjskim živinorejcem. Podpora se ne bo dajala v denarju, temveč le v blagu, namrčč seno. Posreduje “Gospodarska zveza”.
—	Podpore mlekarnam. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo sledeče podpore: Mlekarni v Dragomelju 1000 K, v Rovih 800 K, v Srednji vasi (o-kraj Kamnik) 2000 K, na Dobrovi 2000 kron.
—	Črnomelj, 1. avg. V črnomaljskem okraju kažejo vinogradi prepolne trte grozdja. Nadejajo se obile dobre vinske kapljice. Sicer je pa tudi ob Kulpi silna suša. Polja so skoraj uničena.
—	Kmečka zveza” je imela imeniten shod v Stari Cerkvi pri Kočevju. Dr. Lampe je vzel na piko nemški nacionalizem in agitacijo za odpad od Rima. Vršil se je tudi razgovor o gospodarskih stvareh, o preskrbi z vodo, o pomoči proti suši, o cestah itd.
—	Veliko slavlje je obhajala S. K.
S. Z. v nedeljo 26. jul. v Škofji Loki. Bila je zbrana armada krepkih mladeničev, tisoči žena in mož, zastopniki vseh slovenskih stanov. Zastopana je bila vsa Slovenija: Štajerci, Korošci, Goričani, Tržačani, Kranjci. Posvečen je bil ta dan duševnemu in telesnemu delu. Škofja Loka je oblekla praznično obleko. Vhod v mesto nad vse slovesen in veličasten. Nepregleden izprevod se je pomikal od kolodvora v mesto; na čelu domžalska godba, za njo poslanci in odbor Zveze, trobentači, zbor Zveze telovadnih odsekov, za njimi skupina telovadcev iz raznih krajev, tamburaši. Nekaterni-ki so imeli narodne noše. Petnajst društev je imelo zastave. Pred vhodom v mesto, kjer je stal lep slavolok, je čakala izprevoda ogromna množica, na čelu ji okoliški župani. Došlece je pozdravil škofjeloški mestni župnik, poslanca Demšar in Zabret. Pred mestno hišo na glavnem trgu je pa došlece sprejel mestni svet z županom, ki jih je prisrčno pozdravil. Na glavnem trgu je bila sveta maša z govorom.
—P. Alojzij Bobnar je umrl na Brez jah. Bil je, rojen 14. jan. 1875. v Mirni-peči na Dolenjskem, gimnazijo je izvršil v Novem mestu. Leta 1895. je vstopil v frančiškanski red in bil 28 septembra 1899. posvečen v mašnika.
—	Umrl je v Litiji c. kr. sodnijski adjunkt gosp. Friderik Nerat.
—	Župan Franc Seražin umrl. Iz Vrabč poročajo: Dne 26. julija t. 1. preminul je v Gospodu Franc Seražin, hišni posestnik na Vrabčah št. 19. Pred tremi leti izvoljen za župana dokaj obširne občine Vrabče.
—	Umrl je uradnik senožeške pivovarne g. Josip Stergulc.
—	Umrl je v Lanišah pri Škofeljci posestnik in gostilničar g. Ivan Zupančič v 55. letu svoje dobe.
—	Drevo je ubilo dne 31. julija Jožefa Medvedšeka s Savinskega pri Št. Rupertu. Sekal je smreke za trgovca Pencata iz Mokronoga. Smreka je padla nanj in mu zlomila tilnik.
—	Umrl je v Železnikih 27. julija po dolgi bolezni gosp. Jakob Drmota, strojar in posestnik, oče g. dr. Antona Dermote. Bil je dolga leta tudi cerkveni ključar.
—	Umrl je tovarniški delavec pri tvrdki Toennies g. Teodor Janežič, star 59 let.
—	Vtopila se je v Savi pri Koroški 1 Beli na Gorenjskem 41 let stara Frančiška Malej, soproga zemljiškega posestnika Fr. Malej, po domače Šte-fuca, na Koroški Beli.
—	Nesreča na brodu v Tacnu. Dne 26. jul. zjutraj so se peljali romarji na Skaručno in dospeli okoli 4. ure do broda v Tacnu. Ko je voznik zapeljal-voz z romarji na brod, sta za vozom «tali 58 letna Cecilija N. podomače kozarca iz Grabna pri Dobrovi in 14
! ^tna Nežika Plečnikova iz Brezja pri Bobrovi š,t. 47. Ko sta menda (tako domnevajo romarji, a pozitivnega pa "ihče ne ve) hoteli iti sredi Save na vpz, sta padli v vodo. Deklica je izginila takoj pod vodo, “Lozarca” pa se Par minut borila z valovi in obupno 'Bcala na pomoč, potem pa tudi ona
—	Za dimnikarja se je izdajal. Edv. Roš, sobni slikar v Spod. Udmatu, je hodil po vaseh kranjskega okraja, in se izdajal za dimnikarja, ki ima nalog od deželne vlade in okrajnega glavarstva, da pregleda vse one hiše, ki nimajo dimnikov, trdeč, da hoče država plačati vse stroške za njih napravo, posestniki pa imajo dolžnost, z neznatnimi stroški prispevati za te naprave. Na-glašal je tudi več naredb, in pretil takim gospodarjem, ki so se temu upirali, tudi z zaporom in raznimi denarnimi globami, češ, da pridejo itak za njim še orožniki. Tako je opeharil osem gospodarjev za 56 kron, dva pa z zahtevanim zneskom 11 K 85 v se mu nista vsedla na limanice. Roš pravi, da je bil k temu po nekem prijatelju zapeljan in da ga je k temu revščina silila. Za kazen je dobil pet mesecev ječe.
—	Ogenj v Šmarju na Dolenjskem Dne 30. jul. zjutraj ob četrt na peto uro je izbruhnil ogenj pri gosp. Ivanu Babšeku v Šmarju na Dolenjskem. O-genj mu je uničil ledenico, gospodarska poslopja in ves pridelek .tega leta. Na lice mesta je prišla razun domače požarne brambe tudi požarna bramba iz Škofeljce. Škode je nad 8000 K. Zgorelo je tudi vse poljedeLko orodje. Sreča je bila, da je pri rokah vodovod, ker se je radi tega posrečilo o-genj lokalizirati. Ljudje so delali pridno in tako se je posrečilo preprečiti, da se ogenj ni razširil proti vasi. Če bi se ne bilo posrečilo ogenj ustaviti, bi bila cela vas v nevarnosti, tudi župna cerkev, katera je ravno sedaj popravljena in na novo prenovljena z izdelki domačih umetnikov.
—	Zvita ciganka. Matilda Brajdič iz Pliberka, že dvakrat zaradi tatvine predkaznovana ciganka, je prišla v prodajalno zlatarja Eberla na Mestnem trgu v Ljubljani. Tam je kupila par uhanov, na to si je dala pokazati prstane, od katerih je vzela enega z demantom, vrednega 50 K. Akoravno je ciganka z nji prirojeno spretnostjo tatvino izvršila, je Eberl takoj zapazil, da je izginil omenjeni prstan, zato je prijel ciganko, a ta ga je zopet spretno nazaj položila. Tisti dan je Brajdič ukradla starinarju Francu Krškoviču par hlač. Obsojena je bila na štiri mesece težke ječe.
—	Desetletnica naselbine. Naselbina Rožna dolina pri Viču je praznovala dne 2. avgusta t. 1. desetletnico svojega obstoja. Naselbina šteje do zdaj okoli 130 hiš ter so si njeni posestniki z lastnim trudom zgradili skozi vas dvoje vožnih cest. Mal prispevek so dobili od države.
—	Trubarjev spomenik nameravajo odkriti v Ljubljani dne 8. septembra. Takrat bo v Ljubljani tudi pod Hribarjevo patronanco shod slovanskih časnikarjev.
—	Kočevska gimnazija se ponaša s pripravnico, ki šteje — 4 dijake. Za teh par “nemških” fantov se izdaja državni denar!
—Lah streljal z revolverjem na slovenskega fanta. V noči na 12. jul. je slišal posestnikov sin Janez Rode/v Černučah laške fante mimo očetove hiše kričati in peti. Da bi videl, kdo razgraja, stopil je slečen v spodnjih hlačah na prosto. Ko se jim je približal do par korakov, ustrelil je na njega 29 let stari delavec Juri Gia-Batta. Krogla je zadela Rodeta na vrat in poškodba je bila smrtnonevarna. Obdolženec se zagovarja, da ga je Rode s koso napadel in da je to storil v silobranu. Ta zagovor je bil pa lažnjiv, zato bode pa tudi Lah sedel eno leto v težki ječi.
—	Ponesrečen lov strojevodje južne železnice. V neki ljubljanski ulici so pasanti nedavno zvečer videli zanimiv, smešen prizor. Strojevodja župne železnice Alojzij Šibovc, ki je oženjen, hišni posestnik v Gradaški ulici v Trnovem ter oče štirih otrok, je že nekaj časa hodil za neko pošteno služkinjo, lepo Kraševko, kateri je pravil, da je neoženjen in da jo bo spomladi poročil. Premetena služkinja mu ni mnogo verjela in kmalu je dognala, da ji ljubeznjivi “ženin” govori grdo neresnico. Služkinja Šibovcu ni povedala, kaj je o njem poizvedela, ko je pa Šibovc zvečer zopet prišel pred hišo “snubit”, dejala mu je služkinja skozi okno, da je njena gospoda na Gorenjskem in da naj kar gre v vežo, odko-

der mu bo že pokazala pot. Ves vesel je Šibovc stopil v vežo, tu ga je pa navidezno prijazno sprejela razjarjena služkinja — nakrat pa zlila na Ši-bovca celo ploho pomij in gnilih jajc! Razume se, da je žalostnega, politega junaka služkinja tudi pošteno opsovala in mu tako res krepko — pokazala pot. Občinstvo je letelo skupaj in se smejalo osramočenemu Šibovcu, ki je z gnjilimi jajci na suknji hitro odkuril. Vsekakor si bo Šibovc dobro zapomnil izvrstne, dišeče pomije, s katerimi ga je izplačala pogumna Krašovka.
—	Sokolskega zleta v Tržič, katerega so priredila dne 26. jul. gorenjska sokolska društva, se je udeležilo nad 300 Sokolov v kroju. Slavnost je krasno uspela.
—	Plošče za gramofon s slovenskim besedilom in slovenskimi komadi se dobe pri Fr. P. Zajcu, urarju v Ljubljani.
—	Prememba posesti. Restavrater pri “Grajžerju” na Dunajski cesti v Ljubljani, g. Anton De Schiava, je kupil hišo od g. Blumauerja v Kolodvorskih ulicah št. 26 za 83,000 K.
—	Za pogrebni zavod na Vrhniki je dobil koncesijo g. Ivan Jeretič.
—	Prvo slov. pevsko društvo “Lira” v Kamniku je praznovalo letos 15. in 16. avgusta 251etnico svojega obstanka in razvitje zastave. V proslavo te, v krogu slovenskih pevskih društev prve take prilike, priredila je “Lira” slavnost v največjem mogočnem obsegu in je vabila vsa slovenska pevska društva k udeležitvi svoje slavnosti.
•—- Gradec, 30. julija. Ministrstvo je danes nakazalo le tristotisoč kron podpore za sušo na Štajerskem. Poslanec Benkovič imenom kmečke zveze pri namestništvu vložil protest.
•— -Slovenski napredek v Celju. Iz Celja se piše: Kakor znano, kupila je celjska “Lujdska hranilnica in posojilnica” v Celju hotel Terschek, ki je za ves slovenski živelj v Celju, kakor tudi v daljni okolici zelo velikega pomena. Dvonadstropni hotel, stoji v graški ulici, torej v sredini mesta na najživahnejšem prostoru, z 39 udobno urejenimi sobami za tujce, lepimi gostilniškimi prostori z velikim vrtnim salonom in vrtom, edini v Celju z lastno fijakerijo, potem stavbišče v samostanski ulici nasproti okrožnemu sodišču in obsežna zemljišča izven mesta. Kupna cena pa znaša 158,000 kron. Ves gostilniški, hotelski in gospodarski inventar pa prevzame posojilnica šele tedaj, kadar dobi najemnika in sicer za 24,000 kron. — Kar se strank in narodnosti tiče, ohrani se po možnosti tak značaj, kakor ga ima ljubljanski “Union”. — Zakaj da preljubi celjski nemčurčki tako silno jezo sedaj stresajo nad to lepo premenitvi-jo posestva, tiči vzrok v tem, ker je kupljeno posestvo: veleposestvo. Pri zadnjih volitvah v okrajni zastop je odločeval namreč žreb, pri prihodnjih volitvah pa bode, ako ostanejo razmere te, kakoršne so sedaj, večina slovenska.
—• Frischaufov dom. Dne 2. avgusta t. 1. se je otvorila, blagoslovila in izročila prometu nova planinska hiša na Okrešlju v Savinjskih planinah, katera se je nazvala po znanem turistu vseilčiliščnem profesorju dr. Johan-nesu Frischaufu, ki je Savinjske alpe prvi sistematično preiskal in je popisal. Pred štiridesetimi leti, t. j. leta 1868, je prišel Frischauf prvič v Savinjske planine in od tega leta naprej jih je vedno obiskoval in v njih deloval v turističnem smislu. Podpiral je moralno in gmotno delovanje Savinjske podružnice in “Slovenskega planinskega društva” sploh, zato ga je tudi “Slo vensko planinsko društvo” imenovalo častnim članom. Savinjska podružnica pa imenuje po njem svojo največjo stavbo.
—	Na mariborski gimnaziji'je bilo 290 slovenskih in 165 nemških dijakov.
—	Utonila sta v Ščavnici fanta Fr. Stranjšek iz Jamne in M. Korošak iz Berkovc. Bila sta velika prijatelja špirita.
—	Celjski vodovod bo do 1. okt. že gotov. Do Gaberja so sedaj že vsa dela razun malih izjem dogotov-ljena.
— O umoru francoske pevke v Trstu se še poroča: V mrtvašnici so odprli sedem zabojev s kosi pevkinega trupla:	Najprej se je konstatiralo, da
je truplo umorjenke res truplo francoske chanteuse Fabry. Zdravniki izvedenci so sestavili telo in konstatirali, da je Foedransperg ljubimko najbrž najprej zabodel v srce z bodalom potem pa jo jel mesariti. — Ni še znano, zakaj da je Foedransperk umoril pevko. Sodijo, da se je Foedransperg s pevko sprl, jo zadavil, da pa zakrije sledi, razsekal v kose mrtvo truplo.—* Morilec Julij pl. Foedransperg je nemškega rodu in je obiskoval ljudsko šolo v nekdanji reduti v Ljubljani. Iz ljudske šole je bil izključen, ker je po Ljubljani s pomočjo limanic kradel iz poštnih nabiralnikov pisma in znamke. Julij pl. Foedransperg je bil 1. 1860. rojen v Kamniku, pristojen je pa v Kostanjevico. Mati mu je bila Marija pl. Foedransperg rojena Dolinar ter je bila radi goljufije obsojena v trilet-
no ječo ter je vsled tega izgubila plemstvo. Oče Julijev Evvald pl. Foedransperg je leta 1870. bil obsojen v devetletno ječo. Umrl je 16. novembra 1875. v gradiški kaznilnici. Brat Julijev je bil aretiran pred približno 20 leti v frančiškanski cerkvi, kjer se je skril za nekega svetnika, da bi po noči izvršil tatvino. O morilcu trdi ljubljanski uradni list, da ne izhaja z ljubljanskega kolena imenovane rodbine.
—Tržič, (Goriško), 28. julija. Tu sta pri kopanju utonila četovodja Štefan Kubica in vojak prostak Ivan Nemec od lovskega bataljona št. 1, štacioni-ranega v Tržiču. Nemec je hotel Ku-bico rešiti, pa sta oba utonila.
— Frančiškani pridejo v jeseni v Trst. Začasno se nastanijo v ulici deli’ Istituto.
— Na c. kr. strokovni šoli za lesno obrt v Beljaku je bilo v preteklem tečaju 294 Nemcev in 108 Slovencev.
—	Nastavljeni so kot kaplani sledeči gg. novomašniki: Albert Blasi v Šmartnem pri Beljaku, Josip Rudi v Svečah, Anton Štritof v Gospasveti in Tomaž Ulbing v Železnikaplji.
—	Imenovan je č. g. dr. Alojz Cigoj O. S. B., profesor bogoslovja v Celovcu, za dekana v samostanu v Št. Pavlu. Veleučeni g. profesor in naš rojak je služboval v Celovcu 40 let, dve leti kot spovednik pri Uršulinskah in 38 let kot profesor eksegeze. Njegovih gojencev v bogoslovnici živi še okoli 350.
—	Pogorela je dne 29. julija ob 11. uri ponoči restavracija “Majernik” ob Vrbskem jezeru. Goreti je začelo pri dimniku. Škoda je velika. Neka gospa je jedva ušla ognju iz postelje ter ji je vse zgorelo. Tudi drugim letoviščarjem, ki so bili tu nastanjeni, je ogenj napravil veliko škode.
— Zagreb, 1. avg. Knez Schaum-burg-Lippe namerava prodati svoje posestvo v ViroviFci nekemu franco-sko-belgijskemu konsorciju za 42^ mi lijona kron. Konzorcij namerava posestvo parcelirati in ga prodati okrajni zemljiški zadrugi. Gozde namerava
konzorcij eksplotirati in napravi veliko žago.
—	Petrolej so našli, kakor pravijo poročila, v Dernišu na Dalmatinskem.
—	Strela je udarila pri Novemgradu blizu Karlovca v hrast, ki so se pod njim vedrili kosci, ter ubila na mestu 34 let starega M. Čavloviča. Iv. Čav-loviču je strela strgala obleko s telesa in mu vso kožo počrnila. Vsled pre-stanega strahu je zblaznel. Dva mladeniča in dve deklici so nevarno opečeni. Vseh pet so prepeljali v bolnišnico v Karlovcu.
Ohranite svoje noge suhe.
Nadlog na nogah ne čutijo oni, ki rabijo Severov Prašek za noge, ki odstrani srbenje, žgočo, otekline in nerede nog. Vsi ljudje trpe več ali manj na teh nadlogah, za to moramo tudi vsi vedeti, da je zdravilo, ki odstrani vse take nadloge; res je, in to Severov Prašek za noge je najboljše zdravilo za vse take slučaje. To zdravilo ohrani noge in čevlje zdrave. Poskusite je danes. Dobite je pri vseh lekarnarjih za 25 centov. Ne jemljite podel-kov, W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Pozor rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste glave, od katerega Vam lepi lasje popolnoma zrastejo in Vam ne bodo več spadali, cena $2.50. Potne noge, kurje očese, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c. Da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
John Wahcic,
P. O. Box 69., Cleveland, Ohio.
—	Kdor hoče citati skoro vse zanimive novice iz slovenskih naselbin se mora naročiti na “A. S.”, ker le tu jih dobite. Samo $1.00 na leto; za inozemstvo $2.00.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj ?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
572 Blue Island Ave. Chicago, I1L
3__
Največja slovenska naselbina v najlepših krajih Amerike.
Na prodaj vse vrste zemlja in naj* varličneje cene.
Naši pridelki prvo darilo na varata-valo Chicago, St. Louis.
Pošljem vsakomu urove naših prt delkov.
F. GRAM,
Naylor, Mo,
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih o4-znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka» tolog na zahtevanje zastonj.
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St
6104 St. Clair o4ve., N. E.
Pošilja najhitreje in najceneje
NEW YORK, N. Y. CLEVELAND, O.
denarje v staro domovino
nalaga denarje v dobre hranilnice in posojilnice.
-&-5K-5K-
Vsaka denarna pošiljatev pride v stari kraj v 10-12 dneh; nikdar se še ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisoč
krat čuje od druzih.
Prodaja
parobrodne listke
za vse prekmorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potujoči rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York, in na ktero postajo ; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago teb ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov.
To je zelo važno, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ti goljufi speljejo ljudi navadno za drag denar na slabe parnike.
Petnajstletno delovanje in vedno rastoči promet svedoči za solidnost te tvrdke.
t
AMERIKANSKI SLOVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOYEMO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo »»ročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
Rokopisi se ne vračajo.
Popisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. ■Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
23.	avg.	Nedelja	Filip Ben, spozn.
24.	«	Pondeljek Jarnej apostol.	
25.	“	Torek	Ludovik, kr.
26.	“	Sreda	Cefirin, papež.
27.	<(	Četrtek	Srce Marijino.
28.	((	Petek	Avguštin.
29.	“	Sobota	Obglav. Janeza K
ČLOVEKOV NAMEN.
Ko se človek pameti zaveda, potrebno je pred vsem, da ve, čemu je na Svetu, kaj je njegov smoter ali namen. Kajti od tega zadnjega namena je vse drugo zavisno, vse delovanje "in nehanje človekovo. Treba je, da je človeku njegov namen jasen, določen, sicer je kakor trs na vodi, ki se nagiba zdaj na to stran, zdaj na ono stran, a naposled omaga in pade v vodo, kjer mu je svoj konec. Naše življenje je kratko, polno težav in bojev, a resno, silno resno. Zato je potreba, da je človeku jasen njegov zadnji namen, da ima določen pravec, katerega se oklene in po njem ravna.
Jasno, določno, v enem samem stavku navaja katekizem, kaj je namen človeku na zemlji, namreč; “Bog je ustva ril človeka, da Ga spoznava in časti, Ga ljubi in Mu služi ter se tako ¡zveliča”. Kako kratek je ta stavek, in vendar pove neskončno več nego vse modrovanje modernih modrijanov o namenu človekovem na zemlji. Ta kratki stavek pove: kdo je človekov početnik, čemu je človek ustvarjen in za koga je ustvarjen.
Bog je naš stvarnik. To ni težko razumeti. Le poglejmo stvarstvo! Mar je vse to samo ob sebi nastalo? Mar se more n. pr. ura sama od sebe narediti, hiša sama od sebe sezidati? Nikakor ne! Naš razum pravi, da je treba za uro urarja, za hišo zidarja, a za stvarstvo je treba stvarnika. Vse je Bog ustvaril, tudi človek je božja stvar. “O11 je nas naredil, in ne mi sebe.” “Tvoje roke so me naredile in vpodobile”—pravi sv. pismo. Razum in vera nam pričata, da je Bog naš Stvarnik, naš početnik. Če je torej Bog naš stvarnik, je On naš Gospod, a mi ljudje Njegovi podložniki spoznavamo, kake pravice, pa tudi kako velike, kako svete dolžnosti imamo do Gospoda Boga. Podložnik mora svojega gospoda poznati, častiti ga in ljubiti, vse storiti, kar gospod želi. Če podložnik vse to stbri, potem ima podložnik pravico tirjati, da ga gospod poplača za trud. — V prav takem razmerju je človek do Boga. / Ako človek Bogu služi, Boga časti in Ga ljubi ter izpolnjuje Njegove zapovedi, potem ga Bog tudi poplača za zvestobo z večnim blaženstvom.
Bog je naš zadnji namen. Ko je Bog človeka ustvaril, imel je gotov namen, in ko ga ohranjuje, ima tudi gotov namen. In kateri je ta namen? Sveti Ignacij pravi: “Človek je ustvarjen v ta namen, da časti Gospoda Boga.” Premisli natančneje pomen tega stavka. “Ta namen” t. j. edino ta namen je človeku doseči. Če izpolnjujemo to, izpolnjujemo nalogo svojega življenja, če to storimo, je vse dobljeno. “Častiti Gospoda Boga”, ta je naš namen, katerega moramo doseči, naj nas stane, kar hoče. “Gospoda” t. j. neomejenega gospoda, gospoda vseh stvari; “Boga”, t. j. neskončno resnico, največe dobro. — Boga častiti je naš namen. Ta namen je nekaj nujnega. Ko je Bog ustvaril brezumne in umne stvari, hoče, da bi bile brezumne stvari priče Njegove lepote in dobrote. Umne stvari pa, t. j. ljudje, hoče — da naj ga spoznavajo iz teh prič in hvalijo, dokler jim ne od-
krije naravnost svoje brezmejne lepote v nebesih. Hoteti, da bi stvari (t. j. ljudje) spoznale in hvalile božjo dobroto, lepoto, to je hoteti slavo božjo. Bog je torej ustvaril človeka — radi svoje slave in slava božja je zadnji človekov namen. Kako veličasten je ta namen! Nismo ustvarjeni, da bi služili svetu in njegovemu napuhu, da bi vstrezali svojim strastem, nego za kaj vzvišenega smo rojeni! Ustvarjeni smo za Boga! Od Njega smo in za Njega smo. Od Boga je izšla naša duša in k Bogu hrepeni. “Mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu.” In ne samo duša, nego celo telo hrepeni k Bogu. “Moje srce in moje meso se veseli v živem Bogu.” In kako naj dosežemo svoj namen, kako se naj združimo z Bogom? S tem, da Ga spoznavamo in častimo, Ga ljubimo in Mu služimo: pravi katekizem.
Bog je naše plació. V gledanju brezmejne lepote, v uživanju vsepo-polnega dobra, to je Boga, dosežemo tudi popolno srečo, popolno blažen-stvo. Blaženstvo t. j. večno veselje v nebesih, je ono stanje, v katerem naše srce doseže popolno vtešenje. Sam Bog je torej slednjič naše plačilo! — Brezmejna to sreča! Po bojih zmaga; po zmagi venec, večno blaženstvo! Naj bo naše. življenje še tako težavno, še tako viharno, po hudih zmagovalnih bojih vender le prijadramo v mirno pristanišče brezkončnega blaženstva, v naročje dospemo svojemu Bogu. “Jaz sam bom tvoje veliko plačilo.”
NAPOLEON I. IN KATOLIŠKA CERKEV.
Dne 5. junija 1800 je imel Napoleon
I.	na župnike mesta Milan nagovor, v katerem se nahajajo sledeča znamenita mesta:
“Želel sem si, videti Vas vse skupaj tu zbrane, da Vam razodenem svoje mišljenje o krščanski, rimsko-katoliški veri. Prepričan, da je ta jedina, ki nareja pravo srečo dobrourejene družbe in more utrditi temelj vsake dobre vlade, Vas zagotavljam, da bom vselej in po vseh močeh njen zaščitnik in zagovornik.
Vas, učitelje te vere, ki je tudi moja, smatram za svoje najljubše prijatelje, in izjavljam Vam, da bodem, drugim v zgled, odmerjal najstrožje kazni motilcem javnega miru in vsem tistim sovražnikom občega blagostanja, ki si dovolijo najmanjšo psovko proti Vaši in moji veri, ali ki bi se drznili, Vašo osebo zasramovati. Zato je moja odločna volja, da se rimsko-katoliška vera ohrani v svoji polni moči ter postavi v popolno posest one svobodne in javne vršitve kakor takrat, ko sem prvikrat stopil v te srečne krajine. Vsaka izprememba, ki se je izvršila ob mojem bivanju v Italiji, posebno z ozirom na cerkveno pokorščino, se je zgodila proti moji volji in proti mojemu mišljenju. Kot zgol oskrbnik vlade, ki se nikakor ni brigala za katoliško vero, nisem mogel prestreči vseh onih nerednosti, ki so se vsakojako povzdigovale v škodo (katoliški veri) Sedaj pa (kot konzul) opremljen s polno oblastjo, sem resno namenjen, uporabljati vsa obstoječa najprimernejša sredstva v zaščito in ohrano te vere...
Modroslovec sem in vem, da ne more človek v nobeni družbi biti niti pošten, niti pravičen, če ne ve, odkod prihaja in kam odhaja. Razum ni vsta-nu, nasaditi mu to luč,'brez katere je vsak človek prisiljen, vedno tavati v temi. Jedinole katoliška vera je tista, ki s svojo nezmotljivo plamenico odkriva človeku njegov začetek in njegov konec. Nobena družba ne more obstati brez nravnosti; nravnost je pa nemogoča tam, kjer ni nobene vere, torej se lahko vsaka družba nadeja od vere pomoči in podpore. Družba brez vere je podobna ladiji brez severnice (kompasa). Kakor ladija brez severnice nikdar ne ve, ali je na pravi poti, in nima upanja, dopluti v luko, tako tudi družbo brez vere giblje in goni semintja vihar besnečih strasti, ki jo strmoglavlja v brezno nezgode in zlega ter dovede prejalislej v pogubo, Francija, poučena po svoji nadlogi, od pira konečno oči; prijela se je sidra, ki jo je edino moglo rešiti sredi nevihte (t. j. ob najhujšem viharju). Iznova je sprejela katoliško vero v svoje naročje... Katoliška vera se prikazuje spet v svojem prejšnjem veličju, in francosko ljudstvo pričakuje s spoštovanjem častivrednih pastirjev, ki se polni gorečnosti vračajo v sredino svo jih izgubljenih ovac.. . Če se bom mogel z novim papežem pogovoriti, upam imeti srečo, da odstranim vse one razprtije, ki so še na poti novi spravi Francije z najvišjim cerkvenim pastirjem... To so misli, ki sem Vam jih hotel osebno razodeti glede rimskokatoliške cerkve. Želim, da jih prav umejete, uredite in z mojirn^ odobre-njem razširite potom tiska, da bodo znane nele na Italijanskem in Francoskem, marveč po vsej Evropi.”
Pač vemo, kako je Napoleon I. pozabil na svojo tako odločno izjavo milansko in kako je po grdem ravnanju s Pijem VII. prizadel katoliški cerkvi hud udarec, ker se papež ni pokoril njegovi silovladi in politiki, ampak vendar je osebno ostal prijatelj in spo-znavalec katoliške vere in na večer svojega premenljivega življenja se je zopet odločno priznal kot katoličan. Tri tedne pred svojo smrtjo je rekel svojemu domačemu kaplanu: “V katoliški veri sem rojen; zadostiti hočem dolžnostim, katere ista nalaga, in sprejeti pomočke za odrešenje, katere nam nudi. Vse dni boste tu zraven čitali
sv. mašo, izpostavili boste presv. Reš-nje Telo med 40. urami. Ko bom mrtev, postavite svoj altar tja, kjer počiva moja glava, v smrtni sobi. Nadaljevali boste čitanje sv. maše, zadoščali vsem običajnim obredom in ž njimi šele prenehali, ko bom pod zemljo.” Dne 3. maja 1821 je abbe Vianali zadnjikrat podelil Napoleonu sv. popotnico. Dne S. maja 1821 je ta umrl. Pri stavek njegove oporoke, spisane dne 15. aprila 1821, se glasi: “Umiram v rimsko-katoliški veri, v kateri sem rojen, tega je čez 50 let.” Napoleona so slikali kot hinavca, kot bogotajca; tu so dokazi, da se brezbožniki sklicujejo nanj zaman.
PETINSEDEMDESET LET.
Mesto Chicago je' bilo ustanovljeno meseca avgusta 1833. Prošli teden je zaznamoval petinsedemdeseto obletnico krajevne vlade ali, bolje, uprave v chicaški občini. Vsaka taka prilika za pogled v prošlost vzbuja obnovljeno pozornost na čudovito zgodovino mesta Chicago. Skoki in doskočaji, ki so značili njegov razvoj, so bili tako znameniti, da je videti že sama ponovitev dejanskih dejstev skoro bahaška.
Prvotno obmestje je obsegalo 2.5 štifijaške milje. Ob prvem popisu ljudstva meseca novembra leta 1835. je znašalo prebivalstvo 3,255 duš. Isti popis je kazal 398 domovanj, 29 prodaj alnic krojnega blaga, 19 grocerij, 5 prodajalnic železnine, 3 lekarne, 19 gostiln, 26 salunov in 17 pravnih uradov. Leta 1835. so se prvotne meje raztegale od Chicago avenue na severu do Dvanajste ceste na jugu in od Halsted ceste do jezera.
Dne, ko je bil Martin Van Buren izvoljen predsednikom Združenih držav, je Chicago začelo svojo karijero kot “city” (veliko mesto). Njegove meje so se razmaknile, da je pokrivalo 10.6 štirijaške milje. North avenue, Dvaindvajseta cesta, Wood cesta in jezero so bile vnanje meje. Prebivalstvo je bilo 4,179, od katerih je bilo 709 volivcev.
Cela zgodovina razvoja izza 1. 1837. spričuje skoro neverjetno rast. Obmestje se je raztegnilo na 190 štirija-ških milj. Prebivalstvo je narastlo nad 2,000,000. Vpisanih je v javne, župnijske in zasebne šole nad 400,000 učencev. Poštni promet znaša nad $14,000,000 na leto. Prav vsaka točka, ki kažejo skupaj velikost, spričuje po svoje znamenito razliko med slabotnimi početki leta 1833. in položajem petinsedemdeset let pozneje.
Za posameznega človeka je petinsedemdeseta obletnica prilika za ozir v prošlost. Delo življenja je storjeno. Dovršitev nudi zadovoljstvo, tudi če se dejstvo dobro razume, da morajo mlajši možje nositi bremena bodočnosti. Chicago tega ne občuti. Mesto je petinsedemdeset let mlado. Njegove oči so obrnjene v bodočnost, ne v prošlost. Njegova moč je večja nego kdaj prej. Njegov razgled ni bil nikdar tako nadepoln. Njegovo prebivalstvo je resno in napredno. Njegovi voditelji so sposobni in voljni dajati smer velikim podjetjem. Petinsedemdeseti rojstni dan je spomina vreden kot eden mejnikov življenja. Ampak starega ni nič na Chicagu. To mesto je podobno krepkemu in delavnemu mladeniču.
NAZADOVANJE V PRISELJEVANJU.
Če priselitvena statistika za zadnjih šest mesecev pravično naznanja, bode leto 1908. znamenito zaradi malega števila onih, ki so prišli v Združene države iskat domačije ali dela. Oči-vidno ne bode skupno število presegalo 400,000 in morda niti ne doseže te številke, kajti v prošlih šestih mesecih ni bilo novodošlecev niti 187,000. To je zmanjšek za več nego 550,000 v primeri z dotično dobo leta 1907. Zapustilo je Združene države in se povrnilo v svoje stare kraje skupaj 377,-664 oseb v prošlih šestih mesecih, ali več nego dvakrat toliko kakor isto dobo lanskega leta.
Te številke nas uče marsičesa. Eden teh ukov je ta, da je privlačnost Združenih držav za stoternike izmed tisočerih Evropcev zgolj gmotna. Semkaj prihajajo vsled nade na zaslužek in povračajo se v staro domovino, noseč seboj znatne zneske prihrankov, kadar začenja “business” tukaj pešati. Da so Združene države dežela svobodnih in domovina hrabrih, jim ni tako važno, kakor da je to dežela velikega in hitrega razvitka. Kadar se železniška gradnja ustavi in kadar kolesa obrtnije počasi teko, potem je čas, ko mnogoter priseljenec misli, da ga ni kraja nad stari kraj. Brez dvoma je dejstvo, da smatrajo v delavskih krogih evropskih to deželo predvsem v splošnem vprašanju o priseljevanju za deželo dela, od velike pomoči za nas; ampak v tej oseki in plimi inozemskih delavcev je namig, da utegne v splošnem vprašanju o priseljevanju nastati vprašanje, ki bo posebej zahtevalo svoje rešitve.
DUHOVNIK IZNAJDITELJ.
Rev. Frederick L. Odenbach, S. J., ravnatelj vremenoslovne zvezdarnice v zavodu “St. Ignatius College” v Clevelandu, O., je iznašel napravo, po kateri bo možno občevati med premikajočimi se vlaki. Stroj, ki je bil patentiran, se da namestiti na telefon in signalna občila, in sedaj ga presoja meddržavna kupčijska komisija. Pravijo, da bo nova iznajdba povzročila pravi pre-
vrat v železniškem prometu “in znižala možnost nezgod do najnižje stopnje”.
Združen s father Odenbachom je John C. Poore, ki je iztuhtal en načrt, kakor zatrjuje Fr. Odenbach, a zadnji je dodal druzega, iz česar je sledila skupna iznajdba.
Stroj omogoča telefoniranje do ali z vlaka v premikanju. Občevanje med stalnimi točkami je tudi omogočeno po novi iznajdbi. Ampak raba, ki jo smatra father Odenbach za najvažnejšo, je odprava “block-signal-systema”. Ta stvar je, ki zanima meddržavno kupčijsko komisijo. Promet se lahko vzdržuje v prejdoločenih mejah in napravi avtomatičen, če se vlak bliža nevarni točki ali če se zagleda spredaj razvrščajoča lokomotiva. Megla in mrak ne bosta delala ovire, ako se iznajdba uporabi v železniškem prometu.
Zvonik sv. Marka v Benetkah je dozidan do višine 27 metrov. Popolnoma gotov bo zvonik šele 1. 1911.
Slavjanski umrl. Slavni ruski koncertni vodja, Slavjanski, ki je raznesel slavo ruske glasbe po celem svetu, je dne 27. julija umrl v Bukareštu.
Belgijska vlada je razpisala 20,000 frankov nagrade za zrakoplov, ki se da voditi in vporabiti v strategiške namene.
Za 55. katoliški shod na Nemškem, ki se je pričel dne 15. avgusta, je oglasilo svojo udeležbo nad 40,000 oseb.
Sluge morilci svojega gospodarja. V Parizu so našli umorjenega 70 let starega milijonarja Remyja. Morilci so milijonarjevo blagajno oropali. Sedaj so dognali, da sta starčka umorila njegova služabnika Renard in Courtois ter ga oropala.
Nov dragulj. V nekem rudniku v Sierri Diabolo v Kaliforniji so našli novo vrsto žlahtnega kamena, ki je podoben safiru. Zaradi modre barve so ga krstili “nebeški kamen”. Novi dragulj se preliva v raznih barvah. Našli so ga le v malih količinah.
O belih oblekah. Doslej se je mislilo, da bela obleka najbolj odvrača solnčno toploto. Sedaj so pa angleški preiskovalci v Afriki dognali, da ima to prvenstvo rdeča barva. Razne naselniške družbe so za svoje uslužbence radi tega že naročile rdeče obleke.
Mestna uprava v Offenbachu je v rokah socialnih demokratov. “General Anzeiger” naznanja, da se je bilo pri pregledu mestne blagajne konstatiralo, da so socialnodemokraški mestni očetje 700,000 mark, ki so bile določene za mestno razsvetljavo, utaknili v svoj žep.
Rim, 1. avgusta. Abesinski cesar Menelik je ukazal, da se položita dva velika dragocena slonova zoba na grob kardinala Massaierja v Frascatiju. Rajni kardinal je bil prvi abesinski apostoljski vikar in zvest Menelikov svetovalec, ko je zasedel Menelik abesinski prestol.
S poštno znamko se je zadušilo neko dekle v Parizu. Hotelo je prilepiti znamko na razglednico. Zato je znamko z jezikom oslinila, znamka se ji zaleti v sapnik, vsled kleja se prime kože, da je ne more izkašljati — in tako se je zadušila, predno ji je mogel kdo pomagati.
Vstal od mrtvih. Te dni so našli v Lipniku pri Ml. Boleslavi na cesti mrtvega občana H. Storili so se vsi potrebni koraki, da se mrtvec spodobno pokoplje. Medtem pa so mrliča zanesli v mrtvašnico, da ga umijejo. Ko se je mrzla voda dotaknila mrliča, je skočil mrtvec pokonci ter je zbežal. Mrzla kopel ga je obudila od smrti.
Turčija. Zanimivo je, da izvajajo sedaj nekateri listi, da je celo mlado-turško in sedaj kot posledica tega u-stavno gibanje le izboren izgovor sultana, da prepreči vsako reformo v Macedoniji in da se vobče otrese pre-silnega vpliva evropskih velevlasti, zlasti Anglije in Rusije. Za kristjane, posebej za Slovane, da se bo položaj še poslabšal.
Prve dni avgusta so se v Imoli na Italijanskem pričele običajne razprave glede na proglašenje papeža Pija IX. za blaženega. Razpravljalo se bo najprej o svetem življenju in vzglednih čednostih papeževih, ko je bival od 1. 1833—1846 v Imoli. Akti sestoje iz 13 kapitlov in 113 artiklov. Predseduje imolski škof sam.
Češki listi poročajo, da se je posvetoval poljski časnikar dr. Zwan iz Varšave s češkimi voditelji o ustanovitvi protinemške lige. V Karlovih Varih se nadaljujejo kmalu pogajanja, ki se jih udeleže tudi francoski in ruski zastopniki. Protinemška liga bo imela namen, da se bori proti politiškim in gospodarskim organizacijam Nemcev.
Natakar milijonar. Avgust Goldschmidt je bil natakar v neki kavarni v Versaillesu. Pred nekaterimi dnevi je moral Goldschmidt po opravkih v Lyon. Ondi je izvedel, da ga neki notar išče že 17 let radi treh milijonov, katere mu je zapustil njegov v Senegalu umrli strici Srečni dedič pravi, da tudi sedaj ne bo miroval, ampak bo najel kavarno v Parizu.
ROJAKI O IM
priporočam svojo
Gostilno,
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Slsioff,
N.	W. Phone 609.
113} N. Hickory St.,	Joliet
TRe Joliči Mimi Ml
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTI'Lj n o
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasl
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale. Illinois.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50o galon, ries-ling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino mu škatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
—Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cat
E. Wunderlich Granite Go.
804-806-808 N. Hickory St, Joliet, IL.
Velika zaloga spomenikov
«oe
◄
ÏZ5
Nase prodruinice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetarf blizu Summit, Cook Co., in Naperville 111. Chi. tel. 1872. N. W Phone 49f
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najaižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & L Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j* naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4S3I. N. W. Phone 1113
Fr. Bambich
slovenska gostilničar
priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče stnodke Rojakom se priporočava v poset N. W. Phone 406.
Cor. CMasgo * Ohšo Sta.. JoHet
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček. iTtT N. Broadway, Joliet, UL
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESE-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopi. sovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
NAPRODAJ PRODAJALNA Likerjev na debelo in drobno, v lepi okolici blizu železnice, fina trgovina, tudi lahko kupi posestvo, ako se želi. Vzrok prodaje, bolezen. Fink & Waldrogel, 5439 Butler St., Pittsburg, Pa.	36-5t
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St
DENAR V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
25 kron za.................$ 5.35
50 kron za................. lojfl
100 kron za................. 20.40
Amer. Slovenec, Joliet IH.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chioago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
wery. Rojakom se toplo priporočam
John Siefanic
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, UL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo pri-jetno dišeče smodke.
Northwestem Phone 348. JOLIET.
čitajte rojaki!
Znano je, da se z amerikanskim kmetijstvom, doseže imovitost, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanovljajo naselbine — vasi, trge, mesta —, pomagajo si medsebojno, postanejo imoviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in širijo narodnost svojo. Čas je tudi za nas Slovence, da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenske naselbine, lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi, dragi rodbini svoji in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemljo, in imamo izvrstni svet za naselbine, kjer je zdravo podnebje, dobra voda, in blizu velikih mest, kjer se vse lahko in dobro proda, kjer . je industrija živahna, in delavec ima denar, ker polovico več zasluži kot na jugovzhodu. Pišite na:
Brunshmid, Olbina & Rovnjak,
708 S. lOth St., Minneapolis, Mina,
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Pills
čistijo jetra zdravijo nered in za* basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c skatijica.
FJLEXER & REICHMANA
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET, ILL.
Filip» Hibler
Northwestern Phone 1422.
St, Joliet UL
priporoča rojakom svojo
Dobro delo »e jamči. Delo te urno, ker sia d ra brirea vedno pri roki*
Rojaki! Pijte
"Elk Brand” piro
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sta.
N. W. Phone 809. Joliet HhMtt.
-G)
K. S. K.
-e,
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne a. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, III.
II. podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. tajnik .............Joti" Jarc, 1221 E. 60th St., N. E., Cleveland, O.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaičenec:............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St, Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, III PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, mL, Box S47, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PROŠNJA ZA VSPREJEM.
Novovstanovljeno društvo sv. Jakoba v Gary, Ind. prosi vsprejema v K. S. K. Jednoto. Imena članov: Filip Meglaj, roj 1888, Alojzij Schmidt, roj 1887, Jožef Prosenik, roj 1887, Franc Radka, roj 1885, Tomaž Zugčič, roj 1885, Štefan Rokso, roj 1883, Ignacij Prosenik, roj 1882, Štefan Perkovič, roj 1881, Nikolaj Dančulovič, roj 1881, Anton Radka, roj 1878, Aleks Seid-nitzer, roj 1877, Matija Jelševac, roj 1877, Jožef Rupčič, roj 1876, Vid Kro-jačič, roj 1876, Peter Ferkat, roj 1875, Franc Brinko, roj 1874, Vinko Fe-renz, roj 1872, Jurij Vidak, roj 1871, Anton Podlesnik, roj 1865.
Društvo šteje 19 članov.
PRISTOPIL? ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 13136 Janez Orožim, roj 1885f spr.
20. avg. 1908.	Dr. št. 248 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 13137 Nikolaj Janean, roj 1885, 13138 Janez Kadunc, roj 1885, spr. 20. avg. 1908. Dr. št. 53 članov. K društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, O., 13139 Franc Rutar, roj 1889, spr.
20. avg. 1908.	Dr. št. 45 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 13140 Jožef Šetka, roj
1889,	spr. 20. avg. 1908.	Dr. št. 51 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 13141 Anton Merle, roj
1872, 13142 Matija Lipovac, roj 1870, spr. 20. avg. 1908. Dr. št. 71 članov. K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 13143 Janez Podboršek, ml., roj
1890,	13144 Jožef Drufa, roj 1876, 13145 Jakob Šavli, roj 1874, spr. 20.
avg. 1908.	Dr. št. 97 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 13146 Janez Urbančič, roj 1890, 13147 Jožef Mervar, roj 1890, spr. 20. avg. 1908.	Dr. št. 98 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 13148 Franc Lovšin, roj 1883, 13149 Valentin Osolnik, roj 1882, 13150 Jožef Hren, roj 1879, 13151 Janez Štepic, roj 1879, spr. 20. avg. 1908.	Dr. št. 229 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 13152 Jožef Gross, roj 1882, spr.
20. avg. 1908.	Dr. št. 114 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 13153 Janez Gregorič, roj 1883, spr. 20. avg. 1908.	Dr. št. 118 članov.
K. društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 13154 Mihael Gorše, roj 1886, spr. 20. avg. 1908.	Dr. št. 54 članov.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 13155 Janez Fajdiga, roj 1886, 13156 Janez Lukšič, roj 1874, spr. 20. avg. 1908.	Dr. št. 59 članov.
K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 13157 Janez Starešinič, roj 1889, 13158 Jožef Starešinič, roj 1889, 13159 Jožef Goršin, roj 1886, 13160 Franc Kodrič, roj 1886, 13161 Janez Rifelj, roj 1884, 13162 Franc Gorenčič, roj 1875, spr. 20. avg. 1908.	Dr. št. 34 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13163 Martin Račič, roj 1886, 13164 Janez Lepšina, roj 1872, spr. 20. avg. 1908.	Dr. št. 26 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 13165 Janez Tkalčič, roj 1872, spr. 20. 20. avg. 1908.	Dr. št. 86 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., k društvu sv. Janeza Krst. 60, Weno-na, 111., 7950 Matija Volarič, 15. avg. 1908.	I. dr. št. 145 članov.
II. dr. št. 56 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., k društvu Marije Zdravje Bol. 94, Cumberland, Wyo., 971 Martin Skedel, 10. avg. 1908.
I.	dr. št. 51 članov.
II.	dr. št. 31 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 3883 Franc Knafelc, 10. avg. 1908.	I. dr. št. 87 članov.
II. dr. št. 58 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 10141 Jakob Krajnik, 10144 Tomaž Kavčič, 17. avg. 1908.
I.	dr. št. 232 članov II. dr. št. 85 članov.
Od društva sv. Antona Padov. 72, Ely, Minn., k društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 9410 Janez Čampa, 9791 Franc Čampa, 13. avg. 1908.
I. dr. št. 76 članov.
II.	dr. št. 60 članov.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., k društvu sv. Jožefa 12, Forest •City, Pa., 10941 Andrej Korošec, 14. avg. 1908.	I. dr. št. 57 članov.
II. dr. št. 247 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 364 Matija Vivoda, 17. avg.
1908	Dr. št. 82 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 10818 Franc Spelič, 10. avg. 1908.
Dr. št. 332 članov.
K društvu vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 9262 Matija Jurjevič, 17. avg. 1908.	Dr. št. 54 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 12088 Franc Grabljevec, 3160 Ignacij Kaplja, 14. avg. 1908.	Dr. št. 246 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 2894 Jurij Sneller, 11770 Jožef Sneller, 11584 Janez Marin, 11773 Jožef Stamfel, 11957 Anton Šti-' mec, 10742 Janez Zurc, 11779 Jožef Rus, 20. jul. 1908. Dr. št. 69 članov. Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 5912 Peter Razpotnik, 11. avg. 1908.
Dr. št. 96 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 6119 Anton Lavrih, 6815 Franc Indihar, 7011 Franc Tekavc, 9688 Mihael Lipovec, 11596 Janez Gregorič, 9428 Jožef Begel, 8325 Matevž Marinčič, 10. avg. 1908.
Dr. št. 225 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 6571 Leopold Godec, 11968 Alojzij Šenk, 10782 Jakob Podlesnik, 12636 Franc Hribar, 11091 Egidij Šenk, 10. avg. 1908.	Dr- št. 134 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 10336 Franc Prešeren, 13. avg.
1908	Dr.	št.	85	članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 8842 Jakob Mesec, 10. avg.
1908	Dr. št. 89 članov.
Od društva Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 11430 Peter Butala, 13. avg.
1908	Dr.	št.	58	članov.
Od društva	Marije	Zdravje Bol. 94, Cumberland, Wyo.,	11487	Anton Jelov-
čan, 10.	avg.	1908.	#	.	D£	št.	32	članov.
Od društva sv. Jožefa 103, l^tilwaulcee, Wis., 12524 Martin Cednilc, 10. avg. 1908	Dr. št. 42 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 2681 Lovrenc Krebs, 17. avg. 1908.
Dr. št. 105 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 10199 Jožef Škraba, 18. avg. 1908.
Dr. št. 78 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 11173 Ivan Gvozdanovič, 9.
avg. 1908.
Dr. št. 53 članov.
Od društva Marije Zdravje Bol. 94, Cumberland, Wyo., 10697 Janez Petro, 9810 Silvester Rebernak, 12. avg. 1908.	Dr. št. 30 članov.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 12729 Janez Setnikar, 10. avg. 1908	Dr. št. 57 članov.
IZLOČENI ČLANL
Od društva sr. Družine 5, La Salle, I1L, 6254 Jožef Zorko, 18. avg. 1908.
Dr. št. 123 članov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 10702 Nikolaj Filipovič, 1164 Vincenc Mikolič, 10706 Pavel Turkovič, 10368 Franc Polanc, 7589 Franc Spetič, 1. avg. 1908.	Dr št. 189 članov.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 9356 Janez Peternel, 12. avg. 1908.
Dr. št. 96 članov.
Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 10057 Anton Žlogar, 17. avg. 1908.
Dr. št. 37 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 11261 Franc Rajer, 6265 Mihael Ra-jer, 12692 Martin Savnik, 3. avg. 1908.	Dr. št. 31 članov
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn, 8575 Janez Slanovec, 9943 Ignac Koščak^ 7490 Anton Rent, 11447 Anton Kovačič, 11999 Urban Rent, 7415 Franc Šerjak, 13. avg. 1908.	Dr. št. 79 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee^ Wis, 12407 Edvard Pavlič, 12665 Janez Frangeš, 11106 Jožef Kral, 10. avg. 1908.	Dr. št. 39 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn, 7481 Janez Južina, 17. avg. 1908.
Dr. št. 84 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa, 3738 Frančiška Miel, roj 1882, spr.
20. avg. 1908.	Dr. št. 102 članici.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn, 3739 Margareta Kostelic, roj 1876, spr. 20. avg. 1908.	Dr. št. 98 članic.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn, 3740 Marija Kromar, roj 1889, spr.
20. avg. 1908.	Dr. št. 25 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa, 3741 Katarina Kostelc, roj 1888, 3742 Ana Vitunjac, roj 1888, spr. 20. avg. 1908. Dr. št. 34 članic. K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O, 3743 Jožefa Janežič, roj 1880, spr.
20. avg. 1908.	Dr. št. 22 članic.
K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111, 3744 Matilda Parkelji, roj 1888, 3745 Frančiška Putz, roj 1884, spr. 20. avg. 1908.	Dr. št. 87 članic.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans, 3746 Antonija Končar, roj 1883, 3747 Marijana Erznožnik, roj 1881, spr. 20. avg. 1908. Dr. št. 16 članic. K društvu sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo, 3748 Ana Mrak, roj 1885, 3749 Apolonija Mrak, roj 1887, spr. 20. avg. 1908.	Dr. št. 19 članic.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn, 3750 Ana Koprivec, roj 1885, spr. 20. avg. 1908.	Dr. št. 33 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa, k društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 2066 Ana Knafelc, 10. avg. 1908.	Dr. št. 15 članic.
II. dr. št. 18 članic.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, k društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa, 3483 Ana Korošec, 14. avg. 1908.	I. dr. št. 17 članic.
II. dr. št. 101 članico.
SVSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans, 3198 Katarina Medved, 9. avg. 1908.	Dr. št. 47 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE,
Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111, 3096 Ela Lesar, 3126 Marija Svetlin, 17. avg. 1908.	Dr. št. 85 članic.
Od društva Marije Čistega Spoč. 104, Pueblo, Colo, 3500 Uršula Barkar, 15. avg. 1908.	Dr. št. 36 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn, 826 Franca Mikolič, 10. avg. 1908.
Dr. št. 77 članic.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa, 2273 Frančiška Rajer, 3. avg. 1908.
Dr. št. 8 članic.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn, 121 Ana Jerman, 17. avg. 1908.
Dr. št. 32 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Broughton, Pa, 14. avg. — Cenjeni g. urednik: Prosim malo prostora v cenjenem listu Am. Slov, da se spet malo oglasim iz naše naselbine.
Kar se tiče delavskih razmer, sedaj par mesecev delamo vsaki dan ali vseeno ni lahko dela dobiti, kdor pride sedaj iz druzega kraja, ker je dosti ljudi že sedaj, skoraj bi rekel preveč. Kakor sem omenil, delamo vsaki dan, in se še tudi nekaj zasluži, ali le še vseeno smardi po krizi, tako da se še sedaj pozna na naših spodnjih delih hlač (žepih), da je ta grdoba pohajkovala celih šest mesecev po naši naselbini. Ali sedaj je vseeno šla proč od hiš, če jo je vzela slana ali piš. Ako bode šlo z delom tako naprej, kakor gre sedaj, potem bode že bolje, in tudi mi upamo, da pridejo v naše hlače zopet groši in dojače.
In tudi na društvenem polji nismo nič kaj napredovali v tem slabem času. Tukaj imamo tri slovenska podporna društva, ali vsako društvo je izgubilo po par članov v tem slabem času, zato ker jih je veliko odpotovalo v staro domovino. Ali kakor je pričelo z delom, so se že oglasili novi člani za pristop v društvo, in tudi upamo, da bodemo na društvenem polji ravno tako napredovali kakor poprej. Zatorej dragi mi rojaki, ako vidite rojaka, da še ni pri nobenem podpornem društvu, dajte ga nagovoriti, da pristopi v kako dobro društvo, potem je zavarovan pred vsemi nezgodami; ker sramota bi bila za nas Slovence, ako bi šli prosjačiti za enega ali drugega, ker skoraj v vsaki naselbini je slovensko podporno društvo, v nekaterih pa še dve ali tri
Torej rojaki, požurite se, kedor še ni pri nobenem, dokler še solnce nam sije; ko ga nesreča doleti, je vse zaman.
Tem potom naznanjam tudi vsem društvom bratskim, slovenskim in hr-vatskim, da bode tukajšnje društvo sv. Alojzija št. 95. K. S. K. J. blagoslovilo novo društveno zastavo na dan 7. sept. (Labor day) in so tudi vsa naša sosedna društva prav lepo vabljena, da se vdeležijo z nami slavnosti na omenjeni dan. Ob priliki, da jedno ali drugo društvo nas potrebuje, obljubljamo za-gvišno povračilo. Zatorej Slovenci, priskočite nam na pomoč, da bodemo tudi mi pokazali drugim narodom, da nismo vsaki sami zase, da smo vsi za enega in eden za vse. Natančneje še pozneje sporočim, kako se bode vršilo na omenjeni dan.
Zastavo nam je izdelal rojak in sobrat John N. Gosar, in lahko rečemo, da je nam vse izdelal prav po naši želji, in tudi smo prepričani, da bi bili morali pri kaki tuji tvrdki za ravno tako blago nekaj več plačati, kakor smo tukaj. Zatoraj vsa cenjena društva, ako bodete potrebovali društvenih reči, obrnite se na njega, bodete pošteno delo dobili in ne previsoka cena.
Naj omenim tudi, da smo na zadnji seji sklenili, ker nam je naznanil g. John N. Gosar, da bodo na dan 4. okt. blagoslovili novo zastavo naši materi K. S. K. J. v Pittsburgu, Pa., da se
bode tudi naše društvo udeležilo iz-vanredne velike slavnosti. Zatorej združeni sobratje in cenjena društva, dajmo eden druzega spodbujati, da se polnoštevilno vdeležijo naša društva K. S. K. J. Toraj sosedna društva, rojaki in rojakinje, vam kličem na svidenje 7. sept. v Broughton, Pa.
Vam pa, slavna društva K. S. K. J., na svidenje 4. okt. v Pittsburgu, Pa., da bodemo tudi drugim narodom pokazali; da tudi mi znamo čislati dru štva in da smo sporazumljeni med sabo, da ne bodo mislili, da je naš slovenski narod zadnji narod v tej veliki ljudovladi. Zatoraj, Slovenci, združimo se! Vsi za jednega, eden za vse!
Zdaj pa prav prisrčno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in osta le rojake. Tebi, vrli list Amer. Slov., pa dober napredek, da bi te vsaka slo venska družina sprejemala v svojo sredo, ker donašaš toliko novic iz širnega sveta med slovensko ljudstvo.
Anton Demšar,
Chicago, 111., 16. avg. — Naznanjam bratom društva sv. Alojzija št. 47. K. S. K. Jednote, da bode v nedeljo, to je, 23. avgusta zadnja mesečna seja, na katero ste povabljeni člani stanu joči v Chicagi, in tudi je dolžnost se udeležiti te seje kateri brati živite malo oddaljeni od Chicage, ker tole se tiče vsacega člana, kateri premisli kaj je društvo in naša mila mati Jednota. In pri tej seji si boste sami členi previ-dili in presodili, če si hočete delegata poslati na zborovanje, katero se bode odbivalo prvi teden oktobra v Pitts burgu, Pa. Zatorej ,to je velik pomen, delegata poslati, to ni na primer, da bi kateri rekel: Mi, nočemo biti zadnji, imamo tudi denar v blagajni, da si ga plačamo. To ni samo za ponos, ampak je ¿a delovanje in korist naše matere Jednote in korist društev v dru štvenih zadevah. Zatorej tudi upam, da se bodete večinoma učasnili te seje in si naredili, da bode prav. Tudi opo min jam tiste člane, katerih že več mesecev ni bilo na seji in niso plačali do sedaj: Pridite in stvari poravnajte!
Pozdrav vsem udom K. S. K. J.
John Wukshinič, tajnik.
West Allis, Wis., 16. avg. — Vsa društva Kranjske Slov. Kat. Jednote, kakor tudi č. g. župnike, kojim smo razposlali tickete za izžrebanje cerkvi podarjene lote, prijazno prosi cerkveni odbor, da bi se isti blagohotno razprodali in se nam svota, ki je sicer neznatna vposlala, ali pa ticketi vrnili, da znamo število razprodanih.
Rev. Ivan Smolej.
Zahvala.
Nižjepodpisani se toplo zahvaljujem slavnemu društvu sv. Petra štev. 30 K. S. K. J. za točno izplačano mi usmrtnino $500.00 po moji nepozabni soprogi Katarini. Vsem rojakom priporočam imenovano društvo in Jednoto v obilni pristop.
Calumet, Mich., 10. avg. 1908.
Jožef Perše, soprog.
O nasvetu glede onemoglosti.
Chicago, 111., 16. avg. — Cenjeni urednik nam priljubljenega lista A. S., upam, da natisnete k nasvetu g. do-pisovatelja iz N. Y. sledeče:
Jaz se popolnoma s tem strinjam, kar je napisa! g. dopisovatelj v zadnji št. A. S. ali rečeno v Jednotinem glasilu sploh kar se tiče onemoglosti naših bratov, rečeno dolge ali neozdravljive bolezni. Kaj porečemo o tacih razmerah? Toliko gotovo, da imamo skušnje, ker vidimo pred seboj naše sobrate, kakšne bolečine trpijo že več mesecev ali let, brez da bi bili prišteti k onemoglosti, za katero morajo plačevati, ali to pa le za one, katerim odtrga nogo ali roko oziroma očesa izgube. Torej po mojem mnenju naj bi se prištevali vsi taki člani, ki so skoraj že z eno nogo v grobu, k onemoglim, kakor to polaga g. iz N. Y., da bi se vsacemu članu izplačalo 250 dolarjev za omenjeno onemoglost in pa vsacega tacega onemoglega člana opozoriti, da naj se gre zdravit v kak spring, ker smo prepričani, da je že veliko ljudi ozdravilo in potem še veliko let živelo. S tem jaz mislim, da bi Jednoti veliko koristilo in pokazalo lepo bodočnost. Obenem bi pa vsaki dober zaveden Slovenec lahko porekel: Jaz grem in pristopim h K. S. K. J. ker takorekoč že za mene za živega skrbi. Torej naj pomislijo vsa bratska društva naše slavne Jednote, kaj bojo polagala na srce svojim zastopnikom, oziroma delegatom, da naj delajo na desetem gl. zborovanju v Pittsburg, Pa., za procvit slovenskega naroda v Ameriki. In potemtakem lahko pričakujemo, da bode vsaki potomec čestital delu, katero je bilo narejeno na X. konvenciji v Pittsburg, Pa.
Z bratskim pozdravom na vse' člane in članice naše slavne Jednote.
Jos. Steblaj.
Boj proti ženskim klobukom,
ki zavzemajo res neverjetne dimenzije, so napovedali moški obiskovalci gledališč v mnogih velikih mestih, zlasti pa v New Yorku in Parizu, kjer so tudi že izšle primerne policijske odredbe. V New Yorku so določili širino za ženske klobuke, in gledališčni uslužbenci so dobili tudi že primerna merila. V Parizu so bili manj praktični ter so prepoved glede ženskih klobukov označili s splošno frazo, da ne smejo biti preveliki. Lahko si je misliti, da bo tam še marsikaka vojska med ljubiteljicami sračjih gnjezd namesto pokrivala in pa med ljubitelji gledališke umetnosti.
Ruski jezik na krakovski gimnazijk
Na neki krakovski poljski gimnaziji se uvede ruščina kot obvezen predmet. V Galiciji biva zdaj mnogo poljske mladine iz Privislinskega okraja v Rusiji, ki bojkotira ruske šole. Ker bi pa ta mladina v Rusiji ne mogla dobiti služb, ako ne dokaže znanja ruskega jezika, ustregla je avstrijska vlada željam ruskih Poljakov na omenjeni način ter jim dala priložnost, da se ppljski mladeniči nauče ruščine. To je prvi slučaj, da se v Avstriji poučuje na javni šoli ruski jezik, ki so ga do-sedaj vedno smatrali za nekako strašilo, dočim se ga Nemci, Francozi in Angleži pridno uče, ker je edini slovanski svetovni jezik. Morda pa se je začelo vendarle daniti v glavah avstrijskih birokratov?
Lastno hčer poročil.
Radi obdolžitve, da je poročil lastno hčer, je bil v Brombergu prijet Thomas Molland. Pred več kot tridesetimi leti je odpotoval v Ameriko in je pustil svojo mlado ženo in otroke v Brombergu. Dvajset let ni bilo od njega nobenega glasu. Radi tega so ga proglasili mrtvim in njegova žena se je na novo poročila. Edenindvajset-letna Thomasova hči se pa odloči, da gre iskat očeta v Ameriko. Tu je dobila moža, ki jo je prosil za zakon. Kljub temu, da je bil mnogo stareji, se ji je dopadel in črez nekaj mesecev je bila poroka. Sedaj sta se vrnila kot mož in žena z tremi otroci iz Amerike. Tam pa so spoznalj, da je žena njegova hči. Vpeljani preiskava naj dožene, ali je mož pred poroko vedel, da je nevesta njegova hči. Na vsak način pa je gotovo, da si je nadel drugo ime.
— Amerikanski Slovenec je največji slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto; za staro domovino $2.00.

V slučajih nesreče
izvijanja udov, ab® skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr, RICHTERJEV Sidro Pain Expeiler.
On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno doma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno ja, znamko sidrom na eti-.T.keti.
^ | ^ V vseh lekarnah po
N|r 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER &C0.
215 Pearl Street,	New York.
ROJAKOM
--V-
St. Louis County
Minnesota
---SE PRIPOROČA-
SAM. H.
OWENS
iz Eveletlia, Minn.
republikanski
kandidat
-ZA-
šerifa
za St. Louis Co.
Prvotne volitve 15. sept. ’08
SAM. H. OWENS biva v St. Loom. county, Minnesota že 26 let k j* dobroznen po celem okraju, za. ta se nedeja, da ga bodo rojaki volBL
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo \ lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa«
Za stavbo hiš in poslopij mehki is m trdi les, late, cederne stebre, desk« in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, ogluši &e pri nas in oglej si našo zalogo! Mit« bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass
Chicago telef. 2794 JL# telef.N e* 7..
C. W. 8:owa, oeaii ftoht. Pinasr,pučlpra W. G. Wlloox, kasir.
' Milil Bet
Kapital *100,000.00.
BA.RBKR OtliDiNO, OLIET.ILL. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
— ....................
OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI
e nase delo. Gladimo obleke vsake 'rste. Prinesite jih k nam; mi j& po-iravimo, da izgledajo kot nove. Prvi izorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal de-lar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
20-6*2 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. ‘ M. Chicago 489
/
ZNAK NEVARNOSTI
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, žaba sanost, slabost, a navadno tudi izgubo, okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne aa-nemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se poslvša dober svet in se začne rabiti
To zdravilo hitro deluje. Okrepča že lodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne nared i.
t x	Daie zdrav okus,
stori prebav nos t, pospeši sladko spanje,
*	krepča živce in mišice,
cisti kri,
'	dinje zdravo barvo obraza,
krepča energijo, vri**	okrnili zdravje.
RgOISTtRf»	'
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otroko» kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE!—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufa/o, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pns vo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaj« želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
CHICAGO, ILL
620-622 S. Ashland Ave
(Konec.)
4.	Namameha.
Marici ni bilo torej več ime Marica, vsi so jo klicali za Namameho. Takoj prvo noč po težavni poti in usode-polnem ropu jo zgrabi huda mrzlica, ki je ne pusti več dni. Vedno je v nevarnosti njeno mlado življenje. Omrači se ji tudi razum, začne se ji blesti in v motnih sanjah kliče:
“Oče, jaz bi rada jezdila! Mama, ali ste mrtvi? O mama, mama, saj se hočem poboljšati. Odslej vas hočem vsekdar ubogati! Jezus, Marija, Jožef! usmilite se me!”
Nato se zopet sladko nasmehne rekoč:
“Dajte mi krasno obleko in lepega perja, da se nakitim!”
Tako sanja in trpi uboga Namameha celih šest dni.
Vatovala, poglavarjeva žena, ji je na pravila mehko postelj iz kož, volne in maha, ji močila vroče čelo z mrzlo studenčnico in cula pri njej skoro noč in dan. Smrtno je sicer sovražila bele ljudi, a do Namamehe je imela neko posebno sočutje, da sama ni vedela zakaj. Pa saj spremlja angel varih še vsacega še tako zapuščenega otroka, če ljubi Božjega Izveličarja in Njegovo Mater.
Ker mrzlica le ne odneha, gre Vatovala po starega čarovnika Josakeda, da ji ta pove, s čim naj pomaga otroku. In prišel je stari zdravnik s svojimi zdravili, ki jih je imel skrbno spravljene v usnjati vreči. Imel je različne koreninice, rmana, konjske mete, kačr jih kosti, medvedovih zob itd., kar mu je služilo za zdravila.
Najprej začne plesati okrog bajte kot bi se mu mešalo, nato stopi v bajto in pihne Namamehi močno v obraz. Potem vzame kos oglja, nariše na kos lesa neko podobo, ki naj predstavlja otrokovo bolezen, razreže les in ga vrže v ogenj. A deklici le ne odleže, še slabše ji postane.
V sanjah moli kakor prej. In glej! Polagoma izgine bolezen in deklica se slednjič popolnoma zave. Pač si je želela sprva rajši smrti nego življenja med temi divjaki, a počasi se vendar privadi nositi ta svoj jarem. O tem pa, kaj se je ž njo zgodilo, ve zelo malo. Le kot neke sanje se ji zdi vse, kar je prestala. Vatovala pa ji zelo ugaja; tako ljubeznjivo ž njo ravna, da se ji vzbudi v srcu do nje nehote neko zaupanje. Besedo za besedo se navadi tudi njihovega jezika in kmalu govori že za silo z Vatovalo.
Ko je bila že popolnoma zdrava, pridejo k njej indijanski otroci in se ž njo Igrajo. Vsi jo kličejo Namameha, dasi jim vedno pravi, da ni Namameha, ampak Marica. Ničesar si ne dado dopovedati in sčasoma se tudi ona navadi na novo ime in sprijazni ž njim.
Kmalu se med njimi dodobra udomači. Veselo hodi z otroki po gozdu in grmovju, leta za kebri in metulji, išče ptičjih gnezd in lovi ptiče v mreže in tule, pleza spretno po drevju in če pride do potoka se vrže z drugimi v vodo ter se nauči nehote plavati. Postaja pri tem pač vedno močnejša in krepkejša, toda tudi bolj divja in sirova nego preje pri materi. Svojo obleko je kmalu raztrgala in dobi mesto nje gorko suknjico iz kosmate kože. Obraz ji je postal temnejši in na lica so ji vrezali z ostro iglo neka znamenja in jih ¡zdrgnili s pepelom, da je bila tako grda, da se je sama sebe zbala, če se je pogledala v mirni vodi. Indijancem je pa šele sedaj prav ugajala.
Ko je znala že dobro indijanski govoriti, je prekašala vse ostale sovrstnike in sovrstnice. Vse si je laže zapomnila kot drugi. Naučila se je peči okusne koruzne kolače, ki jih jedo Indijanci mesto kruha, učila se je mleti, kuhati, napravljati iz brezovega soka ono pijačo, ki jo pijo divjaki le pri posebnih slovesnostih in ob večjih praznikih, učila se nabirati tobak in ga sušiti, šivati obleko iz kož, naučila se je sploh vsega, česar se uče ženske pri Indijancih. Tako je bila spretna in izurjena v vsem, da so jo vsi spoštovali, poglavar sam jo je pa ljubil kot lastno hčer.
Toda čeprav je bila sicer dobro preskrbljena, vendar ni imela nikogar, ki bi ji povedal kaj o Bogu. Cerkve ni bilo nikjer, maše tudi ne in duhovnikov tudi niso imeli. Edino, kar je imela, je bilo to, da je znala moliti še očenaš, češčenomarijo in angelovo če-ščenje ter apostolsko vero. To je molila vsako jutro in vsak večer. In Bog ji je stal ob strani in angel varih in jo varoval pred tujimi vražami in krivo vero.
5.	Vatomilko.
Ko je Namameha odrastla, je postala žena poglavarjevega sina. Veliko praznovanje so imeli na dan poroke, še večje pa, ko je povila Namameha novorojenčka, ki so mu nadeli ime Vatomilko.
Po tamošnji navadi je napravila Namameha otroku mehko zibel iz bivolove kože, ki jo je razpela na lesenem okviru. Naredila je majhno gnezdice iz mehke kožuhovine in perja in položila notri svojega ljubljenčka, pregr-nila ga z mehko kožo in povezala lahko z jermeni. Nad glavo je imela taka zibel navadno še lepo strešico. Ta-
ko je nosila Vatomilka vedno na glavi na izprehod, pa tudi sicer k vsakemu zborovanju in praznovanju, tudi če so šli na rop, sploh povsod in vedno, dokler ni znal Vatomilko sam hoditi in tekati.
Kako se krsti, tega ni Namameha nikdar videla, zato tudi ni vedela in ni mogla krstiti svojega ljubljenčka. Vsak večer pa ga je prekrižala na čelu, ustih in prsih in priporočila Bogu ter hkrati prosila, naj bi oba pripeljal nazaj k belim ljudem, da ju ne bi oskrunili ti divji ljudje s hudodelstvi.
Ko je Vatomilko odrastel, in se učil govoriti, mu je takoj razložila pomen sv. križa, mu govorila o Bogu, o nebeškem Zveličarju in o- Njegovi nebeški Materi. Učila ga je tudi molitvice, ki jih je znala sama.
Tako sta molili dve duši sredi divjih ljudi. Hotela je Namameha tudi moža izpreobrniti, a ta je trdno veroval vse, kar so pravili čarovniki o svojih bogovih. Zato ni hotel ničesar slišati o pravem Bogu.
Njegov bog, ki ga je častil in molil, je bil veliki duh, ki si ga je predstavljal v podobi velikega ptiča, kateri sega od neba do zemlje in pokriva ves svet s svojimi orjaškimi perutnicami. Če je jezen, se bliska, če pa udari s perutnicami ob zemljo, zagrmi. Zemlja je le neko veliko jajce, ki je je znesel ta veliki duh že v prastari dobi. Dalje je mislil, da je prinesel ta ptič tudi ogenj na zemljo, zato je prižigal njemu na čast svojo pipo in molil:
“O veliki bog! Pridi k meni, da z mano kadiš kot moj prijatelj! Ogenj in zemlja, kadite z mano in pomagajte mi mučiti vse moje sovražnike. Tudi moji psi in konji kadite z mano!” Tako je molil Indijanec, njegova žena pa je molila pravega Boga.
Na misli mu je bil le Ipv, rop in boj ter smrt sovražnikov, kar je Namameho zelo bolelo. Bojevali so se namreč Indijanci vselej z največjo krutostjo in silovitostjo. Vse sovražnike so pomorili in jim potegnili lase s kožo vred z glave.
Posebno je bolelo Namameho, ko so napadli nekoč celo četo belih ljudi, ki so bili na potu z več vozovi in vsem imetjem, da si poiščejo novega bivališča. Indijanci so jih zavohali, jim sledili skrito za gorami in jih neko noč nepričakovano napadli, ravno ko so se ulegli k počitku. Namameha je pač upala, da jih morda reši, a vse je bilo zastonj — vse do zadnjega so pomorili na svoj kruti način.
6.	Sanje.
Namamehin mož je bil s svojo ženo zelo zadovoljen, ker je bila marljivejša kot vse druge ženske. V sobi je imela vedno vzoren red, peči je znala najokusnejše kolače in lepših oblek kot Namameha ni znala nobena Indijanka šivati iz kož. Druge žene so bile zelo nestrpne in sitne, Namameha pa je bila vedno mirna, potrpežljiva, kot bi bila rojena uprav le za sužnjo, rojena le za trdo delo. Zato ji je mož rad odpustil in nekako prezrl, če se je odtegnila takim priložnostim, ko so mučili na nečloveški način ljudi ali živali. Imela je v bajti vedno kak opravek, da je ostala doma. Tudi če je molila, je ni nikdar motil in ni bil nič hud na njo, da ni verjela zdravilom čarovnikov.
Drage volje je pustil Namameho, da živi po svoje, a od Vatomilka je želel, da postane pristen Indijanec: sirov, divji, krvoželjen, neizprosen bojevnik in strah svojih sovražnikov. Zato ga je ob neki priliki položil na medvedovo kožo in molil:
“Veliki bog! Pošlji mojemu sinu medvedovo moč, da bo imel močne roke kot medved noge, pesti pa krepke in trde kot medvedove tace, da zdrobi kosti svojih sovragov in si o-krasi stanovanje z njihovimi skalpa-mi!”
Ko je Vatomilko nekoliko odrastel, mu je dal oče živih veveric, tičev in drugih malih živali, da bi jih mučil in se navadil tako krutosti in brezsrčnosti. Drugi otroci so trgali živalim na koščke noge od trupla in jih potem toliko časa zbadali in žive rezali, da so v najhujših bolečinah poginile. Nato so si pomazali z njihovo krvjo svoj obraz, jim slekli kožo in jo shranili varno doma. Čim več takih kož je imel kdo, tembolj je bil ponosen.
Ko so pa nekoliko odrastli, so morali pomagati že pri mučenju ljudi. Zbadali so jih z bodali v obraz, zlasti v oči, rezali jim prste z rok in nog in jih na najrazličnejše načine mučili do smrti.
Mali Indijančki so imeli s tem veliko veselje; ne tako Vatomilko. Namameha mu je večkrat pripovedovala, da je ustvaril vse ljudi in živali veliki Bog in da ga to zelo žali, ako jih mučimo, To je Vatomilku seglo globoko v dušo, imel je pa vrhutega še zelo rahločutno srce kakor Namameha. Nikdar ni hotel odrezati brhki veverici košatega repa ali ptiču krasnega krila, vselej se je že pri misli na to trpinčenje kar tresel. To pa ni bilo všeč očetu. Bal se je, da mu bo Vatomilko v sramoto, da ne bo hraber, bojevit, krut sovrag ljudi in živali. Zato vzame otroka Namamehi, ga iztrga iz njenega skrbnega materinega naročja in ga izroči neki drugi družini v vzgojo.
To je skrbno Namameho zelo bolelo, a ni si mogla pomagati. Priporočila je svojega otroka Bogu, angelu varihu in Materi božji in molila zanj vsak dan. Grda ženska pa, ki ji je bil izročen Vatomilko v vzgojo, ga je velikokrat hudo'pretepala, ker ni mogel mučiti živali kot drugi otroci. A vse to ni nič pomagalo, deček je ostal mehkega, sočutnega srca do vsega stvarstva. Zato je znal pa najbolje tekati, se boriti, plezati in plavati, poleg tega je bil še najmočnejši in naj-spretnejši. Tudi očetu je kmalu izginil strah, da bi bil Vatomilko kak strahopetec, ko je videl čvrstega dečka, kako prekaša vse sovrstnike. Toda k materi ga le ni pustil in ž njo je ravnal poslej tudi veliko strožje. Morala je trdo delati in nositi domov težke butare drv na glavi kakor druge Indijanke.
Pri Indijancih je navada, da mora vsak deček, ko izpolni 14. leto, nekaj izvanrednega sanjati. Mislijo, da je to najvažnejši trenutek v življenju in da je od teh sanj odvisno vse življenje Vrši se pa to takole. Dečka zapro v temno sobo, kjer ostane cel mesec za prt. Jesti mu dajo le toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Med tem časom sanja in prikaže se mu kak duh v podobi divje živali. Ta duh je njegov poseben zaščitnik, ki ga spremlja in varuje celo življenje. Ko se mu je pokazal enkrat duh, mora iti deček na lov in loviti toliko časa, da ustreli ono žival, v kateri je videl svojega zaščitnika. Koža dotične živali služi potem kot najboljše sredstvo zoper vse težave in nevarnosti, zato jo skrbno shrani. O dečku pa mislijo, da dobi potem vse lastnosti ubite živali. Močan bo kot medved ali bivol, uren kot podlasica, spreten kot veverica i. t. d.
Tudi Vatomilko je moral prestati to dobo. Takoj, ko je izpolnil 14. leto ga pošlje oče v gozd in ga zapre v temno bajtico. Jesti ne dobi drugega kot po solnčnem zahodu nekaj suhih koreninic in košček kruha. Ves božji dan leži na trdih tleh, ki so le tnalo z mahom pregrnjena, in skuša sanjati kot mu je zapovedal oče. Vsak dan je bolj truden in slab in slednjič se mu zdi, kakor bi bil napol pijan, napol zaspan. V takem položaju so drugi navadno sanjali, a Vatomilku se noče pokazati ne medved, ne bivol, ne podlasica in sploh ne nobena žival. Sanjal je pač, sanjal veliko, a le o belih ljudeh, o katerih je pripovedovala skrbna mati, in ki stanujejo daleč tam v daljni deželi, kjer vzhaja solnce, ki so tudi tako beli kot ona — tudi tako prijazni kot ona. Pripluli so v nočnih, velikih čolnih po jezeru, in ko so dospeli do brega, se je začelo na obeh straneh čolna bliskati. Zagrmelo je, da se je gozd stresel, in rdečekozci so preplašeno zbežali. Izstopili so, izsekali gozd in nasadili na njegovo mesto krasna polja. Vse to se mu je sanjalo, da je mislil, da je vse to resnica. Saj mu je znala mati tako živo pripovedovati o teh ljudeh, in to se mu je vtisnilo tako globoko v mlado srce. Vsi so zbežali pred belimi ljudmi, le on je ostal pri svoji skrbni materi, pri belih ljudeh in kadil ž njimi mirno svojo pipico. Tako je sanjal Vatomilka
7.	Lov na bivole.
Celih 36 dni je bil zaprt Vatomilko v temnici v gozdu. Nato pride oče k njemu in ga radovedno vpraša, kaj je sanjal in katera žival se mu je pokazala kot posebna zaščitnica. Pa kako se začudi, ko mu pove Vatomilko, da ni videl nobene živali in tudi ne sanjal o kaki zveri, marveč le o belih ljudeh in njihovi deželi, ki leži daleč tam za gorami, kjer vzhaja mlado solnce. Nato mu začne opisovati omenjene kraje tako živo kot bi jih bil res videl, kar pa očeta tako ujezi, da je malo manjkalo, da ga ni v prvr razburjenosti zabodel.
“Torej nisi videl bivola?”
“Ne!”
“Medveda tudi ne?”
“Tudi ne!”
“Veverice tudi ne?”
“Tudi ne!”
In oče povprašuje dalje in našteva vse mogoče živali, a na vsa vprašanja dobi isti odgovor: “Ne!”
“Ali niso imeli beli ljudje nič živali pri sebi?”
“Ne,” odvrne kratko Vatomilko, “ampak ubijali so bivola z neko cevjo, iz katere se je strašno zabliskalo in zagrmelo.”
To očeta malo potolaži. Prepriča se, da je sinov zaščitnik sam bivol. In s tem je popolnoma zadovoljen. Sedaj upa, da bo Vatomilko močan in bojevit kot sam bivol. Do Namamehe pa čuti vedno večje sovraštvo in sklene, da jo požene od hiše in za vselej zavrže ali pa umori. Še prej pa mora Vatomilko seveda na lov na bivole, da dobi kožo.
Takoj v sosedni dolini se je pasla cela jata bivolov. Krog in krog je obkrožalo dolino strmo skalovje, ki je segalo ponekod 2—3 metre visoko skoraj kakor človek. Tu so se pasli divji bivoli.
Vsi sosedje in znanci so bili povabljeni na lov, da se prepričajo osebno o Vatomiikovi moči in spretnosti. V velikem krogu zažgo ogenj na vrhu doline in zapode na ta način zverjad v sredo ozke dolinice.
Na lov. ne nosijo Indijanci lepih peres in drugih okraskov, ampak kratek jopič okrog ledij, da so tem prožnejši in ročnejši. Oboroženi so dobro. Nekateri nosijo težke sulice, drugi velike meče, tretji lok in puščice.
In boj se začne. Na čilih konjih se zapode v največjem diru proti sredi. Ogenj, gosti dim in divji krik oplaši vse živali, da begajo s povešenimi gla-
vami po dolini semtertja. To ti je boj! Bivoli dirjajo kar med lovci, drugi se pa skušajo s konji.
Strašno tuljenje odmeva po vsej dolini. Nekateri konji se splašijo divjih, razdražljivih zveri in le spretnost Indijancev jih obvlada. Drugi pa so že vajeni boja in se zapode divje rezgetajoč nad zbegane živali. Puščice frče semtertja po zraku, sulice pa žvižgajo kot divji orkan. Indijanci, vajeni boja, kriče in upijejo, kar morejo, brzdajo s čudovito spretnostjo konje in dražijo že itak razjarjeno zverjad. In če se kak bivol zakadi proti konju, obrne jezdec bliskoma konja na stran, in mu zada od strani smrtno rano, da se onemogel zvrne po tleh, kjer divje rjoveč in težko hropeč izkrvavi. Tak boj zahteva največjo spretnost in moč.
Vatomilku ni videti, da je še mlad. Izkaže se spretnega in krepkega lovca. Prvega bivola, ki mu pridrvi nasproti, usmrti. Bivol se je zakadil namreč s povešeno glavo konju med prve noge, v istem hipu pa ga zabode Vatomilko z velikim mečem, da se zvrne žival na mestu. Vsi junaka gromovito pozdravljajo in hvalijo Vatomilka kot zelo spretnega in močnega dečka.
Njegov oče pa ni bil tako srečen. Ravno ko hoče pomeriti na bližnjega bivola, ga zadene v hrbet pušica dru-zega Indijanca, da pade težko ranjen s konja. Že hoče planiti nanj divji bivol in ga zabosti s krepkimi rogovi, a v hipu priskoči Vatomilko in zadene zver tako srečno, da obleži na mestu mrtva.
Nekaj minut nato izdihne Vatomil-kov oče, zadet ravno v srce.
Žalost zavlada med vsemi Indijanci, ko vzdignejo mrtveca in ga privežejo na konja ter se napotijo tožno kričeč proti domu.
Namameha, ki ni niti slutila, kaj je nameraval storiti ž njo njen mož, naglas zaplaka, ko zagleda mrtveca. Vse težave, vse bridkosti, ki jih je morala prej prestati, so v hipu pozabljene in ie to začuti, da ga je ljubila. Njega sedaj ni več!
In takrat dozori v njenem srcu trden sklep, ki ga je prej velikokrat odobrila, a zopet zavrgla, ki pa se ji znova poraja v srcu, sklep, da ubeži in se vrne k belim ljudem.
8.	Na begu.
“Ali hočeš z mano bežati?” vpraša Namameha sina, ko so se Indijanci proti večeru že razšli in sta ostala sama pri mrtvecu.
“Bežati, Namameha? Kam bežati?”
“K belim ljudem, ki si o njih sanjal. To so tisti ljudje, ki ti jih je odločil veliki Bog za zaščitnike. Tudi jaz sem, kakor veš, belega rodu. Tvoj stari oče me je ugrabil dobrim star-
(Nadaljevanje na 7. strani.)
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše.
Brat podpiraj bratal Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Podpisani naznanjam rojakom, !'a sen. kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajani izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St ft Lincoln. CHICAGO, ILL.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosar Co.
318 E. 89th St, New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.td.
Slavnim Slovenskim Društvom
Collins Street, Joliet, 111.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli 1
Math. Stefanicb
400 Ohio St,	Joliet, UL
NAMAMEHA IN VATOMILKO/
Spisal Aleks. Baumgartner iz dr. J.
Prevel M. B.	v
^
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
(Nadaljevanje s 2. strani.) gatom i. t. d. Tudi sc misli odbor obrniti s prošnjo na prezv. gospoda škofa J. Trobca, da bi prišel blagoslovit zastavo K. S. K. Jednote. Dal Bog!
To so prvi podatki iz Pittsburga, Pa. S pozdravom vsem delegatom in uradnikom K. S. K. Jednote in naznanje, da visoko cenimo Vaš prihod.
Geo. Weselic.
West Allis, Wis., 17. avg. — Ni ga tedna, da se ne bi zgodila v Allis-Chalmers tovarni kaka nesreča. A le redko pride kaj med svet. Torek zadnjega tedna padel je raz oder zopet delavec in se tako poškodoval, da bo težko okreval. Ni čuda, da so začeli ljudje tvornico imenovati “mesnico”.
Rev. Ivan Smolej.
KMETIJSTVO V ZJEDINJENIH DRŽAVAH.
Piše Viljem K. Brunšmid. | (Dalje.)
Ako kupiš zemljišče, je obdeluješ in izboljšuješ, potem delaš za se, in je stvar druga. Ti imaš delo in jelo vsaki dan; ti delaš v svežem zraku; si zdrav, prost in svoboden; nikomur nisi podložen. Sad tvojega dela hasne tebi; sebi pripravljaš sladki dom, ki ti bo neizogibno potreben na stare dni, in ako nimaš dragih svojcev, katerim bi ga izročil, prinesel ti bo, če si se naselil v pravem kraju in ga prodaš, veliko večjo svoto denarja, kakor če bi se mučil svoje žive dni po zaduhlih tovarnah ali jamah, in bi spravljal krvave prislužke v banko. Vrhu tega prinašali ti bodo pa tvoji vsakoletni pridelki mnogo več, če si se naselil v pravem kraju, kakor bi zaslužil kot delavec z nestalno službo in plačo. Ta razloček vsakdo lahko vidi sam. Oni delavci, ki so šli na farme, ko so si prihranili par sto dolarjev, so danes svoji gospodarji, premožni ljudje, ki imajo lastni dom; delavci pa, ki delajo leta in leta za druge, imajo malo ali nič, in so večinoma vedno odvisni od negotovega vsakdanjega zaslužka.
Povdarjal sem, da se je treba v pravem kraju oprijeti kmetijstva, ako hočemo, da bomo srečni in zadovoljni. Vprašanje je toraj, kateri kraji dajejo največ vgodnosti kmetu; kje je najboljše, da si pridni, umni in za kmetijstvo vnet Slovenec poišče domačijo, kjer naj bi preživel mnogo let svojega življenja. To je jako važno vprašanje za nas vse; zatoraj upam, da mi bo cenjeno uredništvo dovolilo nekaj prostora za to razpravo, katero hočem objaviti iz popolnoma nepristranskega stališča, opirajoč moje mišljenje le na lastne skušnje, na tržna poročila in razne druge podatke, ki sem jih v teku časa povzel po angleških kmetijskih in trgovskih listih.
Ne bom se oziral na to, kaj pišejo razni prodajalci zemlje p njih pokrajinah, ker upam, da vsakdo sam vidi, da ti posredovalci, po domače meše-tarji — zastopniki, agenti, nečejo namreč biti — preveč hvalijo kraje, v katerih prebivajo, kot bi bili res sama obljubljena dežela, nasprotno pa grajajo vse druge pokrajine, kakor bi se tam ne dalo živeti, kakor bi tam razsajala večna kuga, in vladala večna zima in najhujša beda. Želeti bi bilo, da bi se take stvari ne pretiravale, ali vsaj namenoma ne zapisale neresnično; kajti za človeka, ki si je s trdim delom prihranil nekaj denarja, in si misli kupiti domačijo, je to jeden najresnejših dogodkov v življenju, ter se mu mora svetovati to kar je res in ne to kar ni res. Popoplnoma odveč je neumna baharija, da ima ta ali oni svojega advokata, da ta ali oni zastopa gospodarje kake države itd. Čez vse podla so pa svarila, kakor: “Ne kupovati zemlje od kompanij, ker je nimajo.” To kaže, da je pisatelj neumen ali pa prekanjen dobičkolovec, in da ima svoje rojake za tako nevedne, da jim pripoveduje tako neosnovane laži, Ravno kompanije ali družbe gospodarijo, razun države same, čez največ zemlje, in od njih se kupi kmetija ali neobdelano zemljišče kjer hočeš in kakeršno hočeš, in pod najvgodnejšimi pogoji. Država plača nje ogromne stavbe, kot vladne palače (capitols), rotovže in sodišča (courts), šole in vse take stvari ponajveč z zemljo. Kompanija prevzame delo in dobi zemljišče za plačo, ki pride potem na prodaj, in samoumevno je, da se dobi pri kompaniji po nižji ceni in pod boljšimi vgodnost-mi, kot od kmeta, ki, se ve, jo je prvotno tudi ali kupil od kompanije, ali je pa vzel takozvani “homestead”, o čimur hočem v nekem prihodnjem članku na drobno razpravljati. Le vdelane kmetije kupiti se zamorejo naravnost od kmeta; tudi te je boljše kupiti od kompanije, ki te bo postregla najboljše, samo da razširi svoj delokrog in ti bo prihranila mnogo poznejših skrbi in sitnosti. Kmetje, bogati, napredni'.angleški, nemški, francoski farmarji prodajejo in kupujejo kmetije in zemljišča po kompanijah in njih zastopnikih, in so vselej dobro postreženi, ter dobijo boljše pogoje in sigur-nejše jamstvo kot od kacih po groš-nih, zakotnih mešetarjev, ki se poslužujejo najpodlejših sredstev, da bi o-peharili lahkoverne, nevedne ljudi. Kompanijo najdeš lahko vsaki dan, če potreba, ptuji kmet ti pa zgine izpred oči kakor hitro ima tvoj denar, in vbo-žen mešetar ti ne zna in ne more pomagati, če si bil prevaran pri kupčiji.
Sicer pa ni moj namen razpravljati, od koga kupiti kmetijo aii svet, ampak kje ga kupiti, da bomo najboljše napredovali, da bomo srečni in zadovoljni. Od Meksike pa gori do mesta Winnipeg v Canadi daje ameriška zem
lja vsakojakih pridelkov v obilici člo-čeku, ki jo umno obdeluje. To razvi-dimo iz zemljepisnih, krajepisnih, kme tijskih, industrijelnih in trgovskih zaznamkov. To videl sem deloma sam, ko sem v pretečenih letih delal na farmah, v mlinih in drugod po državah Illinois, Wisconsin, Missouri, Texas, California, Washington in Minnesota. To opazoval sem lansko leto, ko sem bil dodeljen žitnemu ogledu, in sicer v mesecu juniju za polja v Kansas, Texas in Oklahoma, in v mesecu juliju za polja po zahodnem delu Wisconsin, Minnesota, South in North Dakota. To zasledujem po poročilih industrijskega lista “Dunn’s Review”, po kmetijskih listih "Agriculturist” in Texas Realty Journal”, in po največjem in najstarejšem žitotržnem in mlinarskem časniku “The American Miller”, kojega redni dopisovatelj sém tudi jaz že več let.
(Dalje prih.)
“A. S.” v staro domovino.
Jako lepo število našega lista roma vsak teden v staro domovino. Isto se je pa letos zdatno pomnožilo posebno na Štajerskem. To kaže, da rojaki kaj radi pošilljajo svojcem list v stari kraj. Vsak dobro ve, da je “A. S.” najlepša in najcenejša spomenica prijateljem in dragim v stari domovini, posebno pa onim, ki so se sami delj časa mudili v Ameriki.
Ker pa je z pošiljanjem lista v inozemstvo več stroškov kakor pa v Arne riki, ker se mora včasi več znamk prilepiti na istega posebno, ako je povečan, za to nikakor ne smemo pošiljati lista, ako ni plačan vnaprej. Prosimo toraj, da se naročnina onih, katerim je že potekla, v najkrajšem času podaljša. Sicer je le malo onih, ki niso naprej plačani vendar je treba paziti na iste, da ne trpimo škode.
Upamo, da bo vsak naročnik ponovil naročnino preč ko mu čas pride, ker le takrat se da nadaljevati s pošiljanjem lista, drugače se mora ustaviti.
Uprav “Amer. Slov.”
Naši zastopniki.
Rojakom, ki žele naročiti naš list, priporočamo naše zastopnike, ki so sledeči:
CALIFORNIA.
Za San Francisco, Cal. in okolico: John Stariha.
COLORADO.
Za Denver, Colo: Geo. Paulakovich.
Za Pueblo, Colo.: Joseph Hočevar in Math Novak.
Za Leadville, Colo.: Ant. Korošec.
IDAHO.
Za državo Idaho: John Težak.
ILLINOIS.
Za Chicago, 111.: Fr. Banich,
Za South Chicago 111.: Lov. Sa-motarčan.
Z Waukegan, 111.: John Divjak.
Za Peoria, 111. in okolico: Math R. Papich.
Za La Salle, 111.: Simon Jesenšek.
Za Springfield, 111.: John PeternelL
Za Mt. Olive, 111.:	M. Gaishek.
Za Oglesby, 111.: Anton Ass.
INDIANA.
Za Indianapolis, Ind.: John Hribernik.
KANSAS.
Za Fleming, Kans.: A. Skubitz.
Za Kansas City, Kans.: Geo. Veselič.
Za Front enac, Kans.: Leo. Krusitch.
MICHIGAN.
Za Calumet, Mich, in okolico: Nick Grabrijan.	,
MINNESOTA.
Za Ely, Minn.: Jos. J. Peshel.
Za Chisholm, Minn.: Fr. Tancig.
Za Eveleth, Minn.: Pet. Srnovršnik.
Za Hibbing, Minn.: Fr. Golob.
Za Soudan, Minn.:	John Lovšin.
Za St. Joseph, Minn, in okolico: John Poglajen.
MISSOURI.
Za St. Louis, Mo.: Jos. Simonič.
MONTANA.
Za Great Falls, Mont.: Math. Urich NEW YORK.
Za Little Falls, N. Y.: Fr. Gregorka.
Za Brooklyn, N. Y. m okolico:	Fr.
G. Tassotti.
OHIO.
Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Newburg, O.: John Lokar.
Za So. Lorain, O : Ant. Kerhin.
Ža Bridgeport in Lansing, O.: Mih. Hočevar.
Za Barberton, O.: Jos. Podpečnik.
PENNSYLVANIA.
Za Irwin, Pa.: Geo. Bohinc.
Za Wilkinsburg, Pa.: Geo. Previč.
Za Conemaugh, Pa.: Mart. Černetič.
Za Pittsburg in Allegheny, Pa.: John Verbiščar.
Za Broughton, Pa.: Anton Demšar.
Za Burdine, Pa.: John Demšar.
Za Moon Run, Pa.:	Fr. Machek.
Za Forest City, Pa.: Alois Miklau-cich.
Za Johnstown, Pa.: Jos. Likar.
Za Imperial, Pa.: Fr. Lokar.
Za Canonsburg, Pa.:	Geo. Shaltz.
Za Rankin, Pa.: Math Kozan.
Za Reading, Pa.:	John Jakljevich.
Za Pittsburg, Pa. in okolico: Ignac Podvasnik.
Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik.
UTAH.
Za Sunnyside, Utah: Anton Kosec.
Za državo Utah: Anton Palčič.
WYOMING.
Za Cumberland, Wyo.: John Pagon.
Za Rocksprings, Wyo.: Max Keržiš-nik.
WISCONSIN.
Za Milwaukee, Wis. in okolico: Jos. Kastigar,
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
BAMBICH FR., 920 N. Chicago St. Gostilničar.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvi, v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
FREUND S. E., advokat in namestnik avst. konzula, 114 N. Chicago St., Barber Bldg.
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St, Joliet, 111. šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
HORW'AT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec * likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
WOLK & PRAŠNIKAR, 200J4 Ruby St. Krojača moških in ženskih oblek. Popravljamo, likamo in čistimo o-bleke po najnižji ceni.
SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Ia-delovalec in popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 618 N. Broadway, cor. Stone St. N- W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife).
VPRAŠAJTE SVOJEGA MESARJA za Adlerjeve domače klobase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C Adler & Co., 112 Exchange St, Joliet
ROCKDALE, ILLINOIS.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave Prva slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart
PITTSBURG, PA.
HOTEL REINHOLD, 5400 Butler St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last.. 5438 Butler St.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $ 10.35 .............. 50 kron,
za	20.45 ............... 100	kron,
za	40.90 ..............  200	kron,
za	102.25 ............... 500	kron,
za 204.00 ........*...... 1000 kron,
za $1018.00 ............. 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
109	Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno «> <»stiliio
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domači vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet, 111
Edini katoliški list za slovenski narod v Ameriki je Amerkanski Slovenec. Vse zanimive novice iz vseh naselbin dobite v našem listu. Naročujte in priporočujte ga. Stane samo $1.00 na leto; za staro domovino $2.00.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
šem tam na vzhodu. Pojdi, da greva k njim nazaj!”
“Kdo bo pa maščeval kri ubitega očeta? Kdo usmrtil onega, ki ga je zadel s smrtonosnim orožjem?”
"Prepusti vse velikemu Bogu, ki nima veselja nad krvjo, katero prelijemo iz maščevanja.”
In pobožno pokriža mati sina na čelo, na usta in prsi, Vatomilko pa jo začudeno gleda, gleda njo, gleda o-genj, ki je plapolal zunaj pred vrati, gleda divji, razorani obraz mrtvega očeta in premišljuje. Vidi se mu, da se bojuje za dve reči.
“Dobro!” reče slednjič. “Grem s tabo, kamor naju kliče veliki Bog. Toda še prej morava opraviti po mrtvem očetu žalovalne obrede.”
Takoj nato opravita vse potrebno. Drugi dan preneso mrtvečevo truplo v gozd in je polože na močno rjuho, ki je pritrjena na štirih kolih in tvori tako nekako postelji podobno ležišče. Prineso tudi vse skalpe in jih polože poleg njega. Mislili so namreč, da morajo služiti vsakemu mrtvecu po smrti duše vseh onih, ki jih je usmrtil v življenju. Tudi orožje in vse okraske mu prineso po ondotni navadi. Nazadnje pa postavijo k glavi še večerjo, ker so mnenja, da je mrtvec po dnevu na lovu daleč, daleč v tuji deželi, po noči pa pride jest in se odpočit.
Ko je vse potrebno opravljeno, osed la Vatomilko ponoči dva najboljša konja. Enega zasede sam, druzega pripravi za Namameho; in on drži v naročji mlajšega bratca, mati pa najmlajšo sestrico. Vzamejo še enkrat skupaj slovo od očeta in zdirjajo nato v gozd, daleč, daleč tja proti belemu vzhodu.
Dnevi in tedni so minuli. Gozd je bil tako zaraščen, da sta se morala beguna s silo skozi preriti in si sproti delati pot; potoke sta morala pa kar preplavati. Toda poguma nista izgubila. Po več dnevih dospeta šele do jezera, ki ga Namameha takoj spozna. Bilo je jezero, k' je preživela ob njem srečna mlada leta, bilo je to ono jezero, kjer je izgubila vse drago, a bilo tudi ono jezero, ki jo je sedaj zopet veselo sprejelo in jo pozdravljalo z lah nim šumenjem bisernih valčkov.
Nič več ni samotne kočice ob jezeru. Okrog njega je narasla že cela vas, ki se je ponašala z lepo cerkvico.
V vasi pa je bival tudi katoliški duhovnik.
Čudna čuvstva so navdajala Nama-mehino srce, ko je videla zopet kraje svojih mladih let, kraje svoje izgubljene sreče. Kako čudno ji je bilo sedaj, vse je bilo drugače. Ljudje, ki so jo obstopili, je niso poznali, ona pa tudi njih ne. Čudom so se čudili, ko jim je pripovedovala Namameha vse svoje dogodke. Z velikim veseljem sprejmo ubežnike in drage volje jim prepuste majhno kočico ob jezeru za stanovanje. In prišel je tudi duhovnik k njim ter poučeval Vatomilka v sv. veri in
ga kmalu krstil za Martina. Martin pa je kazal posebno nadarjenost, zato sklene dobri duhovnik, da ga pošlje v šolo, kjer se še bolj izobrazi in izuči, da bo mogel oznanjevati pozneje Kristusov nauk svojim rojakom.
Z velikim veseljem privoli v to mati, ki se imenuje zopet Marija Leblank, in tako je postal Vatomilko vnet in pobožen duhovnik, ki je razširjal krščansko vero med Indijanci, svojimi rojaki.
Amerikanski Slovenec, $1.00 na leto.
Bogastvo
na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki rojak, ako oboli takoj v početku gleda, da se poveri izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker s tem si hrani denar ter okrajša trpljenje. Na kakšnega zdravnika pa se je treba obrniti ko se jih toliko hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? — Vedno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu prijatelji priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil.
THE
COLLINS N. V. MEDICAL INSTITUTE
Prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje.
Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov:
THE
Collins N. Y. Medical Institute (Inc.)
140 West 34th St.,	NEW YORK.
Najvecja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.__________________
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek satna.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ..37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam .. 2,048,214	K
Menice ....... 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,'
Trstu in na Dunaju ter
graščin ... 2,025,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
VAVmWVWJV7//.WAW/AV7AV.V.,.V,,.V,WAV.V.V.V7WAV77AmV.VAm

%
Ker se je oglasilo več rojakov, kateri bi se naselili rajši na jugu, poiskal sem V JACKSON CO, 22 MIL OD GLAVNEGA MESTA EDNA V TEXAS-U, lep prostor za slovensko naselbino.
Prevzel sem tam v nrodajo 17,1)00 akrov najlepše zemlje ter določil za Slovence P,000 akrov. Okoli tega prostora prodaja se zemlja že sedaj po $18.00 — $25.00 aker, a jaz jo prodajam po $15.00 in sicer pod jako ugodnimi pogoji. Ta cena pa velja le do 1. avgusta t. 1., potem se pa zviša na $17.50 aker.
Jackson Co. je zdrav kraj, voda dobra, dežja je vsako leto 35—40
col, toplota znaša največ 95.
O tem so se slovenski zaupni možje 21. aprila in 2. junija t. 1. prepri čali na lastne oče.
“Slovenci, kateri nočete iti na sever, združite se tukaj v večjo slovensko-katoliško naselbino. Če kupi najmanj 100 družin, od katerih vzame vsaka vsaj 80 akrov, zavežem se dati brezplačno 10 akrov zemlje za slovensko-katoliško cerkev, župnišče, šolo in za vrt preč. g. župnika, ter postaviti na svoje stroške primerno cerkev, župnišče in šolo.
Dana Vam je sedaj prilika, napraviti si v kratkem času lepe domove. Obrnite se zaradi daljnih pojasnil z zaupanjem na mene in pripoipnim, da jamčim z vsem svojim premoženjem za to, da je ta kraj popolnoma zdrav in dam vsakemu denar nazaj, če ni vse tako, kakor kraj jaz opišem.
Kupcem se bodo na zahtevanje poslale slike o tem kraju. Priporoča se, da kupi vsak 80 akrov, ker se toliko potrebuje za vspešno poljedelstvo.
Slovenci, poslužite se te lepe prilike, ker bi bilo škoda, da bi pokupili ta krasna zemljišča ljudje drugih narodnosti.
Prodajam tudi zemljišča v Michigan-u, Lake Co. aker od $7.00 naprej. Že obdelane farme dobijo se tam za ceno od $600.00 naprej. Nadalje prodajam vozne listke (šifkarte), preskrbim zavarovalnine, kupujem in prodajam nove in stare hiše v Chicagi, ali pa jih zamenjam za farme, pošiljam denarje na vse kraje, iztirjavam zapuščine in opravljam vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestujem mi zaupane denarje po 5 odstot. Dopisujem v slovenskem jeziku.
JOHN J. POLLAK

Hišni in zemljiški posestnik. Javni Slov. Notar. 534 IV. 18th St.Uueago
S
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERS
izdelovalci
DLEŽAKE PITI
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
VSAKDO VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PR) Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
B. BERKOWITZ 910 JOLIET, gJLL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa r to stro?" spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesl?•
SVOJI K SVOJIM !
VAVmVA%VWAWAW.W.,.WAV.,.VAVV.VAWAVWi
RojtaJci, o priliki obiKit*
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
123 Pine Street,
HIBBING, MINN
POZOR, SLOVENCI!
Ko sem tulite v naše m mestu se nadejam naše vašega poseta
mojej moderni gostilni.
Točim dobrb Schoenhoffen-ovo pivo in druge pijače, tudi prodajem *<*če ‘Union-Made’ smodke.
Kojahom se priporočam.
RXJID03L,F MARAŽ.
Washington St., blizo tOth Ave-,	GART, IND.
Prodaiem parobrodne listke; pošiljam denar v staro domovino in posredujem pri kupovanju zemljišč in lot.
Compagnie 9 G-enerale 9 Transalantiqne
FRANCOSKA PROGA Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko h Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivaj« brezplačno hrano na parnikih družbe Snažne postelje, vino, dobro hrano ii razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kczminski, glavni zasto] nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicagi
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111. "»ul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis. Mo.
vwwviMwawwwwNvvvft
& St
Sobe 201 in 202 Barbe* bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR
S*
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug, poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
VWYWWWVWVWWWVWWW
Ustanovljena 1871.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J.	A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
I	KRANJSKA	j
j MESTA.	j
A . . ja . . ^ . . a* ■ /Išftltllšlii	mfi
X.
KOSTANJEVICA.
(Konec.)
Leta 1494. so Turki okolo sv. Mihela novic prilomastili preko Hrvat-skega na Kranjsko. Plenili in morili so okolo Kostanjevice, Pleterja in Mo kric. Od tod so jo potem udrli preko Save na Štirsko. Po teh krajih je bila razpostavljena tropa vojakov cesarja Maksimilijana, kakih 3000 najetih vojakov, ki je pa bolj ljudi nadlegovala, nego da bi jih bila branila turškega nasilja.
, Leta 1545. so Turki zopet pustošdi vasi okolo Kostanjevice tja do Krškega.
Za tega časa so stopili brambovcem na čelo domači vitezi, kakor Janez Lenkovič, ki se je cesto poskusil s Turki, in pa njegov učenec Herbert Turjaški. Ko je 1563. leta turška vojska zopet privihrala na Dolenjsko ter se je komaj dobro premikati začela proti Novomestu, stal je Herbert z hrabro četo brambovcev pred njo. Zdaj preneha napredovanje turške vojske. V divjem begu hiti Turek proti Kostanjevici. Tu mu je zaprt pot; za njim so Slovenci, pred njim pa teče globoka reka. Moral se je vneti hud boj, ki se je končal na slavo naših pradedov. Brezštevilna množica Turkov je bila pobita, mnogo jih je utonilo v globokej Krki, kamor so jih bili kristjani zapodili. Samo štiri ne-jeverci so baje zdrave pete odnesli, da sporoče žalostno osodo svojim bratom v Bosni.
Kakor se vidi iz mestne kronike, napravil jp tudi ogenj mestu mnogo kva-re. Leta 1617. v 13. dan aprila je pogorelo 67 hiš in cerkvi sv. Nikolaja in Martina; leta 1663. v 17. dan aprila je pogorelo 38 hiš z občinsko hišo in cerkvijo sv. Nikolaja vred! 1674. leta pa je nek hudobnež zažgal mesto; pogorelo je 17 hiš in bilo je kvare nad 2000 gold.
Leta 1681. je Krka tako naglo narasla, da je meščanom tekla voda pri okni ven in noter, potopila mnogo živine in naredila na polji silno veliko kvare.
Koncem 17. stoletja (1686) je štelo mesto 81 majhenih lesenih hiš. Ni se toraj čuditi, da se je mesto po tolikih nezgodah popolnem posiromašilo, in da se je nameravalo, vzeti mu mestne pravice, kar pa deželni knez ni privolil. Leta 1786. je bilo mesto munici-palizirano.
Četrtino ure od mesta v prijaznej dolini ob podnožji Gorjancev se vidi obširno samostansko poslopje. Tu je bil samostan Cistercijenzov. Ustanovitelj mu je bil 1234. leta vže omenjeni Koroški vojvoda Brnard in njegova soproga Juta, hči Češkega kralja Ven-ceslaja. Leta 1249. je vojvoda ustanovo novic potrdil ter samostanu dodal še nekaj posestev. Ta kraj si je izvolil v svoj poslednji počitek ustanovitelj sam, ki je bil tu pokopan se svojo soprogo Juto, kakor nam kaže grobni napis z gotiškimi črkami ob desnej strani velikega oltarja. “Leta Gospodovega MCCLII. je • umrl presvetli knez Brnard, vojvoda Koroški na praz nik razglašenja Gospodovega. V svetišče se je preneslo truplo tega kneza in njegove soproge v torek po prazniku sv. Martina škofa za časa nepremagljivega rimsko-nemškega cesarja Friderika 1468. leta.” Za časa Jožefa II. je tudi ta samostan zadela osoda, kakor mnogo druzih po Kranjskej. Bil je namreč 1786. leta razpuščen. Ves čas svojega obstanka je imel 64 opatov. Poslednji mu je bil Aleksander Haler pl. Halerstein. Vil. dan meseca januvarja 1786. leta je Novomeški okrožni glavar grof Ursini Blagaj izvršil dvorni dekret.
Vže leta 1684. se toži v mestnej kroniki o kvari, katero so delali mestu in okolici roparski napadi sosednih Uskokov z Gorjancev; pustošili so meščanom polje in kradli vino. Ker so bila pota zelo nevarna, niso si upali trgovci v mesto na sejme, in tako je prenehala vsa kupčija. Delavci so se morali pred solnčnim zahodom vračati s polja, da jih niso Uskoki oropali ali pomorili. Tudi samostanu so roparji naredili mnogo kvare. Leta 1736. v 29. dan meseca julija je napadlo nenadoma 50 roparjev samostan o večernem mraku. Vodja je bil hudi Hasan Bisič. V boji z roparji sta bila umorjena dva redovnika in dva samostanska služabnika, nad 12 osob je bilo smrtno ranjenih in mnogo drugih bolj ali menj pokvarjenih. V petih urah so samostan do čistega oropali; odnesli so novce (denarje) in druge dragocenosti. Kar se ni dalo odnesti razbili so; tudi cerkvi niso prizanesli. Opat in drugi redovniki so se poskrili po skrivnih kotih ter si tako oteli življenje. V samostanu je bilo premalo oboroženih ljudi, da bi se bili mogli postavi v bran. Od roparjev sta bila samo dva umorjena, katera so telo-vaji se seboj odnesli in zagrebli.
Vodjo Bišica so pozneje roparji sami zavratno umorili.
Nad mestom na prijaznem holmci stoji lepa cerkvica Matere Božje. Sezidali S9 jo 1778. leta Cistercijenzi.
Kostanjeviška župnija je jedna najstarejših na Kranjskem, Vže 1220. leta je bil tu župnik Adalbert. Ko je bil u-stanovljen samostan, bila je župnija se samostanom združena, ki je do časa
cesarja Jožefa obsegala samo mesto. Ko je bil samostan zatrt, kupilo je mesto na očitnej dražbi 1793. leta za 562 gold. nekdanji Kostanjeviški grad, ki je zdaj župniku v bivališče.
Sedanje mesto šteje 464 prebivalcev, ki se večinoma žive S poljedelstvom; tudi ribarstvo jim daje mnogo dobička. Krka tudi danes še dela mestu mnogo kvare. Ker je otok samo nekoliko višji od Krkine gladine (ni-veau), zatorej ni čudo, da voda večkrat preplavi mesto.
Vseslovanska ruska ilustrirana revija bo pričela izhajati v Peterburgu.
Italijanski list “Corriere della Sera” poroča iz Soluna: Na banketu polkovnika Nuredina so bili navzoči mlado-turki in bolgarski četaški voditelji. Zdaj se pripravljajo, da slovesno sprej mejo bolgarskega četaškega voditelja Apostola, ki ima pridevek “Vardarsko solnce”. Apostola so turške oblasti zasledovale 10 let. Zdaj je pa sam ponudil predajo. Zagotovili so mu svobodo.
Od altarja na morišče. Na dvorišču jetnišnice v Lodzu se je te dni vršila pretresljiva poroka. Radi mnogih a-narhistiških atentatov na smrt obsojeni Ladislav Glaškovski se je pred izvršitvijo smrtne obsodbe hotel poročiti s svojo nevesto. Ženin okovan v verige, je bil miren in je po poroki tolažil plakajočo mlado svojo ženo. Takoj po poroki je morala mlada žena z ženitovanjskimi gosti zapustiti jetniš-nico in par ur pozneje se je nad Gla-škovskim izvršila smrtna obsodba.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim ve’dno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje in trži» najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway..JOLIET, ILL
Pozor, Slovenci!
Priporočam rojakom svojo
V J0LIETU.
PELO JAM ČIM.
John Shwaiger,
1005 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
NX. B. Schuster
Young Building
Na prodaj farme
v Wisconsin.
Zemljišča in farme v Marinette County, Wisconsin prodajem prav po ceni. Blizu cerkve, šole in dobrih potov. Za nadalnje pogovore pišite na lastnika: THEO. KERSTEN, ali pa pokličite po telefonu g. August Schoenstedt, Loughran Bldg., Joliet, 111.
Theo. Kersten,
CRIVITZ, WIS.
Mahkovec & Božich
208 Jackson St., Joliet, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset.
N. W. Phond 384.
MAHKOVEC & BOŽICH,
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
‘■The D. S” lic. in “Meerschanm” 5c,
Na d. bno se prodajajo povsod, ds debelo pa na
108 Jefferson Street Joliet, I1L
WWmWAW.VWW.Y.W.W.VAW.YAW.VW:
¡■Kje je najbolj varno naložen denar ?
Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron.
11*11:1

Anton Nemanich Son
205-307 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogretonški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatem ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St	N. W. Phone
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje \ hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh' ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana z vsem I 1 svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to- \ lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava'
1 država e posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-1 letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarao varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno! varnost za vai denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. \ Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA ■ PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O i
FRANK SAKSERi

J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
:|vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
J. J- KUKAR
536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL.
$ o	fr ♦ o	♦ v
FRANK MEDOSH
0478 Ewlng Ave., vogal 95th ulice, eu blok od slovenske cer* kve sv. Jurija So. Chicago, lil.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadeia, prodaja šib karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu.
Telephone 123; South Chicago
FINO PI70 V STEKLE1TICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. ■*