PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV,—NO. 951.	CHICAGO, ILL., 3. DECEMBRA (DECEMBER 3), 1925.	LETO_VOL. XX.
Upravništvo (Office) 1689 WEST 26th ST„ CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 286*.
1 ' = 1-
OSVAJALNI APETIT FAŠISTIČNE ITALIJE
Ko je Italija pograbila svoj del plena svetovne vojne, še ni bila pod vlado fašizma. Vladale pa so jo stranke, ki so prisegale na šovinizem in na ekspanzijo Italije. V vojno je šla z imperialističnimi nameni. Bila je zaveznica Avstro-Ogrske in Nemčije proti Angliji, Franciji, Rusiji in Japonski. Zvezo je prelomila, ker so ji slednje v začetku vojne ponudile več kakor prve. Avstrija ji ni hotela obljubiti svojih teritorijev, četverozvezi pa je bilo to lahko, ker ni obljubljala svojega.
Italija je hrepenela po avstrijskem Primorju in po nadvladi nad Jadranom. Na evropskem kontinentu se je mogla razširiti le na račun Avstro-Ogrske. Ko je videla, da centralnim silam ne bo šlo prav gladko, se je odločila za vstop v vojno na strani držav proti katerim je bila preje v zvezi. Tako je Italija šla v vojno "za demokracijo in samoodločevanje narodov". Poznavalcem razmer je bilo jasno, da italijansko vlado niso vodili pri napovedi vojne nikaki idealni motivi. Ko so boljševiki 1. 1918 in 1919 objavili tajne pogodbe, je postalo vsakemu očivid-no, da so zavezniki dobesedno kupili italijansko pomoč, ki jim sicer ni dosti zalegla, toda držala je avstrijske armade proč od zapadnih in ruskih bojišč.
V Versaillesu se je poskušalo nekoliko omejiti kupčijske pogodbe, in italijanski diplomatje so imeli precej truda, predno so uveljavili svojo "pravico" do osvobojenih krajev v prejšnjem avstrijskem primorju. Le Reke niso mogli takoj dobiti, pa so jO vzeli na "romantičen" način s silo. Tako je bila civilizacija rešena in Italija je pograbila kolikor je največ mogla. A rada bi več. Rada bi več zaledja za Trst, rada bi premogovnike v Sloveniji, rada bi Dalmacijo in kos Hrvatske v okolici Reke. In potem še več.
Kar ni dobila po vojni, upa, da dobi kedaj pozneje. Mussolini pravi, da je Italiji določena še zelo važna vloga v zgodovini. Italija mora postati mogočnejša kakor je danes. Kar vse pomeni ,da mora postati večja na račun svojili sosed in pa dežel ki so šibkejše od nje in se ne bi mogle uspešno braniti, kadar bi prišla k njim v goste italijanska zastava zaeno z italijansko armado.
Italijanska aneksija jugoslovanskega ozemlja po razpadu Avstro-Ogrske je poteptala načelo samoodločevanja narodov, ampak na to stvar se je po premirju itak pozabilo. Sicer pa si je Italija ustvarila le bazo na nasprotni strani Jadrana, s katere bo čakala priložnosti za nadalj-no ekspanzijo. To so jasno povedali svetu vsi, ki so zahtevali, da se narodnostni in teritorijalni problemi na avstro-ogrskem jugu rešijo pravilno in pravično. Toda imperialisti se ne ozirajo na take argumente. Tako je dobil ta kos Evrope vzroke za nove vojne nevarnosti.
Med oficielno Italijo in Jugoslavijo vladajo prijateljski odnošaji. Niso prijateljski radi prijateljstva, ampak radi tega ker si sedaj še nobena ne more privoščiti vojne. Italija z gotovostjo računa nanjo, dasi svetovno časopisje le sempa-tam piše o tej možnosti. Jugoslavija dobro čuti, da je Italija dobila kolikor je hotela vzeti Avstriji, pravzaprav več, ker ni računala na tolikšen "uspeh", ni pa še dobila kar hoče dobiti od sedanje Jugoslavije. Obmorski koščki, ki jili ima Italija na jugoslovanski strani Jadrana, logično zahtevajo nadaljne koščke. Zato Italija neguje propagando, katere cilj je držati ljudstvo v "pripravljenosti" na novo "osvobodilno" vojno.
Nedavno je Štefan Radič, ki je danes član jugoslovanske vlade, na nekem shodu v Ljubljani posvaril Mussolinijevo Italijo in ji zagrozil z besedami, kakršnih se ministri navadno ne poslužujejo napram "prijateljskim" državam. Mussolini je takoj zahteval pojasnilo in zadoščenje, vlada v Belgradu pa je italijanski pojasnila. da je bil Radičev govor v Ljubljani napačno citiran.
Taki slučaji so le pripetljaji, ki pokazujejo, kakšna je situacija v resnici. Fašistične demonstracije pred jugoslovanskim konzulatom v Trstu in napad fašističnih tolp na urad lista "Edinost" v Trstu so znak prijateljstva napram Jugoslaviji, kakršnega goji italijanski imperializem.
V Jugoslaviji ob vsaki ugodni priliki demonstrirajo proti Italiji in na shodih se mnogo govori o nalogi Jugoslavije osvoboditi neodreše-ne kraje ob Jadranu.
Enaki odnošaji, kakor med Italijo in Jugoslavijo, vladajo med Italijo in nemško .Avstrijo. Mussolinijev režim je napram narodnostnim manjšinam brezobziren in v raznarodovalni taktiki nastopa hujše kakor pred vojno carska Kusija, ali predvojna Nemčija in Avstrija. Pogojev za miren razvoj, pogojev, ki bi omogočili odkritosrčno kooperacijo med deželami v Evropi, torej še ni. Podjarmljenja narodnostnih manjšin so se nekoliko spremenila, raznarodo-valna politika pa je enaka, kakor smo jo poznali pred vojno. Samo vloge so v drugih rokah, igra pa je v glavnem vsa prejšnja.
Ljudstva evropskih dežel ne hrepene po vojni; nasprotno, boje se vojne. Vzlic tej bojazni pa so še sto tisoči in miljoni na strani strank, ki zagovarjajo imperialistična osvajanja. Vsled svoje nevednosti ne razumejo, da so orodja v rokah krvnikov človelške družbe, ki pehajo v nevarnost ne le ljudstva svojih dežel, ampak narode vseh dežel. Mussolini je podvojil svojo barbarsko ofenzivo za uničenje socialističnega gibanja v Italiji, ker hoče ugonobiti glavno silo, ki je nevarna njegovemu načinu vlade. Če zatre opozicijo popolnoma, bo moral v interesu svojega režima, podvzeti kaj drugega "velikega" v interesu domovine, in ta "interes" so nova osvajanja in "osvobojevanja". Mussolini računa z njimi. Orjunaši v Jugoslaviji čakajo take prilike. Ljudstva pa, ki plačajo stroške vojne v krvi in blagu, so v glavnem potopljena v opojno brezbrižnost, da se odpočijejo od gorja in pobijanja, ki se je končalo komaj pred nekaj leti. Bilo bi dobro, če bi se ne potopila preveč v brezbrižnost, pač pa čuvala na svoje vlade in se malo pobrigala tudi za kooperacijo. Drugače jih katastrofa zaloti nepripravljene, in predno se bodo zavedla, jih bo že objela. Kapitalistične vlade se pripravljajo na vojne. Delavstvo vseh dežel se mora pripravljati za mir, kajti le če bo pripravljeno za mir, bo sposobno preprečiti vojno.
Število Indijancev v Združenih državah.
V Združenih državah je 349,595 Indijancev, kakor objavlja federalni indijanski urad, ki je zaključil štetje Indijancev dne 30. junija to leto. Indijanski rodovi v Alaski niso vključeni. Njihovo število je v enem letu naraslo za 2,693 oseb. Tekom zadnjih dvanajstih let je število Indijancev naraslo za 18,976 oseb. Oklahoma ima največ Indijancev, namreč 120,163; Arizona jih ima 43,950; So. Dakota 24,241; New Mexico 22,481; California 18,812; Minnesota 14,300; Montana 13,142; No. Carolina 11,969; Washington 11,-695; Wisconsin 11,268. Države North Dakota, Michi--gan, New York, Nevada in Oregon imajo nad 5000 Indijancev vsaka.
t
Delavec, ki glasuje za kapitalistične kandidate, izraža s tako volitvijo, da je zadovoljen z razmerami.
Dvorni pogreb v Londonu.
London je po dolgem času zopet videl pom-pozen pogreb. Pokopali so kraljico vdovo Aleksandro, mati sedanjega kralja. Vsa veličina angleškega dvora je bila izkazana, vsa moč Velike Britanije se je zrcalila v pompu.
Zadnja dvorna slovesnost naj ceremonij al-nejše oblike se je vršila pred par leti, ko se je poročila hči kraljeve dvojice. Pomp pa je trpel na veličini vsled tega, ker se je poročila z domačim aristokratom, ki nima dežele, ne krone. Pogreb kraljice vdove pa je dal angleškemu dvoru priliko poseči nekoliko v prošlost, ko so bili kralji res kralji in dvori resnično dvori.
Angleži so zelo zaljubljeni v svojo demokracijo. Kralju so odvzeli ekzekutivno moč, niso mu pa vzeli trona, ne krone. Pomp, s kakršnim se je mogel ponašati le malokateri mogočen dvor, se je tradicionalno ohranil na angleškem dvoru.
Za pogrebom Aleksandre so bili štirje kralji — mali ostanki nekdaj mogočnega, absolutnega monarhizma. Udeležili so se ga zastopniki držav, ki so nedavno imele še kajzerje, carje in kralje, a so danes republike, ena celo sovjetska, ki je-na drastičen način iztrebila dinastijo.
Pogrebnih ceremonij se je udeležil tudi Ramsay MacDonald, ki je zastopal opozicijo. Človeku, ki ne pozna angleških tradicij, zveni to nekam čudno, kakor se mu zdi čudno, da Anglija tolerira in troši ogromne vsote za dvorni pomp, a kralju je odvzela moč vladati. Pozdravlja ga, kadar se pojavlja na ulicah, prireja manifestacije članom kraljeve hiše, kadar pa svojo pozornost obrne na vlado, gre z mislimi v parlament, kralja pa popolnoma pozabi.
Ko je bila pokojna Aleksandra še kraljica Anglije, je bil angleški dvor več kakor okrasek. Bila je na prestolu v času, ko so republikance skoro v vseh deželah (monarhijah) preganjali, zapirali in obešali. Ko se je starala, je videla monarhizem umirati, v kolikor je dvorjanom sploh mogoče videti in vedeti. Predno je umrla je lahko videla, kako se je v Italiji, v drugi največji monarhiji v Evropi, pojavil diktator in porabil kralja za svojo marijoneto. Podobno sliko je imela priliko videti v Španiji. Videla je razpad mogočnih dinastij. Kajzerjeva familija je razkropljena, carjevi sorodniki so samo še ubežniki, Habsburžani so domalega pozabljeni, grški kralj živi v izgnanstvu. Kar je še tronov ostalo, niso nič kaj trdni. Dinastij pa iše ni konec, kajti dedne, ki so vladale "po milosti božji", so nasledile istotako dedne, ki vladajo po milosti dolarja in funta šterlinga — ali pravilnejše — po krivdi ljudske nevednosti.
Agitirajte za razširjenje "Proletarca".
Radikalizem v ameriških visokih šolah.
F. Dumont Smith je izdal svarilo pred nevarnostjo radikalizma, kateri se širi med ameriškim dijaštvom v visokih šolah.
Mr. Smith je po poklicu odvetnik. Ker je prominenten, ga je ameriška odvetniška zbornica izvolila za načelnika svojemu državljanskemu odseku. Naloga tega odseka je bdeti, da se obvaruje ta svobodna dežela pred tistimi kandidati za državljanstvo, ki domnevajo, da bi bilo na mestu in prav če bi se kakšna "ameriška institucija" malo izpremenila. Ta "prominent-ni" advokat je dejal, da je njegov odsek odvetniške zbornice priporočil Ameriški legiji, da naj preišče vsakega tujerodca, ki vpraša za državljanske pravice, in če pronajde, da je pristaš anarhističnih ali socialističnih nazorov, da tej deželi ni lojalen, sploh ako sumi, da je nevreden državljanstva, naj to sporoči sodišču, na katerem ima prizadeti vloženo aplikacijo za državljanstvo.
To je amerikanizem najzabitejše vrste, nadut in ogaben.
Mr. Smith pravi, da je s tujerodci lahko, ni pa lahko trebiti radikalizem med dijaštvom. On priporoča več agitacije v šolah, in več brošur, ki bodo pobijale radikalno propagando.
V ameriških visokih šolah je razmeroma zelo malo radikalizma. Je med dijaštvom precej pacifizma, a radikalizma v našem pomenu besede ni mnogo. Dejstvo pa je, da se širi, kajti končno tudi ameriški dijaki niso za vse večne čase zapisani samo zanimanju za "football" in "baseball". Dijaki v nekaterih šolah se upirajo prisilnemu vojaškemu vežbanju. Mr. Smith, katerega poklic je iskati pota za svoje klijente kako se izogniti zakonom, pa misli, da je to že radikalizem, katerega je treba v kali zatreti. V pogledu tujerodcev je njegovo mnenje, da je treba izključiti vse, ki niso pripravljeni podpirati ameriške vlade kakršna je. Pravi, da se odvetniška zbornica z njim soglasno strinja, priznava pa, da je nekaj odvetnikov drugačnega mnenja o kvalifikacijah za državljanstvo. Ako bi "očetje ameriške demokracije" verovali v isto načelo kakor Mr. Smith, bi danes Smith ne .mogel proslavljati "ameriških institucij" in zvezdnate zastave. Ampak on je, kakor večina ameriških reakcionarjev, človek ozkega obzorja, slab poznavalec zgodovine in velik lakaj dolarskih knezov.
Ko je Kristus poslal svoje učence po svetu, jim je rekel: "Pojdite in norčujte se iz ljudi, preklinjajte svoje nasprotnike, ustanavljajte samo nekaterim žepom koristne bančne zavode in izmenjavajte denar po verižniškem kurzu!" — Kaj ne, vi sedanji črni nasledniki njegovega nauka?
Sužnji po $4.62 na dan.
Leta 1923 je bilo iz antracitnih premogovnikov znesenih na domove 29,172 premogarjev v nosilnicah in z ambulančnimi vozovi. L. 1924 je bilo v antracitni industriji poškodovanih 30,241 delavcev. Vseh delavcev na antracitnih premogovih poljih je 158,000. Od leta 1870 je bilo v antracitni industriji ubitih in poškodovanih 1,210,000 delavcev. To se glasi kakor poročila z bojišča.
Ni čuda, da mnoge zavarovalne družbe in skoro vse podporne organizacije odklanjajo pristop premo-garjem.
Premogarji tvegajo svoja življenja, da more- kolesje industrije peti naprej svojo pesem, da oskrbujejo obratom gonilno silo in stanovanjam kurjavo.
Dne 1. septembra so šli premogarji antracitnih polj na stavko. Ne zahtevajo mnogo, ampak operatorji jim niso hoteli ugoditi. Ameriška javnost se ne briga za te delavce, in kolikor se, se jezi nad njimi, čes da so oni krivi radi svojih "pretiranih zahtev" visokim cenam premoga in pomankanja premoga.
Kaj, če bi ta javnost, ki je tako slepo zaverovana v mnenja kapitalističnih listov, videla nosilnice in am-bulačne vozove in v njih do trideset tisoč poškodovanih delavcev vsako leto, tisoče njihovih žen, ki so v ve-dnem strahu za življenja svojih mož, in na tisoče njihovih otrok!
Koliko pa znaša povprečna plača premogarja!? Mar se javnost zato briga? Ne briga se, ker je pod vtisom in vplivom kapitalističnega časopisja.
Sedaj govore o obnovitvi pogajanj med premo'gar-sko unijo in operatorji, sedaj, po treh mesecih stavke! Dobri ljudje bodo posredovali in pronašli po "vsestranskem globokem študiranju", da plača ki jo prejemajo zadostuje in da industrija v danih razmerah ne more plačati več.
Delavci v stavkah veliko žrtvujejo — žrtvujejo na plačah, ki jih po dolgotrajni brezposelnosti ne morejo nadomestiti tudi če dobe par centov povišanja, žrtvujejo na pritrgavanju, kateremu se v stavkah morajo podvreči ker ni sredstev, potrošijo prihranke kdor jih sploh ima, kdor ima kaj kredita se zadolži — in edino kar ima od življenja je garanje in stavka in mogoče nosilnica in ambulančni voz. Premogar živi za premog in umrje za premog. Svoje življenske razmere si bo izboljšal, toda zanj se mora pričeti zanimati tudi delavstvo' drugih poklicov, in ob enem se mora organizirano delavstvo naučiti nastopati v bojih proti privatnim interesom nekoliko drugače kakor sedaj nastopa.
t^
Pet rojstev na minuto.
Leta 1924 je bilo v Združenih državah rojenih 2,645,000 otrok, umrlo pa je v istem letu 1,333,000 oseb. Na vsak smrtni slučaj prideta dva rojstva. Če bo razmerje rojstev in smrtnih slučajev v tem letu enako naraslo kakor 1. 1924, bo statistika izkazovala, da je bilo vsako minuto rojenih deset otrok, pet ljudi pa je vsako minuto umrlo.
Mir je blizu.
Mir je na pragu. Krščanske dežele so se sporazumele protektirati druga drugo pred svojimi lastnimi nasilji.
LJUBLJANSKI TIPI
Satirično-psihologični obrazi.
Spisal Josip Suchy.
(Nadaljevanje.)
Vinski bratec je sicer le nekaka posebna vrsta nočnih ptic, uvrstiti ga pa moramo v razred "neločljivih", ker se ga naloti samo v "družbi", s katero ga veže "simpatija". V tem oziru se razločuje posebno od "tihega" pijančka, ki kakor osamljen vrabec, zadoščajoč sam sebi, čepi v najtišjem kotičku ter se kvečjemu o-glaša z enostavno melodijo točenja pijače v kozarček in srkanja kapljic. — Veliko moških obojega stanu, samcev in oženjenih, išče in najde zabave in "duševne probuje" le v gostilni in vsled te skromne tendence se osredotoči mišljenje in čuvstvovanje tako "organiziranega" pijančka le v večernem cilju, ki je ali "Figovec" ali "Fajmošter" ali "Ložar" ali "Stefan" in kakor se že imenujejo te zagonetne tvrdke popularnih lečnic. Pravoverni vinski bratec komaj čaka normirane ure, ki ga popelje v Meko njegovih želja, za kar seveda nima pojma vodo pijoči gjaur.
Vinski bratec začne živeti šele v gostilni, to se pravi, kakor on pojmuje "živeti": da biva med "dobrimi prijatelji", da se ogreva ob šalah, improviziranih, večinoma stabilnih dovtipih in smešnicah, ob skromnih zbadljivkah in ugankah, pri reševanju katerih sedaj ta sedaj oni pade v "tajbo". In v resnici so si vsi "dobri prijatelji". To čuvstvo se poraja na novo sleherni sečer, če "bratec", ki je danes na vrsti, naroči "Štefan" vina in se med zvenenjem dvignjenih čašic pojavlja ogenj "prijateljskih poljubov" ter se po strogih zakonih nepriliznjenega prijateljstva zvrnejo polne čaše v grlo.
In kako požrtvovalno je na tak način pridobljeno in zapečateno prijateljstvo! Ali potrebuješ denarja? "Prijatelj" ti ga posodi. Potrebuješ botra? "Prijatelj" ti je na uslugo. Potnega kovčega nimaš? Evo ti ga. Želiš li kako izpričevalo, morda celo potno legitimacijo? "Prijatelju" so znana vsa sredstva in pota in jutri ob osmih jo že imaš. Itd.
"Prijatelju" ni nobena žrtev prevelika, nobena pot predolga, noben trud preveč, da ustreže vinskemu bratcu. Za svojce bi morda ne storil koraka, za "bratca" pa je v stanu čakati dolge ure pred vrati visokih gospodov. Pozna samo eno vrsto prijateljev: "vinske prijatelje".
In kaj povzroča to srčno in duševno zvezo? Skupna zadeva steklenice, navada in — burke.
Nekateri "vinski bratci" so pa še posebno zvijačni. Oni pritegnejo k veseli družbi tudi svoje "boljše polovice", da se na lastne oči prepričajo, kako se zabavajo p. n. soprogi med "dobrimi prijatelji" ter da z lastno avtopsijo ugotovijo, kako poštena in dostojna je zabava soprogov.
Slednjič se izgubi eden in drugi — včasih pokopljejo kakega "dobrega prijatelja", ki je umrl na zagonetni vodenici in za katerim pretaka vroče solze gostilničar, čigar najboljši gost je bil pokojni. Preostali žrtvujejo potem njegovim manom hekatombe steklenic, zakaj pije se iz kateregakoli povoda in pije se
sploh, kolikor časa dopuščajo to slabi časi.
#
Za vse to razgrajajoče, hrupno, divje in "svobod-
no" gostilniško življenje pa se ne meni "tihi" pijan-ček. On ne mara družbe, sovraži glasno pijančevanje, nedostojne šale, brezmiselne smešnice, prazno ve-seličenje, z eno besedo ves hrupni aparat vrtoglavcev, ki se morajo zabavati.
Tihemu pijančku je gostilna več. On sicer tudi rad pije, pije celo pogostoma in mnogo, toda s kakim užitkom pije, s kako pijeteto prinaša kozarček k nemim ustnicam in s kako brezglasno in veselo vznesenostjo srka kapljico za kapljico vase. Pri pogledu tekočine se mu poraja cel svet misli in njegove možgane preplavljajo bliskoma kakor fosforescijoča sijavnica pestrejše in fantastičnejše sanje, kakor so celokupne pravljice Šeherezade. Za tihega pijančka je gostilna svetišče, kamor se zateka, da biva sam s svojim božanstvom, da se nemoteno vdaja nasladam pijančevanja ter neslišno dialogizira z nevidnim duhom v kozarčku.
Tihi pijanček je "znanstven" pivec. Ta pasma pivcev se rekrutira iz bivših profesionalnih in tako zvanih "kvartalnih" pijančkov, navadno pa iz ljudomržcev. Filistrsko malomeščansko naziranje ga napoti do kozarčka. Tam v skritem kotičku presedeva dolge, dolge urice. Včasih pesnikuje. Sovraži pa ves svet.
Vsekakor je tihi pijanček še najbolj simpatična prikazen.
Preostaja, da izpregovorimo še nekaj besedi o "kvartalnem" pijančku. Kvartalni ali čertletni pijanček je psihopatičen pojav. Sicer je najboljši družinski oče, uradnik, delavec itd. par excellence. Kar naenkrat pa pusti vse v nemar in hajd — v gostilno. Že nekaj dni pred tem "napadom" mu razbereš raz lica in nosa simptome, namreč "hektično" pomešane pla-vičaste poteze, nos se mu nabrekne, brke se klavrno povesijo, oči mu zro zamišljeno in topo. In "bolezen" se ga prime z nevzdržljivo silo. Tak pojav traja samo nekaj dni in je v "cvetju" tako okoli prvega. On ni stalen gost. — Ponekod izven Ljubljane, kjer so tudi taki pijančki, pravijo, da ga je "kura peknila".
V	Ljubljani se teh pojavov ne opaža toliko, prvič, ker so že po svoji "kvartalni" naravi sporadični, in drugič, ker se ta pasma prej ali slej amalgamira z eno ali drugo omenjenih kategorij.
Ljubljanske "kofetarice".
Ljubljana ima dokaj izrazitih tipov. Če sem že pisal o ljubljanskih pijančkih, smatram za umestno, udariti tudi na drugo stran zvona, namreč poudariti enkrat tudi specialiteto ljubljanskega nežnega spola.
Vino in kava! Prvo je iznašel, kakor trdijo pismouki, ata Noa, drugo pa je, kakor pravijo, vpeljal v Evropo poljski plemič Kolšicki, ki je arkanum seznal pri Turkih, ti pa zopet pri Arabcih. Pa naj že bo, kakor hoče, dejstvo je, da je prvo paliativno sredstvo za moške, drugo pa vzpodbujajoče za ženski spol.
Slovence diči velikopotezna strankarska parcelacija s klikami, klubi, društvi, odseki in atomičnimi pododdelki itd. Če stoje trije skupaj, lahko staviš svojo glavo, da so pripadniki kakega kluba, ali pa snujejo ravnokar načrte za ustanovitev novega društva. Saj ni čudno, če se po danem vzgledu organizira tudi naše ženstvo.
V	Ljubljani obstoja več ženskih društev različnih tendenc in smeri, celo političnih damskih klubov ne manjka več.
V	nastopnih vrsticah hočem nekako analizirati psiho ljubljanskih — kofetaric.
Recimo, da ima ta klub svoj sedež nekje v območju Šenklavža. Njihova predsednica je gospa Za-

plotnikova. Gospa Zaplotnikova ni samo zelo verna, temveč tudi zelo ugledna ženska, to pa iz treh vzrokov: prvič je posestniea zelo dragocene kožuhovine, ki ji zelo dobro pristoja; drugič jo diči že izza nedogled-nih časov odlikovanje, da se vsako leto na Telovo pred njeno hišo postavlja oltar in tretjič je njeno hišo vedno osebno počastil gospod župnik, če je z enim ali drugim njenih p. n. soprogov šlo proti koncu. Ta čast jo je, kakor je sama rada poudarjala, že trikrat doletela. Sedaj je zelo ugledna vdova, ki pa še vedno ni prisegla, da ne bi dala svoje roke tudi četrtemu soprogu, če bi ga le iztaknila. Razen dobro situirane tri-nadstropne hiše, različnih obligacij, vrednostnih papirjev in srečk, več izkušenih prijateljev in prijateljic ter koncem konca malega pinča "Azorla" — nima nobene druge imovine.
Zadnji praznik je prisostvovala "poldvanajsti" maši v Šenklavžu. Kakor se je opažalo z več strani, je bila tedaj vidno razburjena. Imela je privilegiran sedež v sprednji "najbojši" klopi. Toda običajne po-božnosti bi danes pri njej zaman iskali; viden nemir se je je polaščal, s srebrom okovan molitvenik — "Hoja za Kristusom" — je ležal pred njo še zaprt, dočim se je sama neprestano ozirala na desno, sedaj zopet na levo stran, pozdravljala, pomenljivo pomigavala z očmi ter očividno komaj čakala konca svetega opravila. Ko se je maša končala, se je hitro vzdignila ter z velikim šumom svojih štirih naškrobanih spodnjih kril stopila v kot pod stranskimi orglami, kamor je z energičnim gibom glave in rok pozvala svoje najintimnejše znance —obojega spola — da ji sledijo. Improvizirani cercle je vzbudil sicer precejšnjo pozornost, posebno še, ker je vsled ogromno nabreklih kril udeleženk in precej obširnih telesnih oblik nekaterih moških prisostvoval-cev bil skoraj ves razpoložljivi prostor pod korom zastavljen. Razgovor je bil zelo kratek: "Ali vas smem danes povabiti na 'šalico kofeta'? Sami smo! Sami znanci! Lahko si povemo, kar nam leži na srcu! Nazadnje moramo vendar enkrat stvar spraviti v red, naj velja, kar hoče. Torej vas smem pričakovati?" — "O, prosim, gospa Zaplotnikova, velika čast!" je bil enostaven odgovor izvoljenih, nakar so se z običajnim stiskom rok in pokloni razšli. Na cesti pa se je gospa Trčanova zdajci domislila svojega pseta ter pohitela za odhajajočo gospo Zaplotnikovo. "Gospa! Prosim še eno besedo! Ali smem s seboj pripeljati 'Stofija'? Veste, on je že vajen, da ga vsako nedeljsko popoldne vzamem malo s seboj in naposled se tudi dobro razume z vašim Azorlom. Tedaj smem li biti tako prosta?" — "O, prosim, z veseljem," je odvrnila gospa Zaplotnikova; sedaj so se k enaki prošnji osokolile tudi gospa Arnejčeva za svojega "Afija", gospa Vrtačnikova za "Amija" in gospa Koruznikova za malega "Bilija". Vse jim je bilo dovoljeno.
Popoldne ob štirih je bilo dvo- in štirinožno zborovanje kompletno. Družba je sedla okolu okrogle, s kavnimi skodelicami in s pecivom dokaj obložene mize. Posvetovanju je prisostvoval sicer ne enakopravni, vendar pa v verskih in političnih zadevah kakor tudi tajnih poslih zelo zanesljivi krojaček-krpač gospod Hribernik z drugega hišnega trakta — seveda ne kot voditelj razprave, ampak samo kot svetovalec, če je bilo potreba spoznati tudi "potrebe in mišljenja pro-letarcev".
Ravno so segli po tretji čašici kave, ko zakliče gospa Zaplotnikova: "Rezika, sedaj nas pa le pusti same! Če kdo pride — nismo doma — slišiš? Tedaj!
— Azorl, pridi sem! Sem pridi! Priden kužek bodi! Kuš . . . Gospod Hribernik, bodite no tako prijazni in položite Stofija na zeleni podglavnik . . . Tako, sedaj prosim!"
Gospa Trčanova: "O, prosim, gospa Zaplotnikova! Preveč skrbite! — Ne ostane na nobenem tujem prostorčku — je le naročja vajen — no, pridi sem, ti lum-pek grdi! Boš miroval takoj? . . . Tako, prosim —"
Gospa Vrtačnikova: "Ami! Lepo sem pridi! Dobiš cukrčka! Ne bodi hud, Ami! Pridkan bodi! Drugače ne greš več z menoj! . . . Tako, tedaj prosim —"
Gospa Koruznikova: "Rili! Ali se to spodobi? . . . Prosim, gospa Arnejcl S terpentinom se vse ščisti — niti trohice se ne pozna . . . čakaj, Rili! Če prideva domu in povem to papanu, pa bo pela šibica po tvojem hrbtičku, ti grdi pes ti! — Sedaj pa bodi lepo priden, kakor je Azorl! — Ali vidiš, kako priden kužek je Azorl! — Tako, prosim •—"
Gospa Arnejčeva: "Bojim se, da madež ostane — pa še celo na modrem suknu! — Moj Afi tega ne stori! — Kajne, Afi? Ti si prav dobro vzgojen psiček?"
Gospa Koruznikova: "0, prosim, gospa Arnejčeva! Moj Bili je tudi dobro vzgojen. Kaj takega se lahko kmalu pripeti; moj Bog, če bi taka živalca imela človeški razum, bi pač lahko govorila, tako je pa to težavna stvar — no in tako velika tudi ni ta nesreča, škodo pa tudi lahko še popravim . . ."
Gospa Zaplotnikova pikirano: "Moje dame! Če se kaj poškoduje v moji hiši, je gospa Zaplotnikova tu, da stvar popravi. — Tedaj, če smem prositi, da se razgo-vorimo o tem, o čemer smo se hoteli razgovoriti in radi česar sem se vas dovolila povabiti na čašico kave . . . Ali vam smem še postreči z malo čašico, gospa Arnejčeva?"
Gospa Arnejčeva hitro odvrne: "Ne, ne, ne! Niti za ves ljubljanski Grad ne! Moram odločno odkloniti! Preveč je močna, takoj mi povzroči krče! Tudi bi ne prijala moji krvi — posebno, če se zjezim!" — Si še enkrat z brisalko suši dotični madež.
Gospa Zaplotnikova: "Čeprav mi je gospa Arnejčeva dala korbico, me bodo vendar ostale dame počastile vsaj še z eno čašico! — Prosim, če smem prositi — prositi — gospa Koruznik! — samo polovico —• tako! — Potica in šarklji so itak vsaki na razpolago — vse spečeno doma, kajti našemu slaščičarju nič več ne zaupam . , ."
Gospa Trčanova: "Kaj pa se je zgodilo? Jaz še ničesar ne vem —"
Gospa Zaplotnikova: "Kaj vam še ni znano, gospa Trčanova? No, za veliko ni šlo, samo za malo zastrupljenja —"
Ostali osupli: "Za-strup-ljenja? Nekaj sem slišala o tem govoričiti."
Gospa Zaplotnikova: "Da, zastrupljenje! Pa, da slišite! Ker nisem imela ravno doma nič posebno finega, sem poslala Reziko h gospodu sosedu, da kupi nekaj rezin za Azorla. Rezika prinese rezine ter jih položi tja na mizo. — Tiho, Azorl! Miren bodi! Nič se ti ne zgodi! — Glejte, rezin še omeniti ne smem, takoj čuti! —- Kako se trese! Ubogi kužek, pridni ti! — Tedaj, da vam povem: Rezika jih položi tja na mizico in se poda zopet na svoje delo. Popravici povedano, meni se takoj niso dcpadle — že ta barva! Ta barva! Toda, kakor sem rekla, ker nisem imela drugega v hiši, sem mu jih dala. Poje prvo, poje drugo, poje tretjo ter se vleže na podglavnik. To se mi je zdelo takoj čudno,
zakaj drugače, če je kaj jedel in popil malo vodke, je iakoj zahteval vun. Torej se je vlegel in se naredil, kakor bi spal. Naenkrat — gospod Prašnik, ali se vam poljubi še košček šarklja? Ne? No, kakor vam drago! — Tedaj, da vam povem, gospoda moja: naenkrat postane bled ko smrt, to se pravi, razberem mu raz lice, da mu nekaj manjka! Pokličem: Azorl, kaj pa ti je? Govori, Azorl! — hočem reči, kaj pa ti je Azorl? Ali ti ni dobro, Azorlček? Ali naj pošljem po koga, revček ti! Ta pa le leži in leži. Pozvonim in pokličem Reziko, toda ta je bila ravno v pralnici — to tudi še! Prestrašena sem odprla in kriknila: strup, strup! Tedaj je pridrvel kakor angel z neba gospod Hribernik. Z enim skokom je bil pri meni in kričal: 'Strup? strup? Kdo se je zastrupil? Koliko oseb se je zastrupilo? Pokažem na Azorla, katerega je pogledal in rekel: 'Azorl spi!' — Toda kako, sem rekla, ravnokar se je zvijal! Prosim vas, dragi, ljubi gospod Hribernik, idite takoj k živino-zdravniku ter ovadite zadevo tudi na policiji. Moža morajo še to noč aretirati! — Gospod Hribernik je bil mnenja naj se nekaj dni še počaka, da vidimo, kako se bo bolezen 'vrgla', ta čas pa naj poizkusimo tiste kapljice, ki so njemu že v najmanj sto primerih zastruplje-nja pomagale. Gospod Hribernik je skočil v svoje stanovanje in je bil v trenutku zopet nazaj ter dal polni dve žlici teh kapljic Azorlu, nakakr se je slednji popolnoma umiril in kmalu trdno zaspal. Seveda nisem vso noč zatisnila očesa, bedela sem ob njegovem ležišču ter ostala pri njem, dokler ni popolnoma ozdravil. Gospod Hribernik je bil rešitelj njegovega življenja in jaz sem njegova dolžnica do konca svojih dni. Toda zastrupljen pa je bil vendar! — Še eno čašico, gospod Hribernik?"
Gospod Hribernik: "Ljubim roko, milostljiva, preveč ni zdravo in zdravje je največje dobro! Majhen košček šarklja, če smem prositi, toda — kakor se že reče, čisto majhen košček, tako — o, prosim, preveč, preveč — kaj pa mislijo! Jaz, ki tako malo jem! S tem izhajamo ravno osem dni. Moj Bog, če bi moja rajnka vedela, kako dobro se godi njenemu Petrčku na stara leta!"
Azorl, Stofi, Ami, Bili in Afi postanejo naenkrat nemirni ter obrnejo svoje glave proti vhodu.
Gospa Zaplotnikova reče presenečena: "Poset dobimo. Prosim, gospoda, o tem, o čemer smo do sedaj razpravljali, ne črhnemo besedice — saj ne vemo, kdo nas počasti." Vrata se napol odpro in skozi odprtino skoči v sobo majhen črn kužek, ki se lajajoč zakadi proti gospej Prašnikovi.
Gospa Prašnikova vesela, vzhičena: "Bufi! Oh, Bufi! No, pridi sem, Bufi! Si vendar našel svojo žen-ko, Bufi? To veselje! — Oprostite, gospa Zaplotnikova, toda nisem vas hotela inkomodirati in sem še svoji služkinji nujno naročila, da ne pusti psička iz hiše; in sedaj ji je res ušel ter je tu! Kdo neki mu je povedal, kje sem? In tako dolga pot! Naravnost sem je našel! Ta Bufi!"
Gospod Hribernik: "Tu se vidi, kaj je dober nos."
Gospa Zaplotnikova: "Ali bo kaj jedel? Moj v tem času ne je ničesar več." ■
Gospa Prašnikova: "Samo polovico čašice, če smem prositi, sladkorček pa, prosim, posebej — taka je njegova navada. Hvala lepa! Tako, Bufi, tukaj imaš
svoj kofetek! Sedaj pa le priden bodi, Bufi--"
Čudno! Po vstopu zadnjega gosta sta bila harmonija in mir zborovalcev pri kraju. Azorl se je prituljeno režal, Ami je praskal svojo gospodinjo, Stofi je cvilil in Bili in Afi sta obadva mučila svoji gospodinji s pona-
šanjem, ki je značilo, da je že skrajni čas . . . tako so čutili vsi, da je prišla ura ločitve. Vzdignili so se, nakar so četveronožni gostje intonirali fanfaro veselja ter plesali okoli svojih gospodaric, da se je vse kadilo. S tisočerno zahvalo so se gostje odpravljali. "Lahko
noč! in lahko noč!"--
(Dalje prihodnjič.)
Bogataši in njihove subvencije visokim šolam.
Znano je, da so mnoge ameriške visoke šole last bogatašev, to je, da jih oni vzdržujejo in določajo smernice, po katerih se vzgaja dijake v smislu denarnega patriotizma, z drugimi besedami, v lojalnosti do kapitalističnega sistema.
Mnoge univerze so odvisne od podpore milijonarjev, ali pa so sploh njihove. Rockefeller, Gary, Morgan itd. dajejo miljone dolarjev vseučiliščam in drugim visokim šolam, katere so pod njihovo direktno ali neposredno kontrolo.
V prošlem in tem letu so bile te podpore izredno visoke. Ponujajo jih celo državnim univerzam, in nekatere jih z veseljem sprejemajo. Izjema je državno vseučilišče v Wisconsinu, kjer je opozicija proti kapitalistični podpori šolstvu zelo močna.
Tudi zapuščine, ki jih dobivajo visoki učni zavodi, so ogromne. Meseca oktobra je umrl James B. Duke, predsednik ameriškega tobačnega trusta. Dukova zapuščina presega vrednost sto miljonov dolarjev $17,-000,000 je zapustil univerzi v Durhamu, N. C., kateri je že prej izročil $40,000,000. Ostalo premoženje je zapustil ženi in svoji dvanajstletni hčeri.
Zgodovina ameriškega lešnika.
Ponižni "peanut" je v ozki vezi z ameriško zgodovino. Federalni poljedelski department, ki izdeluje mnogo vzgojevalnih filmov o raznih produktih Združ-ženih Držav, je ravnokar posvetil poseben film temu "lešniku" pod naslovom "Peanuts — $30,000,000 Worth". In zares tolika je letna vrednost tega pridelka.
"Peanut" ni pravzaprav nikak lešnik niti ne spada v družino orehov (nuts), marveč je neka vrsta nizko rastočega graha, ki ima svoj izvor v Južni Ameriki. Priselil se je v Severno Ameriko po ovinku skozi Afriko, ker so s tem "lešnikom" pitali ujete črnce na suženjskih ladijah v starih kolonijalnih časih. Tja do Civilne vojne so se posestniki južnih plantaž kaj malo brigali za to biljko, le črni sužnji so jo sadili v malih gredicah za svojo rabo. Tekom vojne so severni vojaki ob svojih pohodih po jugu zagledali ta "lešnik" in našli, da je vkusen in hranilen. Ob koncu vojne so mnogi unijski vojaki prinesli stročje s seboj domov in "peanut" se je takoj priljubil v severnih državah. O njegovi današnji popularnosti je odveč kaj reči. Ko je "peanut" postal komercijalen pridelek, je tudi način njegovega pridelovanju v južnih državah jako napredoval.
F. L. 1. S.
Tisto znanje, ki bi bilo nevednim ljudem najbolj potrebno, se jim zdi navadno najbolj — dolgočasno.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
AKTIVNOSTI J. S. Z. V COLLINWOODU.
COLLINWOOD, 0. — Sodrug Chas. Pogorelec, ki je sedaj na agitaciji za J. S. Z. v Ohio, je pričel z delom v slovenski metropoli. Dne 15. nov. je prisostvoval koncertu "Zarje" in ob tej priliki prišel v stik % mnogimi sodrugi in somišljeniki. Govoril je tudi na seji kluba št. 27. V bližnjem Noble je s sodelovanjem somišljenikov in sodrugov ustanovil klub s trinajstimi člani. Rezultat Pogorelčeve agitacije v Clevelandu mi ni natačno znan, mislim pa, da je povoljen. Obiskal je tudi naselbino Newburg, in če bi imel več časa, bi bil rezultat agitacije nov socialistični klub. Upam, da bodo naši ondotni somišljeniki delovali naprej za ustanovitev kluba.
Dne 19. novembra je prišel s. Pogorelec na agitacijo v Collinwood. Žal, da je imel odmerjenega za to naselbino tako malo časa. V teh par večerih je dosegel lep uspeh. "Proletarec" je na boljšem za večje število novih naročnikov in klub št. 49 za nekaj novih članov. Ako bi ostal med nami teden dni, bi bil uspeh še veliko boljši. Zadovoljjni pa smo tudi s tem. V soboto dne 21. nov. je klub št. 49 priredil v počast s. Po-gorelcu zabavni večer. Obisk od strani sodrugov in somišljenikov iz Collinwooda in Clevelanda je bil zelo dober. Gmotni in moralni uspeh te priredbe nas je zadovoljil v vseh ozirih. Hvala vsem, ki so pripomogli do tega rezultata. V nedeljo dne 22. nov. je sklical klub javen shod, kateremu je predsedoval s. M. Pet-trovich. V uvodnem govoru je razložil pomen shoda in politične organizacije, nato pa predstavil s. Pogo-relca, ki je referiral o sedanjem položaju in o strokovnih, političnih in gospodarskih organizacijah ter njih pomenu za delavstvo. Povdarjal je, da brez organizacije delavstvo nikamor ne pride. Učiti bi se moralo organiziranja od svojih nasprotnikov, pa bi bilo vse drugačna sila kot je. Izvajal je, da je delavstvo sposobno napredovati uspešno le toliko kolikor je sposobno samostojno misliti — to je — misliti v obsegu interesov delavskega razreda. Potrebna je revolucija v razumu posameznega delavca, da postane sposoben za večjo revolucijo, ki ga bo privedla v novo družbo.
Nato so sledila vprašanja, na katera je odgovoril v zadovoljstvo prisotnih. Shod je potekal živahno, toda mirno. Zaključen je bil v najlepšem redu.
Udeležba je bila povoljna, a bila hi boljša, da se ni v istem času vršila v Clevelandu priredba v počast jugoslovanskemu umetniku Ivanu Meštroviču, katere se je udeležilo mnogo naših simpatičarjev.
Na shodu je bila nabrana prilična vsota v podporo "Proletarcu" in za Slovenski delavski dom v Collin-woodu. Naj pri tem omenim, da je tudi naš klub član korporacije, katere cilj je zgraditi delavski dom v tej naselbini. V nji ima precej delnic in tudi posamezni sodrugi so delničarji. Somišljeniki, kateri ste delničarji tega delavskega podjetja in niste člani kluba, pridružite se mu, da bomo skupno delovali za skupne cilje!
Joseph Presterl.
NAŠE NAPREDNJAŠTVO.
PUEBLO, COLO. -— O meni krožijo čudne govorice. Radovedni so kdo sem in kaj sem. Sedaj me podtaknejo temu, sedaj onemu. Jeze se nad menoj, eni se smejejo. Ni pa moj namen, da bi se mi radi teh dopisov smejali ali se jezili. Rad bi z njimi dokazal, da bi lahko taka naselbina kakor je naša imela pokazati več kakor ima. Rad bi ljudem dopovedal, da je malenkostno prepiranje absolutna potrata časa in energije.
Takole pa gledam ljudi in se jim čudim. Vse sklepajo s stališča predsodkov in mrženj. Ponudiš jim knjigo, vprašaš jih za kooperacijo v tej ali oni stvari. "Prmejduš de ne, če je od 'ProletarcaT' Drugi je bolj vljuden, bolj rafiniran, pa pravi, da bi, če bi, ako bi in nato vse polno "ako bi". Pride kaka stvar na sejo, in če se tiče česa kar diši po napredku, po naših idejah, tedaj se zasvetijo zaspane oči, pipec se dvigne iz ročaja in narezuje. Zanimivo je, kako narezuje! Ljudje pa se nasmehujejo, včasi jih tudi premaga srd katerega dostikrat prikrivajo, in so veseli neumne pipčar-ske kline..
Kadar pepeti povedo v družbi vse kar so že dostikrat povedali, se zberejo skupaj in prično kovati dopis. Pišejo, rišejo, kolnejo, nato pa prečitajo kar so napisali. "Bo že urednik popravil," se oglasi eden izmed piscev. Saj res, urednik bo "popravil"!
Na vsakega toliko časa pride k nam potovalni zastopnik frančiškanskega lista. Piše se Mladič, ime pa mu je menda Leon. Obišče župnika, obišče druge zanesljive farane, potem pa jo ubere okrog rojakov. Eni ga "spucajo", ampak ta Leon je potrpežljiv človek. Našel si je tudi izhod. Zabavlja čez socialiste, in glej, še "naprednjakom" se dobro zdi. "Saj ni tako neumen, ta človek," bo opomnil naprednjak. "Po socialistih dobro udriha." No, kako? Kakor vidite v njegovem listu, ali pa kakor govore njihove katoliške kresnice na "katoliških" shodih.
Videl sem frančiškanski list pri naprednem rojaku. "Kako pa je to prišlo k tebi?" Nič ni bil v zadregi. "E, tisti onga je bil tukaj, pa se ga nisem mogel odkrižati. Pa je orajt — včasi je dobro pogledati kako jih biksajo •— jeseri!"
Ta napredni rojak ne bi naročil '"Proletarca", pa če bi prišel še tak zastopnik. V srcu je namreč nazad-njak in reakcionar, pa instinktivno sovraži socialiste. Noče pa priznati da je nazadnjak, zato pravi da je napreden. V cerkev gre samo parkrat na leto, otroke pa uči tako "kakor so njega starši učili."
V listih bere, kako delavce prodajajo. Oko mu žari, ko vidi da je poklic unijašev in socialistov prodajati delavce. "Vidiš jih hudiče, kako te prodajo! Od mene že ne dobe nič, noseri!" Potem gre na delo v "štilvork" in pripoveduje, da bo na svetu zmerom slabo, dokler ne bo poštenih lidrov. "Najboljše bo, ko se zgodi tako
kakor se je v Rusiji. Samo punt bo preobrnil te--."
Ilija, ki dela v njegovi bližini in ga je čul, se je razveselil in dejal: "Sada, Kranjčič, si nešto pametnega rekao. Jest, treba, da budemo kao u Rusiji." Cez dve uri sta se sprla radi dela, prav kakor v Rusiji.
Old Timer.
PRIREDBA KLUBA J. S. Z. V SHEBOYGANU.
SHEBOYGAN, WIS. — Socialistični klub št. 235 priredi v nedeljo 13. decembra veselico in dramsko predstavo v Fludernikovi dvorani. Naše prijatelje vabimo, da nas ob tej priliki posetijo v obilem številu.
Shod pod avspicijo tukajšnjega društva SNPJ., ki se je vršil na zahvalni dan dne 26. novembra, je bil ne samo shod ampak manifestacija sheboyganskih Slovencev proti elementu ki misli, da bo z napadi, natolcevanji in žalitvami razrahljal SNPJ.
G. Černeta ni bilo blizu, pa ne zato, ker se ni hotel omadeževati z "ničlami", ampak zato, ker je vedel da ima opraviti z ljudmi, kateri so več kakor ničle. Ko bi bila na shodu samo nemisleča masa, ki ne bi smela ugovarjati, bi bil prišel. Tako pa je hotel svojo bojazljivost prikriti s surovim napadom v "A. S.", s katerim se je umazal sam. Nam je kopal jamo, pa je sam obležal v nji.
Predbaciva nam, da nismo ničesar dosegli in da nimamo ničesar pokaazti. Mož se moti. Pokazati imamo to, da se je njegova moč razmajala, in da se v njegovi fari krha. Pokazati bomo imeli še več, kajti mi bomo nadaljevali z delom za probujo našega ljudstva; od tega namena nas ne odvrnejo nobeni napadi, nobene grožnje in nikakršna natolcevanja. Če se vam taka sredstva zde poštena in krščanska, je to vaša stvar. Naša pa je, da vas pokažemo v pravi luči.
Poročevalec.
LEP USPEH DRAMSKE PREDSTAVE KLUBA ŠT. 1.
CHICAGO, ILL. — Prošlo nedeljo je dramski odsek kluba št. 1 vprizoril v dvorani SNPJ. socialno dramo "Grobovi bodo izpregovorili", ki je napravila na udeležence velik vtis. Poleg igre je bil na sporedu Aškerčev "Ahasver" (deklamacija) in Albrehtova "Pesem življenja" (deklamacija in živa slika).
O klubovih aktivnostih, njegovih priredbah, agitaciji in nalogah naše organizacije je govoril Filip Go-dina.
Dvorana je bila med programom domalega polna. Iz milwauške naselbine so bile na tej predstavi družine Ermenc, Petek, Novak, Šular in Zajec.
Na Silvestrov večer dne 31. decembra priredi naš klub v dvorani SNPJ. veselico in o polnoči bomo imeli predstavo. V nedeljo 24. januarja bo dramski odsek vprizoril v dvorani SNPJ. šaloigro v treh dejanjih "Navaden človek". — P. O.
WAUKEGANSKIM SODRUGOM.
WAUKEGAN, ILL. — Sodrugom in somišljenikom v Waukeganu—No. Chicagi naznanjam, da se bo seja soc. kluba št. 45 vršila v nedeljo 13. decembra ob 2. popoldne v S. N. D.
Na dnevnem redu imamo med drugim volitev klu-bovega odbora za prihodnji termin. Pogovoriti se imamo radi dramske predstave in veselice, katera se bo vršila dne 10. januarja 1926; to bo torej drugo nedeljo v januarju. Seja bo imela pred seboj tudi več drugih važnih točk. Udeležite se je polnoštevilno in vsakdo naj se potrudi dobiti vsaj enega novega člana. Tako bi to leto zaključili v znamenju pojačanja kluba in bi v naslednjem nadaljevali s povečano agitacijo.
Martin Judnich, tajnik.
Poročilo s pennsylvanske konference klubov J. S. Z.
Akcija za razširjenje "Proletarca". — John Terčelj, novi tajnik konference. — Štiri važne resolucije.
PITTSBURGH, PA. — Konferenca socialističnih klubov in društev Izobraževalne akcije JSZ., ki se je vršila v nedeljo 29. novembra na Syganu, je bila zelo zanimiva in za naš pokret izredno važna. Udeležilo se je je 32 zastopnikov. Pričela se je dopoldne in končala ob 3. popoldne. Otvoril jo je njen tajnik s. John Jereb iz Canonsburga. Za predsednika konference je bil izvoljen John Terčelj iz Strabane in za zapisnikarja John Ban iz Pittsburgha. Zborovanje je bilo vzlic važnim razpravam ves čas mirno.
Za tajnika Konference klubov JSZ. v Pa. je bil izvoljen s. John Terčelj, ki je bil njen tajnik tudi ob reorganizaciji Konference pred par leti. Tajnik pred tem zborom je bil John Jereb, ki je radi zaposljenosti odklonil ponovno kandidaturo. Izvoljen pa je za pomožnega tajnika v novem odboru Konference. Drugi Člani novega konferenčnega odbora so: J. Kvartich, Sy-gan; Josip Zorko, West Newton; Nick Krašna, Canons-burg; Vinko Peternel, Meadowlands, Fr. Ursich, Sygan.
Konferenca je sklenila organizirati obširno agitacijo za razširjenje "Proletarca" v tem kraju, in v ta namen bo potrošila tudi primerno vsoto iz svoje blagajne. Sodrugi so se zavedali važnosti, ki jo ima "Pro-letarec" za naš pokret in zaključili, da ne sme ostati v agitaciji za njegovo razširjenje nič nestorjenega.
Konferenca se je ozirala tudi na stvari, s katerimi se slovenska javnost v Ameriki sedaj največ peča, in da da zavednemu delavstvu gotove smernice, je sprejela štiri resolucije, v katerih podaja svoja stališča in sugestije.
Ena resolucija se peča z ruvanjem nazadnjaških elementov v slovenskih naprednih podpornih organizacijah, predvsem v SNPJ. Druga izvaja delovanje slovenskih zavednih delavcev za združenje naših podpornih organizacij. Tretja obravnava akcijo za "Slepski dom" v Sloveniji. S četrto želi naša konferenca, da se objasni zadevo fonda "Slovenskega zavetišča v Ameriki"; ta resolucija vključuje tudi predlog, in u-pamo, da ga bodo merodajni faktorji vpoštevali.
Vse te resolucije bodo poslane v priobčitev "Pro-letarcu" in "Prosveti", nekaj pa bo poslanih v priobčitev tudi nekaterim drugim listom. Čitateljem priporočam, da jih pazno prečitajo. — Poročevalec.
ZABAVNI VEČER KLUBA V WARRENU.
WARREN, O. — Socialistični klub št. 243 je zaključil prirediti v soboto 5. decembra v prostorih na 37^4 Niles Ave. zabavni večer, katerega prebitek je namenjen klubovi blagajni za agitacijo. Ta večer se bo nahajal med nami tudi glavni tajnik JSZ. s. Chas. Pogo-relec, ki je v tem kraju države Ohio na agitaciji. Gotovo je vaša želja, da se seznanite z njim, zato ne pozabite priti v soboto večer na priredbo našega kluba. Vabimo tudi rojake iz sosednih naselbin, da nas posetijo ob tej priliki. Skrbeli bomo, da se boste med nami zabavali v vsakem oziru, torej ne bo nikomur žal, ki se bo udeležil naše veselice. Na svidenje dne 5. decembra. — Frank Modic.

DA BO ZADEVA JASNEJŠA.
WAUKEGAN, ILL. — V 'Prosveti' sem čital J. Artačev dopis, v katerem opisuje svoj odstop od socialističnega kluba, in pravi, da je bil s. A. Vičič njegov tožitelj, sodnik in porotnik, in da ni imel časa in priložnosti za zagovor. Odstopil pa je nekaterim osebam na ljubo, konstatira v svojem dopisu. (Naši nasprotniki bi najrajše videli ,da bi kluba sploh ne bilo.)
J. Artach pravi, da ni treba zavijati. To priporočilo bi moral tudi pri sebi vpoštevati in pa obem Novakom pri "D. S." bi ga lahko sugestiral. Na seji, ki je obravnavala Artačevo zadevo, je bilo sedem članov in on sam. Govorili smo k stvari A. Vičič, M. Judnič, L. Kužnik, J. Zakovšek in A. Kogovšek. Vsi ti so Artačev nastop v pogledu Molekove resolucije obsodili. Izvzeti moram le Kogovška, ki je dejal, da se mu Artačev prestopek ne zdi tako velik greh, da bi moral radi njega odstopiti. Ali govorilo nas je vendar pet.
J. Artach pravi, da Molekove resolucije ni treba v pravilih SNPJ., ker ji baje škoduje (namreč Jednoti škoduje, če se Artach ne moti.) Da bi Molekove resolucije ne smelo biti v SNPJ., misli tudi "duhovnik" Cerne in pater Kazimir ter urednik njegovega lista Jerič. Grdina, predsednik KSKJ. je trdno prepričan, da bi bilo v "korist" SNPJ., če bi odpravila Molekovo resolucijo in vse druge točke, s katerimi se klerikalni veljaki ne morejo strinjati. Artach pravi da ni glasoval proti resoluciji zato ker je proti nji, kajti on ji osebno ni nasproten kakor ni nasproten soc. stranki, ampak glasoval je proti radi miru. Briše se naj jo, da bo mir! Torej čemu zavijati
Ali nismo socialisti zato organizirani, da se borimo za socializem in da čuvamo svoje pridobitve ter jih branimo? Ali nam ne nalaga dolžnost delovati za interese vsake delavske organizacije? Mar nismo za konstruktivno taktiko? Če se vprašamo, da-li je SNPJ. organizacija delavstva, bomo odgovorili, da jet Ako si zastavimo vprašanje, dali ji je Molekova resolucija škodovala, si moramo odgovoriti ,da ne, ker vemo, da ji je koristila. Kdor je socialist, je bojevnik in lojalen svoji stvari. Širil bo socialistične principe povsod, nele teoretično, ampak jih izvajal praktično kjerkoli mogoče. Artach to zanika, ker ljubi mir. Zaradi ljubega miru se podajmo zahtevam nasprotnikov. Ali kje pa je mir? Na pokopališču mislimo da bo mir, pa pridejo črvi in te glodajo. In tako si tudi tukaj ob ljubi mir, ker hočejo tudi črvi svoje orgije in zabavo.
Recimo, da je soc. stranka tako močna, da bi dobila vlado Združenih držav pod svojo kontrolo, ali pa vlado kake druge države v Uniji, da ne govorim o društvu ali kakšni jednoti. Ali ne bi vsi nasprotniki socializma zarjuli, proč s socialno politiko? Ali ne zavpijejo vselej, kadar je kje v kaki zbornici te slavne republike predložena kaka predloga v korist delavskega ljudstva in proti privatnim interesom, da je to ne-čuveno uvajanje socializma, kateri ne sme dobiti prav nikakršnih tal v domovini revolucionarnih očetov? Ali naš Artach in njemu podobni bi rekli: Joj, kako vpijejo in razgrajajo. Pa jim ugodimo, da bo mir.
Torej naj bo. "Socialpatriotje" so izgubili enega dobrega člana ("kakor pravijo komunisti") proti njihovi želji. Če ne bo zavijanja, in če ne bo pes tace molil, ne bom odgovarjal, kajti jaz ne ljubim prepirov Bodočnost bo pokazala, da se ne motim v teh svojih izvajanjih. Ti, Vičič, pa tiho bodi, ker si velik grešnik, samo kljuješ in agitiraš. Mar bi bil doma, prodajal klobuke in "tendal biznis".
Kakor sem rekel: če ne bo zavijanja in če ne bo pes tace molil, ne bom odgovarjal.
Martin Judnich.
NOV SOCIALISTIČNI KLUB.
NOBLE, O. — V nedeljo 22. novembra se je v tej naselbini vršil sestanek, na katerem je govoril s. Chas. Pogorelec.. Z njegovim sodelovanjem smo ustanovili soc. klub JSZ., v katerega je .pristopilo 14 članov. "Proletarec" je dobil pet novih naročnikov. Upamo, da se bo število klubovih članov v kratkem zvišalo. Začasni tajnik je s. Anton W. Kmet.
Stalen odbor bo izvoljen na bodoči seji, ki se bo vršila pri s. Kmetu v nedeljo 6. decembra ob 10. dopoldne. Udeležite se je polnoštevilno in privedite s se-
boj simpatičarje, da se nam pridružijo. — Poročevalec.
Listu v podporo.
X. Izkaz.
CHICAGO, ILL.: Joško Oven .........:........$ 1.00
CHICAGO, ILL.: Anton Basha $1; po 50c: And.
Spolar, Frank Omahen, Anton Andrejašič, Frank Smith; po 25c: L. Ahchan, J. Beda-rich, J. Podgornik; Neimenovan 5c; (nabral na koncertu pevskega zbora "Sava"
D. J. Lotrich) .......................... 3.80
GROSS, KANS.: Anton Kodrich...............50
CHICAGO, ILL.: Frances A. Tauchar (provizijo
od naročnine) ......................... 1.20
CANONSBURG, PA.: John Chesnik...........50
CLEVELAND, O.: Dr. št. 135, S .N. P. J....... 2.00
WEST NEWTON, PA.: Joseph Zorko (provizijo
od naročnine) ........................ 1.00
GREENSBORO, PA.: Po 50c: Johana Pečjak, Anton Maslo; po 25c: Joseph Mrak, Jacob Oblak, Frank Zadel, Louis Karbiš, Mary Kus, Jos. Čelenšek, Frances Kastelc; (nabral in poslal Anton Maslo) .............. 2.75
CHICAGO, ILL.: Neimenovan ................ 1.00
WEST PARK, O.: John Križmančič...........50
COLLINWOOD, O.: Ciril Blaško $1; po 25c: Anton Strnad, John Bartol; polovica nabrane vsote na zabavnem večeru kluba št. 49, $11.50; (poslal Chas. Pogorelec) ...... 13.00
CHICAGO, ILL.: Andrew Miško $5.; po $1: Albina Logar, Minka Alesh, Mrs. Vogrich; po 50c: John Voglar, Frank Benchina; John Kukman; po 25c: Anton Gregorich, Jennie Stopar, Frank Podboršek, Anton Gerbias, Martin Mihelich, Theresa Mezna-rich, John Turk, Joe Podboršek, Anton Andrejašič, Vinko Ločniškar, John Hujan, Otto Dernul, Joseph Gerbias, Gabriel Tuhjak, Ignac Jane, Frank Perhne, Vincent Cain-kar, Chas. Renar, Neimenovan, Frank Baro-vic, Jack Vozel, Martin Vidigar, Rudolph Hočevar, John Potocnic; John Olip 15c; Nekdo 10c; (nabrala na dramski predstavi soc. kluba št. 1. D. J. Lotrich in V. Loč-
niškar) ............................... 15.75
Skupaj.............................S 43JK)
Prejšnji izkaz............................. 499.30
Skupaj.............................. .$542^30
Popravek. — V zadnjem izkazu se je pomotoma glasilo Lisbon, 111., namesto Lisbon, O.
Z agitacije v Ohio.
V par tednih agitacije po naselbinah v Ohio sem pronašel, da je sentiment večine delavstva ki se količkaj zanima za delavsko gibanje v prilog socialistični stranki. Moja agitacija je z organizatoričnega stališča povsod uspešna. Dosedaj smo ustanovili tri nove klube: v Noble, O., s trinajstimi člani; v Fairpointu z osmimi; v Maynardu z osemnajstimi. V Clevelandu in Col-linwoodu smo imeli sestanke in shode. Dobili smo precej naročnikov "Proletarcu", klub v Collinwoodu pa je dobil tudi nekaj novih članov. Klub št. 27 v Clevelandu ima med svojimi člani precej mlajših moči, ki bodo gibanju lahko še mnogo koristile.
Predno zaključim s svojo turo v tem okrožju, upam, da bo J. S. Z. narasla še za nekaj novih klubov.
Dobili smo že precej naročnikov na "American Appeal", ravno tako na "Proletarca", ali kar se tiče agitacije za liste, mi primanjkuje časa, kajti marsikje bi se moral pomuditi precej dalj kot pa mi je mogoče.
Sestanek v Newburgu je bil slabo obiskan ker ni bil dovolj oglašan. Je pa med somišljeniki precej volje za ustanovitev kluba. Akcijo vodita Volk in Levar (slednji je bil delegat konvencije SNPJ.) Oba sta vneta za klub in bosta agitacijo gotovo vodila do uspešnega zaključka. V West Parku sem bil samo par ur, dasi bi bilo potrebno potrošiti več časa. Qb priliki se bom vrnil. Anton Slabe in Križmančič bosta aranžirala sestanek, in obljubila sta tudi sodelovati pri agitaciji za list. Na West Parku so tisti čas imeli katoličani igro in druge ceremonije. Povabili so tudi poglavarja Ordinata žalostne slave iz časov ko je na konju vodil svoje križarje proti župniku Hribarju in s plankami zabijal okna in vrata sv. Vida. Kakor po navadi je tudi tukaj napadal napredne elemente. Pravil je svojim ljudem, da je med njimi antikrist iz Chicage, ki govori o "evoluciji" in takih pregrešnostih. Govoril je tudi o revščini v starem kraju. Neka kmetica mu je baje pisala, da bo morala prodati kravo in tele, da bo imela za davke. Ko je bil Tone tam, naj bi ji dal par stota-kov, ker kot dober katoličan tako ne bi smel verjeti v posvetne reči. Tudi nauk "razdaj svoje premoženje ubogim . . ." bi mu moral biti bolj pred očmi. Zanimal pa se je le za socialiste in zabičeval svojim ljudem, naj se jih varujejo, ker samo kolektajo in jim je le za denar. Tone meri čevlje drugim po sebi. V eni fari dajo, oziroma morajo dati farani več za vzdrževanje cerkve in duhovnika, kot pa dajo slovenski delavci v Ameriki za vse delavske akcije. Grdinatu je za denar, kajti če bi mu ne bilo, bi ga ljudje ne šteli med bogataše. Kar delavci prispevajo za svoje akcije, gre v korist borbe za njihove interese. Kar dobe Grdinatovi ljudje, gre v Rim, v župnije in škofije.
Iz clevelandskega okrožja sem se podal v vzhodni Ohio. Moja prva postaja je bila Fairpoint. Sestanka se je udeležilo okrog dvajset oseb. V klub, ki je bil organiziran, je pristopilo osem sodrugov. Naslednji dan smo imeli shod v Maynardu v gledališču rojakov Jerčin in Bregar. V klub, ki je bil organiziran po shodu, je pristopilo kot že omenjeno 18 članov in članic. Popoldne smo imeli sestanekk pri s. A. Zlatoperju, kjer smo se v domačem krožku pogovarjali in zabavali.
Naslednji dan sva se s sod. Zlatoperjem podala po naselbini na agitacijo. Uspeh je bil deset naročnikov na "Proletarca". Na sestanku smo nabrali $5.25 v podporo "Proletarcu".
Vsem, ki so mi šli na roke pri agitaciji, in teh ni bilo malo, srčna hvala! V tem smislu, kot ste sodelovali zmenoj, delujte tudi med seboj in uspehi ne bodo izostali.
Chas. Pogorelec.
Naročniki pričakujejo "Ameriški druž. koledar" letnik i926 z velikim zanimanjem.
"Ameriški Družinski Koledar", ki ga naročniki (kar dokazujejo številna pisma) nestrpno pričakujejo, bo gotov v začetku drugega tedna. V zadnji številki "Proletarca" ste lahko čitali seznam gradiva, ki ga vsebuje Koledar. Dosedaj imamo zanj naročil za več tisoč izvodov. Naročila bodo razposlana po redu, kakor smo jih prejeli. Ko boste imeli Koledar v rokah in ga pregledali ter prečitali, smo uverjeni, da vam bo ugajal tako zelo da boste hoteli da ga čitajo tudi drugi. V tem je moč Ameriškega družinskega koledarja. S svojo bogato vsebino se sam priporoča, in to je vzrok, zakaj je vsako leto tako hitro razprodan, vzlic temu, da je trg prenapolnjen z drugimi koledarji še predno je naš dotiskan,
Dosedaj smo prejeli precej naročil tudi za stari kraj. Eden hrvatski delavec, ko je prečrtal vsebino v oglasu v "Prosveti.", ga je naročil pet izvodov katere bomo poslali njegovim ljudem v Bosno. V Slovenijo ga bo šlo sedaj več kakor običajno. Tudi naročil iz posameznih naselbin imamo letos več kakor druga leta. Vsaka večja naselbina in skoro vse manjše so zastopane z naročilom. Posamezen izvod koledarja stane 75c, za inozemstvo pa 85c.
Za manjša naročila nam lahko pošljete poštne znamke. Zastopniki, klubi in društva, ki ga naroče večje število skupaj, dobe popust. Obrnite se za pojasnila na upravništvo "Proletarca".
Zmage socialističnih strank v Evropi.
V nedeljo, 1. novembra so se vršile na Angleškem v nad 300 občinah občinske volitve. Volitve pomenijo silen porast delavske stranke. Končni izid je pokazal sledečo sliko: Meščanske stranke so dobile skupno 1002 zastopnikov, dočim so jih preje imele 1083, torej so nazadovale za 81 zastopnikov; nasprotno je prejela delavska stranka pri teh volitvah 364 mandatov, a popreje jih je imela 277, torej je napredovala za 87 mandatov. — Tudi v baltiški državi Litvi so se vršile 7. oktobra volitve, toda ne občinske, temveč parlamentarne volitve, pri katerih so napredovali socialisti od 28 na 36 mandatov, torej za 8. — Parlamentarne volitve so se nadalje vršile v nedeljo 25. oktobra v Švici. Tudi te volitve pomenijo napredovanje delavskih glasov. Socialna demokracija je napredovala pri teh volitvah za 6 mandatov, tako da je sedaj druga najmočnejša stranka v Švici. — Omenimo naj nadalje še občinske volitve v glavnem mestu Berlinu, kjer so delavske stranke prejele skoro 1 milijon glasov in ima s tem Berlin rdečo večino. Dobile so delavske stranke 119 zastopnikov, meščanske pa 108. Od teh so dobili socialisti 73 mandatov, komunisti 32, neodvisni socialisti 3. — Pri volitvah v Kanadi je prejela delavska stranka pri volitvah v parlament 2 zastopnika.
BREZ NASLOVA
Joseph Radelj, Jr. je priobčil v dnevniku "Milwaukee Leader" dopis, v katerem opisuje boje slovenskega delavstva v Ameriki proti nazadnjaštvu, klerikalizmu in drugim zavajalcem. Opisal je konvencijo SNPJ. v Waukeganu in naša delavska glasila. Joseph Radelj mlajši bi med našo mladino potreboval precej posne-malcev.
*
Frank Guna iz Ramseya, 0., simpatizira s komunisti. Rad ima komunistične liste, ker pišejo zelo poučno. V dopisu v "Prosveti" je hud na Pogorelca, ker ne "simpatizira" tako kakor Guna. Postavil se je v bran za M. J. Turka, češ, "da se ga od gotove strani smatra za reakcionarja zato ker dela za jednoto." Spodtaknil se je ob Pogorelca tudi radi njegovega predloga glede dvorane. Razložil je sledeči nazor: "Dvorana bi morala biti na razpolago javnosti, oziroma občinstvu, ne-glede na politično ali yersko prepričanje . . . Denar je za SNPJ. ravno isti ako pride od klerikalca, socialista ali boljševika . . ." Ali vidite, kako Guna razume komunizem? Človek komaj še opazi razliko med Guni in Čemeti. Pa res ni prav, da bi delala kaka slovenska podporna organizacija' izjemo v splošnem pravilu. Splošno pravilo namreč je, da so katoliške in komunistične dvorane na razpolago vsakemu, ne glede na versko ali politično prepričanje (ali ne, g. Guna?). Nikoli se ne dogodi, da bi socialistom ali komunistom odrekli dvorano, neglede KDO jo lastuje. (Kajne, da je tako, ker denar je pač denar, pa naj ga da kdorkoli?) Izjema pa je SNPJ., ker svoje dvorane ne bo dajala v najem organizacijam, katere so nasprotne načelom katere zastopa. Morda pa se Guna glede te izjeme moti?
*
Najpriljubljenejši slovenski urednik v Ameriki je Mike Cegare. To sklepam iz njegovih zahval za prijazne darove (večinoma koline), ki jih prejema. Drugi
po priljubljenosti je Gr. pl* Korobač (sedaj v pokoju).
#
Chas. Novak je prišel iz mihvauškega mesta. Kako je bilo? so ga vprašali drugovi ki drugarijo okrog "Radnika". — "S Frankom Novakom pri "D. S." imam sitnosti," je hitel pojasnjevati, in krog okoli njega se je zožil. Vsi so poslušali. "Napadel je mojo preizkušeno taktiko, katero vodim v SNPJ., toda pomislite, storil je to v obliki dopisa iz Clevelanda. Povedal sem vam, čemu grem v Milwaukee. Well, zahteval sem kopijo dopisa iz Clevelanda, pa je ni. In veste kaj mi je dejalo budalo: da zaslužim kritiko za svojo nerodnost. In dal mi jo je v dopisu!" — "Kaj hočemo z njim? je vprašal urednik —č. "Izključimo ga!," je poudaril drugi urednik. "Ne bo šlo, dasi bi ga morali," je rekel Charles. "Koga pa naj damo na njegovo mesto?" Potem so konferirali o finančnih težavah "D. S." Dogodilo se je celo, da je tiskarna dala ultimatum: Plačajte! In Chas. Novak je pozval svoj štab ter mu podal neveselo sliko. Pojdi v Milwaukee in stori kolikor moreš. "Odbor" je še dovolil primerno vsoto, s katero je potolažil tiskarno. "Ampak ne zgleda da bo boljše v bodoče," je pojasnil Charles. "Ko bi vsaj imeli pri "D. S." komunista za urednika," je srdito dostavil. "Pa bo treba pisati v stari kraj po koga," je modro svetoval odbornik. Govorili so še dolgo in zaključili, da za enkrat ne
morejo ničesar zaključiti. Charles pa je na Franka zelo jezen.
*
O ruskem komisarju za zunanje zadeve so pronašli, da je slovenskega pokolenja. Njegovi predniki so bili namreč Čiči iz Čičarije. To je pronašel neki poljski list, in naravno je, da smo Slovenci veseli ,celo tisti, ki ne marajo vlade katero zastopa Čičerin, katerega slavni rod izvira iz Čičarije.
Ko je bil pokojni Sarto izvoljen za papeža, so slovenski listi odkrili razveseljivo vest, da je rodom Slovenec (slovensko ni znal) iz Benečije. Ko ga je obiskal Anton Bonaventura Jeglič, je novi papež kramljal z njim par besed po slovensko, in vsi smo se topili veselja. Bilo pa je našemu narodu zelo hudo, ker Franc-jožef ni znal skoro čisto nič slovensko. Znal pa je nekaj hrvatskih bsed, in to je bilo narodu vsaj malo v tolažbo.
*
Nekdanji oboževalec solnčnih rož ne odobrava, da bi še kdo drugi vpraševal o kakšnih fondih. Je pa zato, da če to nelepo navado upeljemo, da pričnemo nadlegovati nele vse vlade in organizacije v tej solzni dolini, ampak da zahtevamo pojasnil tudi z Marsa. Kanali na Marsu namreč ne delujejo pravilno, iz česar se lahko sklepa, da je bilo takrat ko so jih kopali precej korupcije zraven. Torej kaj je s fondi na Marsu?! No pa vseeno, ali smo kedaj imeli zavetiščni fond ali ga nismo? Tone sicer ni nič dal, ker takrat še ni bil glavni odbornik ali urednik, jaz pa sem dal okrog šestnajst capakov vsega skupaj, če ravno hočete, da se malo pobaham, pa nisem prodajal zlatnine, ne drugih stvari. Toliko v pojasnilu Matijatu, ki misli, da so slovenski listi v Ameriki zato da delajo njemu, oziroma njegovemu blagu brezplačno reklamo.
#
Ker omenjam Matica Pleharja (Matic me ima namreč samo takrat rad kadar misli da mu služim v reklamo), moram izjaviti njemu v kredit, da je zelo zaslužen možak. Narodnih ustanov ne podpira nihče toliko kakor on. Dal je §5,000 v fond za slepski dom pod pogojem, da da Sakserjeva banka ravno toliko, in Frank je obljubil dati. Trček pa je prikopal petak. Ali to ni edini Matijatov dar! Če je v naselbini slučajno veselica za slepce, podari uro in jo prej vsakemu navzočemu pokaže. "To je nam podaril Matija," pravi oznani-telj, in vsi se upro v Matica. Nato srečkajo. Naslednjih par dni porabi Matija za business, in ko ga zaključi, je zelo zadovoljen. Jaz mu nisem nevoščljiv, ne do-pade pa se mi dvoreznost in neodkritosrčnost takega busineškega klerikalca. Za slepski dom bi v resnici lahko dal pet tisočakov, ker je imel več kot za pet tisočakov reklame badava v listih raznih barv, kajti Matija dopisuje vsled businessa.
#
"Nazivajo se voditelji proletariata, učitelji socializma, toda zaveden delavec vidi njih delo in zrno istega, vidi kupčke zlata za katere so nas prodali." To poetično stvar je napisal neki J. Rodica, kandidat za pisatelja, v kompaniji z bivšim urednikom reakcionarnega, sedaj "komunističnega" lista. Rodica je postal revolucionar predvčerjašnjem. In glej, takoj je zagledal kupčke zlata, katere so dobili socialisti za njegovo dragoceno kožo! Predno je bil Rodica prodan, je skebal, moledoval za pomoč okrog konzulatov in vandral po svetu tako nerodno kakor malokateri vandravec. O
prostem času fantazira, in takrat mu ni dobro. Vsak ima namreč svoje napake.
*
"D. S." prinaša po navodilu tretje internacionale (tako piše sama) posebno rubriko pod naslovom "Delavska korespondenca" (za dopise), katere hiba je samo ta, da je brez delavske korespondence. Je pač samo kvartir za kansaške Slobodnike, ki se po bezniško zaganjajo v ženske' katere niso tako "revolucionarne", in pa za Rodice, ki gledajo kupčke zlata, za katere so bili prodani. Kar ostane prostora, ga porabi Fr. Novak
za svoje dopise "iz Clevelanda".
*
Old Timer agitira da se postavi Pepetu s pipceni spomenik. Sem zato, če bo tudi Matija zraven, ker mu na Elyju ne puste spomenika. Naj imajo veselje ljudje, ki so ga vredni! Pa tudi če ga niso, naj ga imajo.
RAČUN RAZPECANIH ZNAMK J. S. Z.
za mesec september 1925.
DKtAVA
IN M »STO
• J5 S .S S S
i! i III
m S o S >S S
3
1
•3
U
CU
m
H
A
P.
i
COLORADO:
M. at L...... 2 4
ILLINOIS:
Carlinville,......
Springfield, ..65 Chic. No. 1, ..100 .. Waukegan, ... 81
Virden,.....12 ..
INDIANA:
Clinton, .... 14 7 KANSAS:
Arma,...... 6 ..
MICHIGAN:
Detroit.....30 ..
OHIO:
M. at L...... 6 ..
Rarberton, . . . 40 Collinwood, . . 11 2 PENNSYLVANIA:
Renton,..... 4 3
Harwick,........
Herminie, ... 11 2 Library, .... 7 1
Moon Run,.......
Canonsburg, . 27 2
M, at L......16 ..
Forest City, . . 23 2 Lloydell, .... 8 4
Avella....... 3 4
Cliff Mine,.......
WISCONSIN: Sheboygan, . . 20 .. Milwaukee, . . 40 ..
.. $ 2.00
3.55 ........
30.00 ........
2.75 ........
3.60	$16.50 $13.20
46
6.65
1.80
9.00
1.80 12.00 4.00
2.25
2.62 .75 3.75
2.10 .60 3.00
7.37 5.90
4.00 2.45
8.80 4.80 7.60 3.80 2.30
6.00 12.00
14.63 11.70
7.50 6.00
Znamk na roki 1. sept......	. 50	86	62
Prejeli od stranke.........	500	100	—
Skupaj............	.550	186	62
Razpečanih tekom meseca . . .	.394	37	52
Na roki 30. sept. 1925.	.156	149	10
Znamke Mladinske socialistične lige (Y. P. S. L.) so plačali v avg. in sept. sledeči klubi in posamezniki:
Jacob Kotar, Warren, O.: 1 znamko............$ .25
1, Chicago, 111.: 4 znamke.................... 1.00
27, Cleveland, O.: 10 znamk.................. 2.50
Skupaj ..............................$3.75
za mesec oktober 1925.
5«i
S .60
.90 1.10 10.00 1.00 .60
2.10
.60
3.00
.60 4.00 1.30
.70 .50 1.30 .90
2.80 1.60 2.50 1.60 .70 3.50
2.80 4.00
DRŽAVA	c	m ®	cc C	5
IN MESTO	si 1* W H	9 i 11 H H	H S	i i a.
ILLINOIS:				
Nokomis, . . ..	8	11	..	6.25
Chicago No. 1,		20		7.00
Springfield, .	6	4		3.20
Gillespie, .	16	6		6.90
La Salle, .	7			2.10
Virden,......				
Waukegan, . ..	7	1		2.45
INDIANA:				
Clinton......	14	6		6.30
Universal, . ..	16			4.80
KANSAS:				
Arma,......	4		4	1.20
OHIO:				
Glencoe.....	10	2		3.70
Cleveland, . ..	40	10		15.50
Collinwood, .	16	2		5.50
Girard, ......	20			6.00
PENNSYLVANIA:				
Herminie, . . ..	»	2		3.10
Renton,.....	4	3		2,25
Avella,......	5	4		2.90
Moon Run, . . .			23	
West Newton,	11	4		4.70
Sygan,......	27			8.10
Forest City, . .	8	2		3.10
WISCONSIN:				
Kenosha, . . ..	8	2		3.10
Milwaukee, . ..	20			6.00
> ®
A 3 O a
•s u O o
.60
4.50 3.60
on
c ž*
1.90 2.00 l.Oft 2.30 .70 .60 .90
2.00 1.60
1.20 .50 .40 .40
................1.20
................5.00,
................1.80
12.50 10.00	2.00
1.00 .70 .90
1.50 2.70 1.00
1.00 2.00
9.75 7.80
3.75 3.00
255 79 27 $104.15 $41.75 $33.40 $34.20 Rednih Dualnih Izjemnih
Znamk na roki 1. okt. Prejeli od stranke . .
Na roki 31. okt. 1925 . .101
156	149	10
200	—	100
356	149	110
255	79	27
101	70	83
394 37 52 $131.15 $53.87 $43.10 $48.70 Rednih Dualnih Izjemnih
Znamke Mladinske socialistične lige (Y. P. S. L.) so plačali klubi in posamezniki v sept.:
128, Nokomis, 111.: 5 znamk .................$1-25
1, Chicago, 111.: 1 znamko.................
Max Martz, Ruhl, Minn.: 1 znamko...........
Skupaj..............................SI .75
Marksizem ni samo prvotno krščanstvo, temveč ga z dopolnitvami celo presega kakor veličastna gotska cerkev nekdanjo molilnico — oltar na prostem-Ristvo je oltar in vendar je celota — oltar v cerkvi nekaj več nego sam oltar.
Zapisnik konference J. S. Z. v Waukeganu dne 16. sept. 1925.
(Konec.)
(Zapisnik waukeganske konference je končan šele v tej številki radi pomankanja prostora v prejšnjih in ga je bilo treba odlagati.)
Brez financ se v agitaciji in pri prosvetnem delu ne more nič izdatnega napraviti. Tako se je treba na priredbah, če hočemo da dobimo publiko in da so uspešne, podajati v riziko, ker pač v danih okolščinah ne gre drugače. Namen priredb našega kluba je širiti socialistične ideje in navajati delavstvo v vrste socialistične stranke. To delo pač vršimo kolikor dopuščajo sredstva, taka ali taka. Za boljši uspeh agitacije bi bilo priporočljivo, da tudi eksekutiva Zveze sodeluje pri klubovnih priredbah. En način sodelovanja bi npr. bil, pošiljati klubom pismene formule z navodili za dis-kuzije in predavanja. Dotikala naj bi se važnih problemov, za katere se zanima tudi delavstvo. Treba je ustvariti med delavci tudi več zanimanja za notranji ustroj soc. stranke. O vsem tem bi se lahko učili na sejah klubov. V vsakem klubu se dobi člana ali člane, ki bi radevolje prevzeli vlogo predavateljev. Vršila naj bi se na sejah po izčrpanem dnevnem redu, ali na posebnih sestankah, ali večjih priredbah. Klubi bi med seboj lahko izmenjavali tudi svoja mnenja, oziroma bi sporočili potek svojih diskuzij in izčrpek predavanj. To delo, če ga sistematično organiziramo, bo velike vzgojevalne vrednosti za naše delavstvo.
Kjer ni mogoče obdržavati konferenc, naj bi klubi aranžirali vsaj izlete v sosedne naselbine. Tako bi zanesli socialistično agitacijo med svoje sosede in ob enem pomagali svoji organizaciji.
Žensko društvo SNPJ. v Clintonu pripada Izobraževalni akciji JSZ. Iz tega poročila je razvidno, da je clintonski klub vršil svojo dolžnost in upam, da tudi v prihodnje ne bomo zaostajali pri aktivnem delu.
Železnikar, Barberton, O., poroča o aktivnostih barbertonskega kluba in o konferenci ohajskih klubov JSZ., ki se je vršila v Barbertonu. Klub št. 232 spada med zelo aktivne in agilne, kar je razvidno tudi iz poročil v "Proletarcu". Izvaja, da klerikalna agitacija deluje kolikor more z namenom ovirati socialistično, delo. Vztrajnost socialističnih agitatorjev pa je sposobna premagati vsako oviro.
L. Glažar, Pittsburgh, Pa., poroča o aktivnostih kluba št. 131, ki se je ustanovil oziroma reorganiziral v začetku tega leta. V teku kratkega časa od kar obstoji je dobil že precej vpliva in ima najboljše izglede, da postane iz njega ena izmed najjačjih postojank JSZ. Priporoča prisotnim, da naj delujejo za pridruženje vseh podpornih društev naprednih jednot in zvez k Izobraževalni akciji JSZ.
Martin Jelene, Sheboygan, Wis., (dodatno poročilo, ki je bilo preje pomotoma izpuščeno) pravi, da se klub št. 235 pripravlja tudi na dramatiko. Za negovanje dela na tem polju sicer nima vseh najboljših pogojev, toda začeti je vendar treba. Pripravnih dvoran dobro opremljenimi odri nimamo na razpolago, toda če bo volja, bomo tudi v tem oziru lahko precej dosegli, s— Društvo št. 344 SNPJ. v Sheboyganu pripada k Izobraževalni akciji JSZ. in plača v njen fond $24 letno. Zgonik, Avella, Pa., pravi, da je njihova naselbina
majhna. Radi slabih razmer je postal klub št. 225 nekaj časa pasiven, a je krizo prestal in je zopet aktiven.
Barbich, Collinwood, O., pravi, da je klub št. 49 JSZ. med aktivnimi. Njegovo stališče ni lahko, ker ima močne in aktivne nasprotnike. Od kar se je reorganiziral, se polagoma, a sigurno uveljavlja. Agitacijo pospešuje kolikor največ more. V veliko pomoč bi bilo, če bi take naselbine kot je Collinwood obiskal včasi dober potovalen agitator. Priporoča, da naj ga Zveza kmalu pošlje.
Louis Britz vpraša Andrew Vidriha, kakšni so izgledi za organiziranje socialističnega kluba v Johns-townu.
Vidrich, Johnstown, Pa., odgovarja, da hvaliti nima v njegovem kraju ničesar, kar se tiče lokalnih aktivnosti. Naselbina je imela svoječasno aktiven klub, danes pa za socialistično organizacijo ni zanimanja med slovenskimi delavci v Johnstownu. S tem ni rečeno, da se ne zanimajo za socialistično gibanje. Upa, da se bo prej ali slej dobilo par energičnih delavcev, ki se bodo lotili pionirskega dela in zgradili socialističen klub. Polja za delo bi imel zelo veliko. V zadnjih letih so se sicer ustanavljali takozvani politični klubi, ki pa so bili bolj zasebni klubi za zasebne namene.
Neki udeleženec pravi, da je žganje danes največja ovira socialističnemu in prosvetnemu delu. Ljudje pijančujejo, kakor niso nikoli poprej. Žganje ubija duha in po naselbinah danes najdete ljudi, ki so fizično in duševno razvalina. Tudi on omenja "politične klube", ki pa so se v njegovem kraju izkazali za navadne "šnopsarske klube". Prohibicija je našemu ljudstvu veliko škodovala, kar so pričeli priznavati tudi odborniki naših podpornih organizacij.
Terčelj, Strabane, Pa., je obširno govoril o delovanju ameriških sodrugov v Pa., in o sodelovanju Konference klubov JSZ. s skupno strankino organizacijo v zapadni Pa. Dotaknil se je kampanjskega in prosvetnega dela ter agitacije za razširjenje socialističnih listov.
Podboy, Park Hill, Pa., je na vprašanje odgovoril, da nima ničesar poročati.
Pogorelec, Chicago, poroča o aktivnostih kluba št. 1. Aktiven je na vseh poljih dela. Zavzel se je z vsemi svojimi močmi sodelovati tudi pri akciji za dom JSZ. in Proletarca in v to svrho obljubil vzeti za $3,000 delnic, za katere je dosedaj vplačal že $1,000. V Izobraževalno akcijo JSZ. prispeva $2.50 mesečno. Skozi zadnja leta vprizarja štiri in tudi več dramskih predstav v eni sezoni. V zimskih mesecih prireja predavanja; aktiven je v okrajni (county) organizaciji. Sedaj ima nad osemdeset dobrostoječih članov in članic.
Kouch, Gary, Ind., je dejal, da je v Garyju precej Slovencev. Če bi se tja poslalo organizatorja, bi mu mogoče uspelo organizirati klub.
Kobi, New Duluth, Minn., vprašuje tajnika JSZ., če vodstvo soc. stranke kaj stori da se pride med delavstvom do enotnega programa, oziroma do enotnt fronte.
Pogorelec pojasnuje, da ameriška socialistična stranka ni storila nobenega koraka, ki bi vodil v razdore, pač pa je vsa njena taktika usmerjena na podlagi edinstva delavstva. Socialistična stranka je bila prva, ki je na svoji detroitski konvenciji podvzela akcijo za zgraditev skupne delavske stranke na federativni podlagi. Da ni do danes še uspela, je krivo deloma konservativno naziranje vodstva večine unij, deloma razdiralno delovanje gotove struje, oziroma struj
v delavskem gibanju. Ali socialistična stranke je za enoten program, in ta program že ima ves čas od kar obstoji. Je za enotno gibanje in radi tega obsoja sek-taštvo in cepljenje delavskih sil najsibo v industrial-nih ali političnih bojih.
Kobi se s tem pojasnilom zadovoljuje.
Jože Zavertnik, Chicago, je govoril o razlikah v delavskem pokretu pred desetletji. Tudi tedaj so bili boji med "levimi" in "desnimi", med "mladimi" in "starimi", toda stranka je bila v boju proti sovražnikom delavstva vzlic temu samo ena in enotna. V svojem nadaljem izvajanju je tolmačil kaj pomeni komunizem in kaj znači pokret, ki se danes imenuje komunistični. Citiral je Kropotkina in druge. Za največje delo ruske revolucije smatra iztrebljenje carizma, ker je dobila velika Rusija s tem pogoj za kulturni in gospodarski razvoj v obsegu, kakršnega pod carizmom ni imela.
Zaitz predlaga, ker je že pozno, da se poročilo u-pravnika Antona Žagarja odloži za bodoče sejo, ki naj se jo aranžira en večer naslednji teden konvencije. Predlog soglasno sprejet.
(Radi drugih priredb ob večerih in večernih sej konvencije se konferenca J. S. Z. ni nadaljevala.)
John Terčelj. nredsednik konference.
Frank Zaitz, Zapisnikar.
SODRUGOM IN SOMIŠLJENIKOM V BARBERTONU,.
OHIO.
Seje socialističnega kluba št. 232 JSZ. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v dvorani samostojnega društva "Domovina" na Mulberry cesti. Sodrugi, udeležujte se redno sej, ker je vedno kaj zanimivega in važnega na dnevnem redu. . Simpatičarje vabimo, da se nam pridružijo m pomagajo pri delu za boljšo bodočnost delavskega ljudstva. TAJNIŠTVO KLUBA ŠT. 232.
GIRARD, OHIO.
Seje kluba št. 222 JSZ. v Girardu, O., se vrše vsaki prvi torek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu. Somišljeniki, pristopite v vrste zavednega delavstva! — Naš klub ima lepo zbirko knjig. Izposodite si jih!
TONY SEGINA, organizator.
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje soc. kluba št. 27. se vrše dvakrat v mesecu: vsako drugo nedeljo dopoldne in vsako tretjo nedeljo popoldne. Seja tretjo nedeljo v mesecu je namenjena v glavnem za predavanja in diskuzije. — Sodrugi, prihajajte redno k sejam in pridobite klubu novih članov!
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA.
Socialistični klub št. 69 JSZ. zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu po seji društva SSPZ. (dopoldne). Zborujemo v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte v naše vrste!
ANTON ZORNIK, Box 202, Herminie, Pa.
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročite (i dnevnik
"PROSVETA".
List stane za celo leto $5.00, pol leta pa $2.50.
Vstanavljajte nov* društva. Deset članov (ic) je tieba za novo društvo. Naslov z« lirt in za tajništvo je:
2657 So. Lawndale Ave., Chicago, III.
Denarni dar za Božič

Kapital in prebitek $2,000,000.00
Ima le tedaj vrednost, ako je dostavljen pred božičem.
Gotovo vam je znano, da je pošta zelo obložena s pošiljatvami ob tem času. Zato ne odlašajte z njimi.
Vsekakor, glejte nato da jo vaši sorodniki dobijo pred božičem.
Na vse te pošiljatve v domovino obračamo posebno pozornost, kar vam jamči, da bo iz plačana V popolni vsoti in v najkrajšem času.
Z ozirom na naš veliki promet in dobre zve ze z največjimi bankami v domovini, nam je mogoče da vam nudimo najugodnejše cene
Sprejemamo prijave za božični izlet v do movino s parnikom "Berengaria", kateri od pluje iz New Yorka dne 9. decembra. Piši te po informacije.
KASPAR AMERICAN
STATE RANK
*
1900 Blue Island Ave., Chicago, III.
VARNA BANKA ZA VLAGANJE VAŠIH PRIHRANKOV
WAVKEGANSKA POSTA.
Slovenci se ne moremo posebno pohvaliti z gramofonskimi ploščami. Le nekaj izmed njih je takih, ki rcprezentirajo našo glasbeno umetnost. Imamo dosti plošč, ki bi spadale na smetišče. Lahko bi imeli kaj boljšega. Radi si pripovedujemo o naši naprednosti, kar je lahko delo. Ampak v teh domišljijah se varamo. Zahtevajmo od odgovornih ljudi boljše plošče, da bomo pri drugih narodih vpoštevani kot kulturen narod, ne
pa samo narod harmonike in vinskih popevk.
#
Tukajšnja mladina ima svojo godbo, kar je lepo in tudi napredno, ker je že vse napredno. Ampak če mladi dečki napenjajo svoja pljuča, stari pa plešejo po taktih, to ni več gojitev glasbene umetnosti, ampak negovanje gostilniške godbe. Mladina pri tem izgubi smisel za umetno glasbo. Na koncertnih in drugih glasbenih priredbah se dobi osnovni pojem o glasbeni
umetnosti. Pri plesu zadostuje bum-bum-tra-ra-ra.
•
V društvu, ki je pomešano s kulturo in gospodarstvom, se kuha neprebavni močnik. Bližajo se namreč volitve odbora. Ob. takih prilikah so v modi tajni in netajni sestanki, ter tekme med interesi. Ljudje bodo
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
ZDRAVNIK IN KIRURG
Urad S. Lawndale Ave., vogal W. 26th St. Stan 2316 S. Millard Ave., Chicago, 111.
Tel. na domu Lawndale 6707, v uradu Crawford 2212-2213 Uradne ure: Od 2 do 4 pop., in od 7 do 9 zvečer. V nedeljo od 11 do 12 dop.
6% IN VARNO 6% IN VARNO
Zlati bondi na prvo vknjižbo za na imenitnem prostoru ležečo lastnino, na prodaj pri nas
MILLARD
STATE BANK
S643-3645 WEST 26th STREET
At Millard Ar.nu.
CHICAGO, ILL.
Oglejte si naše varnostne bančne shrambe, največje na zapadni strani meeta.
BANČNE URE:
V pondeljek in četrtek od 9. zjutraj do 8. zvečer; r torek, sredo in petek od 9. zjutraj do 5. popoldne: v K> bo to od 9. zjutraj do 3. popoldne.
volili kakor se jim bo pač zdelo. Kako volijo, vemo iz neštetih rezultatov. Po volitvah zabavljajo kot po navadi. Kadar bodo uvaževali namen volitev in namen organizacije, bomo nekoliko več vedeli o napredku.
m
Ogrski Slovenci, beneški Slovenci, goriški Slovenci, koroški Slovenci, štajerski Slovenci in koncem konca kranjski Slovenci — vsi skupaj smo narod, ki predstavlja zbirko slovenskih narodov. Vsi tarnajo o slabih razmerah. "Njihove" vlade jih pritiskajo k tlom. Bilo bi dobro, če bi bili malo bolj socialistično mednarodni, kajti potem bi bili tudi slovensko bolj narodni. Narodnost kot si jo tolmačijo sedaj, je zrela da odpade.. Če si rojen Slovenec, ostaneš to do groba, in ni treba to svetu naznanjati z velikim bobnom. Nas bodo že poznali po naših delih, če del ne bo, tudi našega slovesa ne bo.
Oglašajte priredbe klubov in društev v "Proletarcu".
eEmagBiaaaBBBBBBB^^
Caps
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
L. CAP, lastnih 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
Phone Crawford 1382 Pristna in okusna domača jedila. Cene zmerne.	Postrežba točna.
FRANK GANTAR
1201 Wadsworth Ave.
se priporoča rojakom pri nabavi drv, premega, koksa in peska. Phone 2726 Waukegan, III.
BARETINCIC & HAKY |
POGREBNI ZAVOD i
=
324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. I
,........................... %
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepib svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih. po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pilite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Knjige društvam "Izobraževalne akcije J. S. Z."
Pred par tedni je tajništvo J; S. Z. razposlalo na društva "Izobraževalne akcije J. S. Z." večje število raznih brošur, da jih razdele med svoje člane in članice, in tajnikom so bila poslana tozadevna navodila. Da bodo te knjige dosegle čiin večje število čitateljev, priporočamo, da ko jih bodo eni prečitali, naj jih iz-roče drugim, nato tretjim itd. Na ta način bodo dosegle svoj resničen namen. Vse brošure imajo bogato poučno vsebino.
"MOB" V KINO IGRAH.
V ameriški filmski industriji je "mob" zelo važen element. Mob ima važno vlogo skoro v vsaki filmski igri. Tisoče teh ljudi je v Los Angelesu in okolici, ki nastopajo v "drhalskih prizorih". V Roosevelt Theatre bo prihodnji teden na sporedu film "Phantom of Opera", v katerem nastopa nad 4,000 ljudi. V Chicago Theatre bo poleg drugih točk predstavljan film "The Midshipman", v Mc Vickersu pa je glavni predmet pozornosti še vedno Paul Ash-ov jazz orkester.
OLJE — SAMO ŠE DVAJSET LET.
Kakor so preračunih vladni izvedenci znašajo rezerve olja v Združenih državah samo 9,000 milijonov sodov. Sedaj se producira olja nekaj nad 500 milijonov sodov za leto, kar pomeni, da bodo vse rezerve izčrpane do leta 1935 in kar je vredno resnega pomisleka od strani vsakega lastnika avtomobilov. To je namreč splošno zlo, ki ga naletimo v kraljestvu mineralij. Rastlinstvo ne pozna takih nevarnosti. Trinerjevo zdravilno-grenko vino, katerega sestavine, od cascare sagrade do californijskega rdečega vina, spadajo vse v kraljestvo rastlinstva i zato mu ne bo nikoli pretila nevarnost pomanjkanja radi materijala. To zdravilo čudovito učinkuje .v slučajih slabega teka, plinov, slabe prebave, glavobolov in sličnih želodčnih neredov. Mr. George Karcaba nam je pisal iz Conemaugh, Pa. 23.. oktobra: "Moja žena je bila bolna nad 9 let. Sedaj vživa že 4 mesece Trinerjevo zdravilno grenko vino in se počuti mnogo bolje." Če vaš lekarnar ali trgovec nima v zalogi Trinerjevega zdravilno grenkega vina, Tri-nerjevega Linimenta ali Trinerjevega Cough Sedative, pišite na Joseph Triner Company, Chicago,, III.
r^^
Naročajte knjige iz "Proletarčeve" založbe.
CENIK KNJIG.
UDOVICA. (I. E. Tomi«), yovert 330 strani, brošir >a 75c, ve-
zana v platno..............1,00
VAL. VODNIKA izbrani »pisi,
broš..........................30
VIŠNJEVA REPATICA, (Vlad. Levstik), 506 »trani, vezan* t
platno....................... 100
VITEZ IZ BDEČE HIŠE. (Aleksander Dumas star.), roman iz časov francoske revolucije, 504 strani, broširana 80c, vezana
v platno ...................
ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka
povesti in črtic, broširana.....00
ZADNJA PRAVDA, (J. S. Baar)
roman, broširana.............70
ZADNJI VAL, (Ivo šorli), roman, ^
vez...........................
ZAJEDALCI. (Iva* Molek), povest, 304 strani, vezana v plat-
............... l.To
no...............
EA SREČO, povest, broSiraaia.....40
ZELENI KADER, (I. Zoreč), povest, broš....................
ZGODBE IZ DOLINE ŠENT-FLORJANSKE, (Ivan Cankar),
...... 1.5U
vezana ..................
ZLOČIN IN KAZEN, E. M. Dostojevski]), roman, dve knjige,
602 strani, vezane............
ZMOTE IN KONEO GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zoreč), broši- ^
rana ........................
eVONARJEVA HČL povest, bro-
v	..... .Uu
širana...............
ŽENINI NASE KOPRNELE,
(Rado Murnik), broširana ... SLOVENSKI PISATELJI: FRAN LEVSTIK, zbrani spisi, ve-
..... 1.20 zana .......................
FRAN ERJAVEC, zbrani spisi, vezana ...................■•••
Nadaljevanje z 2. strani.
JOS. JURČIČ, zbrani spisi,
II.	zv. vezan ................ 1.60
III.	bv. vezan ............... 1.50
IV.	zv. vezan ................ 1.25
V.	zv. vezan ................ 1-00
VI.	zv. vezan ................ 1.00
FR. MASELJ-PODLIMBARSKI
zbrani spisi, vez............. 1.50'
PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jean de la I _ntaine, iz francoščine prevel I. Hribar)
vezana ..................... L00
MLADA POTA, (Oton Zupančič),
pesmi, trda vezba.......... .^B
MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Debeljak),
vezana ......................
PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al-
brecht), trda vezba...........50
POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .»0 POHORSKE POTI, (Janko Gla-
ser), broširana ...............35
SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................*5
STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C.
Golar),'broš. 90e, vez.........1.25
STRUP IZ JUDEJE, (J. S. Ma-
char), vezana ............... 1.10
SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poetzije, broširana.......65
SOLNCE IN SENCE, (Ante De-
beljak), broširana ............50
SVOJEMU NARODU, Valentin
hodnik, broširana ............ £5
SLEZKE PESMI, (Peter Bezruč),
trda vezba...................60
TRBOVLJE. (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširana
50c; vezana.................76
TRISTIA EX SIBERIA, (Voje-
slav Mole), vezana ........... 1.25
V ZARJE VIDOVE, (Oton Zupančič), pesnitve, broširana.... 40
IGRE
ANFISA, (Leonid Andrejev),
broširana ...................
BENEŠKI TRGOVEC, (Wm.
Shakespeare), vezana........
ČARLUEVA ŽENITEV-TRUB ŽENINI, (F. S. Tauchiar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana .........................
GOSPA Z MORJA, (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broširana ..................... .60
KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .76 JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana..............
MACBETH, (Wm. Shakespeare),
vezana ....................
NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih,
broširana ..................
NOČ NA HMELJNIKU, (Dt. L Lah). Igra v treh dejanjih, broširana .....................
OTHELLO, (Wm. Shakespeare),
vezana .....................
ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana................86
ROSSUM'S UNIVERSAL ROBOTS, drama s predigro v 3 dejanjih .......................50
SEN KRESNE NOČI, (Wm.
Shakespeare), vezana......... .76
UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodeja« ke, broširana, 75e: vessana	1-00
ZNANSTVENE RAZPRAVE. POLI TIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI. UČNE IN DRUGE KNJIGE IN
BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHA LA FUNKCIONIRATI? Debata ........................M
ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. KercO..
.60
.76
JS6
.7*
.76
86