PoMnina plačana v gotovini
URADNferr““ IK
OKRA.
Leto III.
V Novem mestu, dne 31. januarja 1959
Štev. 2
VSEBINA:
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
19.	Odlok ObLO Senovo o razpisu nadomestnih volitev v zbor proizvajalcev
20.	Odlok ObLO Senovo o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor
21- Odlok ObLO Trebnje o začasnem finansiranju proračunskih potreb
22.	Odlok ObLO Trebnje o dodelitvi novoletnih nagrad uslužbencem upravnih organov in zavodov 23- Odlok ObLO Žužemberk o začasnem finansiranju proračunskih potreb
24.	Poslovnik ObLO Brežice
25.	Poslovnik občinskega zbora ObLO Brežice 26- Poslovnik zbora proizvajalcev ObLO Brežice
27.	Odločba ObLO Brežice o ustanovitvi »Centra za
pospeševanje gospodinjstva«
VOLITVE IN IMENOVANJA
28.	Sklep ObLO Brežice o imenovanju upravnikov KZ
29.	Odločba ObLO Metlika o imenovanju upravnega odbora občinske posredovalnice za delo
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI
30.	Bilanca Elektrotehničnega podjetja Novo mesto za leto 1957
31.	Bilanca podjetja »Radiocenter« Novo mesto za leto
1957
32.	Bilanca Vodovodno-instalaterskega podjetja Novo mesto za leto 1957
33.	Bilanca podjetja »Kovinar« Novo mesto za 1. 1957
34-	Bilanca Opekarne Prečna za leto 1957
35-	Bilanca Kmetijske zadruge Mirna za leto 1957
36-	Bilanca Kmetijske zadruge Šentrupert za 1. 1957
37.	Bilanca Opekarne Prelesje za leto 1957
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
19.
Zbar proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Senovo je na svoji seji dne 20. decembra 1958 na podlagi 1. odstavka 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sprejel tale
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
Razpišejo se nadomestne volitve v zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Senovo v volilni enoti št- 1, ki obsega oddelek jamskega obrata rudnika rjavega premoga Senovo, ker je prenehal mandat odborniku tega zbora Knemi Jožetu, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
Volitve bodo dne 13. februarja 1959.
Številka: 01/1-3320.
Senovo, 20. decembra 1958.
Predsednik ObLO: Karel šterban 1. r.
20.
Občinski zbor občinskega ljudskega odbora Senovo je na svoji seji dne 20. decembra 1958 na podlagi prvega odstavka 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sprejel tale
ODLOK
o razpisu nadomestnih vodtev
Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor občinskega ljudskega odbora Senovo v volilni enoti št. 1, ki obsega spodnji del Senovega od hiš št. 1 do separacije in uprave rudnika Senovo, ker je prenehal mandat odborniku tega zbora Cviklu Ivanu, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
Volitve bodo dne 15. februarja 1959.
Številka: 01/1-3320.
Senovo, 20. decembra 195'8.
Predsednik ObLO:
Karel Šterban 1. r.
21.
Na podlagi 43- člena zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/56) in 26. člena statuta občine Trebnje sta občinski zbor in zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Trebnje na ločenih sejah dne 15 XII. 1958 snrejela	v
ODLOK
o začasnem finansiranju proračunskih potreb občinskega ljudskega odbora Trebnje
1.	člen
Do sprejetja proračuna občinskega ljudskega odbora Trebnje za leto 1959 se bodo proračunske potrebe občinskega ljudskega odbora Trebnje začasno finansirale na podlagi mesečnih proračunskih načrtov dohodkov in izdatkov, v mejah proračuna občinskega ljudskega odbora Trebnje za leto 1958.
2.	člen
Zneski dohodkov in izdatkov, pobrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov po proračunu občinskega ljudskega odbora Trebnje za leto 1959.
3.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od
1.	januarja 1959.
Številka: 01/1-5395/1.
Trebnje, 16. decembra 1958.
Predsednik ObLO:
Ciril Bukovec 1. r.
22.
Na podlagi 8. točke odloka o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih državnih organov in zavodov (Uradni list FLRJ, št. 48/58) in 12. točke 26. člena statuta občine Trebnje izdaja občinski ljudski odbor Trebnje na ločenih sejah obeh zborov dne 16. XII. 1958
ODLOK
o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zaposlenih pri občinskih organih in ustanovah.
1
Uslužbencem in delavcem, ki so v stalnem delovnem razmerju z občinskimi organi in ustanovami, za katere veljajo določbe zakona o javnih uslužbencih, se izplača za leto 1958 kot novoletna nagrada 50% njihove mesečne čiste plače.
2
Honorarnim uslužbencem in delavcem, zaposlenim pri občinskih organih in ustanovah, pripada novoletna nagrada po prvi točki tega odloka, če ima njihova zaposlitev stalen značaj in so zaposleni polni redni delovni čas.
3
Novoletna nagrada se izplača ob enakih pogojih in na enak način kot je določeno z odlokom o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih državnih organov in zavodov.
4
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 01/1-5327/1.
Trebnje, 16. decembra 1958.
Predsednik ObLO:
Ciril Bukovec 1. r.
23.
Na osnovi 10. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 43. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) je občinski ljudski odbor Žužemberk na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 20. XII. 1958 sprejel
ODLOK
o začasnem finansiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju 1959
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Žužemberk za leto 1959, se bodo v 1- tromesečju 1959 proračunske potrebe občinskih organov in zavodov finansirale na podlagi tromesečnega plana izdatkov.
2.	člen
Tromesečni plan izdatkov za prvo tromesečje 1959 ne sme presegati ene četrtine proračuna za leto 1958.
3.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki v času začasnega finansiranja so sestavni del proračuna občine Žužemberk za leto 1959.
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«, uporablja pa se od 1. januarja 1959 dalje.
Številka: 01/1-2898/1.
Žužemberk, 30. decembra 1958.
Predsednik ObLO:
Jože Gosenca 1. r.
24.
Na podlagi 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS, št. 19-88/52) in 4. odstavka 23-člena statuta občine Brežice, je občinski ljudski odbor Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 20. IX- 1958 sprejel
POSLOVNIK
občinskega ljudskega odbora Brežice
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja delo občinskega ljudskega odbora na skupnih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev, delo odborniških komisij občinskega ljudskega odbora, pravice in dolžnosti predsednika in popredsednika občinskega ljudskega odbora v zvezi s sejami in delom občinskega ljudskega odbora, oziroma njegovih odborniških komisij, in delo v zvezi s pripravljanjem sej ter objavljanjem in izvrševanjem sklepov občinskega ljudskega odbora.
2.	člen
Občinski ljudski odbor stalno zaseda vso dobo, za katero je bil izvoljen in dela ali na sejah ali v svetih oziroma odborniških komisijah.
3.	člen
Občinski ljudski odbor se sestane na skupno sejo obeh zborov, kadar v skladu z določbami statuta obravnava in rešuje zadeve, ki spadajo na skupno sejo ali če občinski zbor in zbor proizvajalcev skleneta, da bosta na skupni seji poslušala poročila in pojasnila o posameznih vprašanjih, o katerih sicer odločata enakopravno na ločenih sejah ali če skleneta, da bo tudi obravnava in odločanje opravljena na skupni seji.	1
II.	PRVA SEJA
OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA
4.	člen
Prvo sejo pripravi in skliče dotedanji predsednik občinskega ljudskega odbora. Prva seja je takoj po prvi seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev. V ta namen sestavi predlog dnevnega reda, določi čas in kraj seje, ugotovi najstarejšega odbornika za vodstvo prve seje in ga o tem obvesti.
Ce predsednik ne skliče prve seje tako, da bi bila takoj po prvi seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev, se na novo izvoljeni odborniki po zaključku pive seje vsakega zbora zberejo sami v prostoru, ki je določen za sejo občinskega ljudskega odbora.
5.	člen
P.vvo sejo začne najstarejši odbornik in jo vodi do izvolitve predse>dnika občinskega ljudskega odbora.
Predsedujoči ugotovi najprej sklepčnost, nato pa odborniki določijo zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika.
Odborniki nato odločijo o sprejetju dnevnega reda, ki ga je predlagal dotedanji predsednik občinskega ljudskega odbora-
6.	člen
Po sprejetju dnevnega reda izvolijo odborniki petčlansko začasno komisijo za volitve in imenovanja zaradi priprave predlogov za volitve in imenovanja organov, ki jjh voli oz- imenuje občinski ljudski od-1 na Prvi seji. Predlog kandidatov za začasno komisijo za volitve in imenovanja lahko stavijo vsaj trije odborniki. Komisija se voli z dviganjem rok.
Začasna komisija za volitve in imenovanja se ta-oj po izvolitvi sestane, za čas njenega dela pa se seja občinskega ljudskega odbora prekine.
7.	člen
Ko začasna komisija za volitve in imenovanja konča svoje delo in pripravi predloge, se seja nadaljuje.
Občinski ljudski odbor izvoli na prvi seji predsednika, podpredsednika, svet in skupne odborniške
komisije ter druge organe, ki jih je treba izvoliti na prvi seji občinskega ljudskega odbora.
Po izvolitvi stalne odborniške komisije za volitve in imenovanja preneha funkcija začasne komisije iz
6.	člena.
III.	SKUPNE SEJE OBEH ZBOROV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA
1.	priprava
8.	člen
Za pripravo skupnih sej obeh zborov občinskega ljudskega odbora skrbi predsednik občinskega ljudskega odbora. Pri tem mu pomaga tajnik občinskega ljudskega odbora.
Gradivo za sejo se zbira in pripravlja v tajništvu občinskega ljudskega odbora. Tajništvu dostavljajo predloge o zadevah iz delovnega področja občinskega ljudskega odbora odborniki, sveti, odborniške komisije in drugi organi, ki imajo pravico sestavljati predloge občinskemu ljudskemu odboru.
Pravico, dajati občinskemu ljudskemu odboru predloge o zadevah iz njegovega delovnega področja, imajo predsednik in odborniki ljudskega odbora, poslanci Zvezne ljudske skupščine in Ljudske skupščine LRS, izvoljeni na območju občine, posamezna zbora, odborniške komisije in sveti ljudskega odbora.
9.	člen
Predlogom, ki se vlagajo zaradi postavitve na dnevni red skupne seje, je treba preložiti podrobno obrazložitev, načrte predlaganih odlokov, odločb in drugih sklepov ter spis, ki je nastal v teku priprav za sestavo predloga- Predlog mora vselej vsebovati tudi navedbo poročevalca, ki bo na seji odborniške komisije in na seji občinskega ljudskega odbora zastopal in obrazložil predlog v imenu predlagatelja.
10- člen
Gradivo, predloženo na sejo, pregleduje in ureja tajnik ljudskega odbora in o tem sproti obvešča predsednika občinskega ljudskega odbora.
Ce je potrebno, pošlje tajnik občinskega ljudskega odbora ali predsednik občinskega ljudskega odbora predlog in predloženo gradivo predlagatelju v dopolnitev.
Predsednik določi predlog dnevnega reda, čas in kraj seje, nato pa tajnik občinskega ljudskega odbora poskrbi za razmnožitev in objavo vabila osebam z obrazložitvami in načrti pomembnejših sklepov.
2.	Sklicevanje sej
11. člen
Skupne seje obeh zborov občinskega ljudskega odbora sklicuje predsednik občinskega ljudskega odbora na podlagi sklepa ljudskega odbora ali posameznega zbora, na predlog sveta, odborniške komisije ali drugega organa, ki lahko daje občinskemu ljudskemu odboru predloge o zadevah iz njegovega delovnega področja, ali pa sam od sebe glede na gradivo, ki je predlagano.
Skupno sejo obeh zborov, na kateri bo skupno tudi obravnavanje in odločanje o posameznih vprašanjih v zadevah, v katerih sicer občinski zbor in zbc.r proizvajalcev odločata enakopravno na ločenih sejah, sklicanja predsednika. V tem primeru lahko organ iz sta tako sklenila oba zbora.
Če zahteva petina odbornikov občinskega ljudskega odbora ali v šji državni organi, naj se skliče skupna seja obeh zborov in če se hkrati da predlog dnevnega reda, mora predsednik sklicati sejo v petih dneh.
Če predsednik občinskega ljudskega odbora ne skliče seje, čeprav bi jopo prejšnjem odstavku maral sklicati, se občinski ljudski odbor sestane sam brez sklicanja predsednika. V tem primeru lahko organ iz prejšnjega odstavka naroči tajništvu, da o času in kraju seje obvesti odbornike ljudskega odbora.
12.	člen
Vsak odbornik mora biti povabljen na sejo s pismenim vabilom. Vabilo na sejo je treba poslati vsem odbornikom vsaj 6 dni pred sejo. Sklicanje seje se lahko objavi tudi na razglasni desk: občinskega ljudskega odbora. Vabilo se pošlje "poslancem ljudske skupščine LRS, izvoljenim na območju občine, predsednik občinskega ljudskega odbora pa določi, komu razen odbornikov se še pošlje vabilo za sejo.
Vabilo za sejo mora obsegati kraj in čas seje, predlog dnevnega reda, obrazložitve k predlaganim točkam dnevnega reda, načrte pomembnejših predpisov in sklepov, katerih sprejem se predlaga.
13.	člen
k m. jc p: .vlco pred sejo predlagati spise :.u diUgo gradivo, ki bo obravnavano na seji.
14- člen
Ko je seja sklicana, lahko vsak odbornik k predlaganemu dnevnemu redu predlaga dopolnitve in spremembe predloga dnevnega reda- Take predloge je treba s ta vi j ati praviloma v sm slu določb 9. člena.
Dopolnitve in spremembe dnevnega reda je možno predlagati ustno tudi še na začetku seje, dokler dnevni red ni sprejet.
15.	člen
>■ nem s sklicanjem seje skliče predsednik ob-č nsk ga ljudskega odbora seje pr stojnih odborniških komisij zaradi obravnavanja zadev, ki so predlagane za dnevni red.
3.	Javnost sej
16.	člen
Skupne seje obeh zborov so javne; če to zahtevajo pomembne splošne koristi, lahko ljudski odbor sklene, da pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzoče.
4.	Začetek seje in določitev dnevnega reda
17.	člen
Na začetku seje predsednik ugotovi sklepčnost in pove število opravičeno in neopravičeno odsotnih odbornikov vsakega zbora-
Ljudski odbor izvoli nato dva overitelja zapisnika, predsednik pa določi zapisnikarja.
18.	člen
Pred prehodom na dnevni red predsednik poroča o izvršitvi sklepov prejšnje seje, odborniki pa dajejo pripombe glede pravilnosti o formulaciji in glede izvršitve sklepov. Ce ljudski odbor pripombe odbornika sprejme, se vpiše v> zapisnik in sklep popravi.
19.	člen
Pred prehodom na dnevni red lahko da predsednik sporočila, ki so v zvezi z delom ljudskega odbora, in odgovarja na morebitna vprašanja odbornikov, kolikor niso v zvezi s predlaganim dnevnim redom.
Vsak odbornik ima pravico, da nato od predsednika občinskega ljudskega odbora, od sveta ali drugega kolegijskega organa ljudskega odbora zahteva in dobi odgovor na posamezno vprašanje. Vprašanja se stavljajo pismeno ali ustno. Če na vprašanje ni mogoče odgovoriti na seji, določi ljudski odbor rok, v katerem je treba dati odgovor- Odgovor mora biti dan najpozneje na prihodnji seji občinskega ljudskega odbora.
Ko odbornik dobi odgovor, se mora izjaviti ali je z njim zadovoljen. Odbornik, ki z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da vprašanja obravnava ljudski odbor.
20.	člen
Nato sporoči predsednik, katere zadeve je prejel za sejo in predlaga dnevni red seje.
Dnevni red določi ljudski odbor za vsako sejo posebej in sicer na začetku seje za prihodnjo sejo.
O dnevnem redu odloči ljudski odbor s skupnim glasovanjem brez obravnave. Če pa je bila dana zahteva, naj se posamezen predlog obravnava kot nujen, lahko predsednik dovoli o tem obravnavo.
21.	člen
Predlog se smatra kot nujen, če je bil dan že po sklicanju seje, ljudski odbor pa mora o njem odločiti brez odlaganja.
Predlagatelj mora nujnost predloga utemeljiti.
Če je predlog sprejet kot nujen v smislu tega člena in se po sklepu ljudskega odbora da na dnevni red, to pomeni, da se lahko obravnava brez poprejšnje obravnave v odborniških komisijah.
22.	člen
Na odbornikov predlog da predsednik na dnevni red seje tudi odbornikovo poročilo o tem, kar je ta ugotovil pri opravljanju odborniške dolžnosti v volilni enoti.
23.	člen
Predlog odloka se lahko da na dnevni red seje samo, če je bil vročen odbornikom vsaj tri dni pred sejo. Izjemoma se da predlog odloka na dnevni red
seje tudi ne glede na ta rok, če ga je predložil predsednik ali kak svet ljudskega odbora z obrazložen:m predlogom, naj se takoj stavi na dnevni red, pa tudi takrat, kadar ljudski odbor sklene, da se predlog odloka obravnava kot nujen-
24.	člen
Če na začetku seja ni sklepčna, jo predsednik preloži in objavi, da velja za prihodnjo sejo dnevni red, ki je bil predlagan za preloženo sejo-
Če med sejo postane ljudski odbor nesklepčen, se seja preloži in se na prihodnji seji obravnava preostali del dnevnega reda preložene seje.
25.	člen
Skupno sejo obeh zborov občinskega ljudskega odbora vodi predsednik občinskega ljudskega odbora, v primerih njegove odsotnosti pa podpredsednik.
Sejo vodi predsedujoči po sprejetem dnevnem redu, dokler ta ni izčrpan.
Predsedujoči skrbi, da seja poteka po določbah tega poslovnika.
26.	člen
Seja se ne sme zaključiti, dokler ni izčrpan dnevni red. Če dnevni red ne more biti izčrpan prvega dne seje, se seja prekine in ljudski odbor odloči o tem, kdaj se bo nadaljevala, ali pa posamezne točke preloži na prihodnjo sejo.
Predsedujoči zaključi sejo, ko je dnevni red izčrpan, ali če ugotovi, da ljudski odbor ni več sklepčen ali če se delo zaradi nereda ne more nadaljevati niti po prekinitvi seje.
27.	člen
O vsaki sej’ se piše zap'sn’k. Zapisu1 k obsega čas in kra? seie, imena predsedujočega overV-'«v n pisnikana. štev'lo nrv~o* h odho n k v po; zbora in imena odbom kov, ki izostanka n so o rav -čili, dnevni red in popolen potek seje s celotnimi govori, izjavami, poročili in sklepi.
Zapisnik podpišejo predsedujoči in overitelja zapisnika. Overjeni zapisnik se takoj pošlje okrajnemu ljudskemu odboru Novo mesta
6. Vzdrževanje reda
28.	člen
Predsednik ljudskega odbora ima pravico in dolžnost skrbeti za red na seji-
29.	člen
Predsednik sme opomniti odbornika, ki s svojim vedenjem ali ravnanjem moti sejo. Če odbornik kliub opominu še naprej moti sejo, ga sme ljudski odbor od seje izključiti.
Odbornik, ki je bil izključen od seje, mora takoj zapustiti dvorano. Če odbornik noče zapustiti seje, odredi predsednik, da se seja prek:ne.
Odbornik zoper katerega se predlaga izključitev °d seje, ima pravico podati svoj zagovor, ki sme trajati največ 5 minut.
30.	člen
Če predsednik ne more napraviti reda na seji, lahko prekine sejo.
31.	člen
Če kak poslušalec moti red ali se nedostojno obnaša, ga da lahko predsednik takoj odstraniti iz dvorane. Predsednik lahko tudi ukaže, da vsi poslušalci zapustijo dvorano, če huje motijo delo ljudskega odbora.
7.	Govori
32.	člen
Na seji ljudskega odbora imajo pravico govoriti odborniki in poslanci Zvezne ljudske skupščine in Ljudske skupščine LRS, izvoljeni na območju občine. Ljudski odbor pa lahko sklene, da na seji govori na-čeln k oz. šef temeljne organizacijske enote, tajnik ali drug uslužbenec občinskega ljudskega odbora. Na povabilo ljudskega odbora se seje lahko udeleži in na njej govori tudi drug državljan.
33.	člen
N hče ne more na soji povort’ doV v mu s^dn'k ne dn besede Odbo n k a- ' ’ k besedi do konca obravnave.
Predsednik daje besedo odtorn kom po vrrf. k kor so se priglasili, ali pa po predmetu, o katerem se razpravlja.
Predlagateljem, poročevalcem svetov in odborni-ških kom'si j ter podpredsedniku liudskega odbora da predsednik besedo tudi izven vrstnega reda, če hočejo sprememti ali dopolniti predlog oziroma dati novo ali podrobno obrazložtev.
Izven vrstnega reda se lahko da besedo tudi od berivk" k: želi	o n--1- V1'	’
-."ifo
da b .o
34.	člen
Govornik lahko govori samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Če se od dnevnega reda oddalji, ga predsedn ic opozori.
Ljudski odbor lahko omeji prav'co govora glede na trajanje posameznega govora ali pa glede na to, kolikokrat sme isti govornik govoriti o istem vprašanju. Ne more pa se omejiti pravice govora predlagateljev in poročevalcev.
Samo predsednik sme seči govnrmku v besedo in ga opomniti na red. Predsednik mora skrbeti za to, da govorniku ni kršena svoboda govora,
8.	Poročila
35.	člen
Poročila svetov in drugih organov ljudskega odbora se dajejo praviloma na skupnih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev.
Svet, oziroma drug organ, od katerega se zahteva poročilo, mora dati tako poročilo v roku, ki ga določi ljudski odbor.
Obravnavanje poročila se začne z govorom poročevalca. V obravnavi o poročilu lahko poročevalec ali vsak odbornik predlaga potrebne ukrepe. Obravnava poročila se lahko zaključi tudi brez posebnih sklepov.
Poročila, ki vsebujejo predloge sklepov, mora predhodno obravnavati ustrezna odborniška komisija.
9.	Sklepanje
36.	člen
O vsakem predlogu, ki je bil stavljen občinskemu ljudskemu odboru na seji, mora biti izdan sklep.
Ljudski odbor veljavno sklepa, če je na seji navzočih več kot polovica odbornikov vsakega zbora.
Ljudski odbor lahko sklepa samo o vprašanjih, ki so bila postavljena na dnevni red-
Ljudski odbor sklepa na podlagi poprejšnje obravnave, razen kadar je po poslovniku določeno, da lahko odloči brez razprave.
37.	člen
Ljudski odbor sklepa tako, da odborniki o predlogu glasujejo.
Predsedujoči mora skrbeti za jasno formulacijo predlaganih sklepov.
O vsakem predlogu se glasuje posebej in ni možno glasovati o več predlogih v različnih zadevah hkrati.
38.	člen
O vsakem predlogu se glasuje tako, da se glasuje za predlog ali proti predlogu ali pa da se odbornik vzdrži glasovanja.
Kadar je treba glasovati o več različnih predlogih v isti zadevi, se glasuje o vsakem predlogu po vrsti, kot so bili vloženi.
Kadar ljudski odbor sklepa o zadevah, ki po statutu spadajo na skupno sejo obeh zborov, glasujejo vsi odborniki občinskega zbora in zbora proizvajalcev skupno; kadar pa sklepa o zadevah, o katerih sicer zbora odločata enakopravno na ločenih sejah, glasuje vsak zbor posebej. Prvi glasuje občinski zbor.
O vprašanjih postopka na sejah se glasuje skupno.
39.	člen
Glasovanje je lahko javno ali tajno. Praviloma se glasuje javno, tajno pa takrat, kadar ljudski odbor tako sklene.
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko.
Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsednik pozove odbornike, naj dvignejo roke najprej tisti, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Poimensko glasovanje odredi predsednik, kadar je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja, ali če to zahteva vsaj 10 odbornikov- Pri poimenskem glasovanju kliče zapisnikar ali odbornik, ki ga ljudski odbor za to določi, odbornike po seznamu. Odborniki glasujejo tako, da se izjavijo ali so za predlog ali proti predlogu ali se pa vzdržijo glasovanja.
Tajno se glasuje z listki, in sicer tako, kot to določi ljudski odbor-
Pri javnem glasovanju šteje glasove predsednik, pri tajnem pa tričlanska komisija.
Ko je glasovanje končano, ugotovi predsednik izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen.
40.	člen
V zadevah, ki po statutu spadajo na skupno sejo obeh zborov, je sklep sprejet, če je bila za predlog oddana večina glasov navzočih odbornikov. V zadevah, v katerih sicer odločata občinski zbor in zbor proizvajalcev enakopravno na ločenih sejah, je sklep sprejet, če je bila za predlog oddana večma glasov navzočih odbornikov vsakega zbora.
41.	člen
Ljudski odbor izdaja sklepe v obliki odlokov, odredb, navodil, odločb, lahko pa izdaja tudi druge sklepe.
42.	člen
Ljudski odbor lahko na isti ali na kaki drugi seji odpravi ali razveljavi sprejeti sklep in o zadevi ponovno glasuje, če so za to podani utemeljeni razlogi, ki v obravnavi predloga niso mogli biti znani, ali če so se razmere spremenile.
10.	Postopek pri sprejemanju sklepov
43.	člen
Obravnava predloga odloka oziroma drugega sklepa se začne s poročilom in obrazložitvijo poročevalca ustrezne odborniške komisije, ki poda tudi svoje mnenje. Če ni odborniška komisija obenem predlagatelj, poda lahko predlagatelj ali njegov poročevalec natančnejšo obrazložitev.
Če odbornika komisija, ki je predlog odloka oz. sklepa obravnavala, predlaga, naj se predlog v načelu zavrne, ljudski odbor najprej razpravlja in sklepa o tem predlogu. Če ljudski odbor predloga v načelu ne zav-rne, ga lahko vrne predlagatelju zaradi dopolnitve, ali pa ga takoj začne obravnavati.
44.	člen
Po poročilu poročevalcev oz. po sklepu v smislu zadnjega odstavka prejšnjega člena se prične obravnava. Obravnava je hkrati načelna in podrobna-Ljudski odbor lahko sklene, da se bo predlog obravnaval po delih.
Predlog odloka ali drugega sklepa se na seji prebere. Če je bil načrt predloga vabilu za sejo priložen, lahko ljudski odbor sklene, da se predlog ne bere-
Predloge odlokov in drugih sklepov bere na sejah poročevalec ustrezne konvsije ali zapisnikar.
45.	člen
Pri obravnavi predloga lahko govori vsak odbornik, po sklepu ljudskega odbora pa lahko daje pojasnilo tudi tajnik, načelnik oziroma šef temeljne
organizacijske enote ali drug uslužbenec občinskega ljudskega odbora oziroma drug državljan.
Odbornik je izključen od razpravljanja in glasovanja, če gre .za zadevo, v kateri je neposredno prizadet sam ali njegovi bližnji sorodniki.
Če obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi predsednik in člani sveta, ki niso odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju.
46.	člen
Med obravnavo predlagajo lahko odborniki spremembe in dopolnitve predloga, dokler predlog ni dan na glasovanje. Če predlaga spremembe in dopolnitve vlagatelj predloga, potem postane tak spremen j evalni oz. dopolnilni predlog sestavni del predloga.
O spreminjevalnih oz. dopolnilnih predlogih, kolikor n:so postali sestavni del predloga, se glasuje sproti med obravnavo. Če je ljudski odbor take predloge sprejel, postanejo sestavni del predloga. Ljudski odbor glasuje nato o predlogu v celoti-
Predlagatelj oz. poročevalec predlagatelja lahko k spreminjevalnim oz- dopolnilnim predlogom izjavi svoje stal šče o tem, ali je predlog po njegovem mnenju v skladu s smislom predloga, oziroma ali je organ, ki ga predstavlja, izključil predlagani način rešitve zadeve; če pa smat.ra, da sprejeti predlog bistveno spreminja prvotni predlog in ni v skladu s stališčem organa, ki ga zastopa, lahko predlaga, da se glasovanje o predlogu v celoti odloži do prihodnje seje ali da se predlog umakne z dnevnega reda.
47.	člen
Ko je lista govornikov izčrpana, je obravnava predlogov končana in se o njem lahko glasuje praviloma v celoti. Predsedmk ljudskega odbora lahko da po sklepu ljudskega odbora na glasovanje posamezne dele ali posamezne člene predloga odloka, preden se o njem glasuje v celoti.
Predlog proračuna in predlog družbenega plana se obravnavata najprej v načelu, nato pa predlog proračuna po razdelkih, predlog družbenega plana pa po poglavjih- Na enak način se tudi glasuje.
48.	člen
Če se med obravnavo pokaže, da posamezna vprašanja v zvezi s predlogom odloka oz. drugega sklepa še n:so dovolj razčiščena in da je potrebna podrobna proučitev, lahko ljudski odbor sklene, da se predlog vrne predlagatelju v ponovno obravnavanje.
49.	člen
Predlog odloka ali drugega sklepa je sprejet, ko je izglasovan v celoti po določbah prejšnjega poglavja.
50.	člen
Ce sta občinski zibor in zbor proizvajalcev na ločenih sejah odlok oziroma sklep sprejela v različnem besedilu in določila skupno komisijo zaradi
soglasnosti besedila, se sestaneta na skupno sejo. Če se tudi na skupni seji sporazum ne doseže, se seja od'oži na prihodnji dan. Če se sporazum ne doseže niti na tej seji, pošlje zadevo predsednik občinskega ljudskega odbora okrajnemu ljudskemu odboru Novo mesto.
Na skupni seji po tem členu glasujeta zbora ločeno.
51.	člen
Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora ter odredbe njegovih svetov se objavljajo v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
V tem listu se objavljajo tudi sklepi o izvolitvi organov ter o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, imenuje oz- razrešuje ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov.
52.	člen
Odloki in drugi sklepi ljudskega odbora začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, če ni v samem odloku oziroma sklepu drugače določeno; ne more pa biti določeno, da začne veljati predpis prej, ko je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun veljata za vse leto, ta katero sta bila sprejeta, če v njih samih ni drugače določeno.
11.	Volitve in imenovanja
53.	člen
Predsednik ljudskega odbora se voli na podlagi posamične kandidature, odborniške komisije pa na podlagi kandidatnih list. Na enak način se volijo oziroma postavijo tudi drugi organi, katerih izvolitev oziroma postavitev spada v pristojnost ljudskega odbora in sicer glede na to, ali gre za posamične ali za kolegijske organe.
54.	člen
Predlog za izvolitev predsednika občinskega ljudskega odbora oz. podpredsednika lahko poda najmanj 5 odbornikov. Predloge za izvolitev oziroma postavitev drugih organov lahko stavijo pristojni sveti, komisija za izvolitev in imenovanja ali najmanj 5 odbornikov.
Predlogi se dajejo pismeno odborniku, ki vodi sejo, na seji sami pa lahko tudi ustno.
55.	člen
Ce se pri predlaganju kandidatne liste kak odbornik ne strinja s posameznimi kandidati, ki so na listi predlagani in hkrati predlaga druge kandidate, lahko ljudski odbor namesto prvotno predlaganih sprejme na listo kandidate, ki jih je odbornik predlagal. Na predlog odbornikov lahko ljudski odbor na kandidatno listo postavi poleg predlaganih še druge kandidate.
Predlagatelj oziroma njegov poročevalec v zvezi s predlagano spremembo kandidatov ljudskemu od-
boru lahko predlaga, da odločanje o izvolitvi odloži, lahko pa tudi posamičen predlog oziroma kandidatno listo umakne ali spremeni.
56- člen
Ko je predlaganje kandidatov oziroma kandidatnih list končano, prebere predsednik ljudskega odbora imena predlaganih kandidatov po vrsti, kot so bili predlogi ozir. kandidatne liste vložene oziroma spremenjene. Nato se izvedejo volitve oziroma glasovanje o postavitvi.
57.	člen
Volitve oziroma glasovanje o postavitvi se opravijo praviloma z dviganjem rok, ljudski odbor pa lahko odloči, da se volitve oziroma glasovanje opravi poimensko ali tajno- Glasovanje o tem se izvrši z dviganjem rok.
Volitve oziroma glasovanje o postavitvi se opravi po določbah tega poslovnika za sprejemanje sklepov, kolikor ni v tem poglavju drugače določeno.
Kadar je na kandidatni listi več kandidatov, kot se jih voli, se izvedejo volitve tajno, če ljudski odbor posebej ne odloči, da se glasuje javno o posameznih kandidatih.
58.	člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Na vsako glasovnico se vpišejo vsi predlagani kandidati. Ce je bilo vloženih več predlogov, se vsaka kandidatna lista oziroma posamezni kandidat na glasovnici označi z zaporedno številko po vrsti, kot so bili predlogi vloženi.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka liste oziroma kandidata za katerega odbornik glasuje, odbornik pa lahko namesto predlaganih napiše druge kandidate.
59.	člen
Pri posamični kandidaturi je izvoljen oz. postavljen tisti, ki je dobil večino glasov navzočih odbornikov.
Pri volitvah na podlagi ene same kandidatne liste so izvoljeni kandidati s te liste, če je bila oddana za listo večina glasov navzočih odbornikov. Če je bilo več kandidatnih list, so izvoljeni kandidati z liste, ki je dobila večino glasov navzočih odbornikov- Če je bilo na kandidatni listi več kandidatov, kot se jih voli, so izvoljeni tisti, ki so dobili največ glasov.
60.	člen
Volitve oziroma glasovanje o postavitvi se ponovijo, če noben predlog ni dobil večine glasov v smislu 59. člena.
Pri ponovnih volitvah oziroma glasovanju se glasuje o vseh predlogih, ki so bili poženi za prve volitve oziroma glasovanja in tudi o morebitnih novih predlogih. Predlagatelji lahko pred ponovnim glasovanjem svoj prejšnji predlog umaknejo.
61.	člen
Predsedujoči ugotovi in razglasi izid volitev oziroma glasovanja o prestavitvi.
62.	člen
Kadar se glasuje tajno, postavi ljudski odbor tričlansko komisijo, ki pripravi glasovnice in ugotovi izid glasovanja.
63.	člen
O razrešitvi posameznih ali kolegijskih organov, katerih izvolitev, postavitev in razrešitev spadajo v pristojnost ljudskega odbora, se glasuje na podlagi predloga, ki ga da pristojni svet, komisija za volitve in imenovanja ali najmanj 5 odbornikov.
Glasuje se »za razrešitev« ali »proti razrešitvi«, odbornik pa lahko izjavi, da se vzdrži glasovanja.
V postopku za razrešitev se primerno uporabljajo določbe tega poglavja, ki veljajo za volitve in postavitve.
IV- IZVRŠEVANJE SKLEPOV
64.	člen
Za izvrševanje sklepov ljudskega odbora skrbi predsednik občinskega ljudskega odbora-
Sklepe izvršujejo neposredno organi občinskega ljudskega odbora, v katerih delovno področje spadajo.
Predsednik podpisuje akte, ki jih je sprejel ljudski odbor, razen odločb, izdanih v upravnem postopku, ki jih podpisuje tajnik občinskega ljudskega odbora.
V.	ODBORNIŠKE KOMISIJE
65.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanja predlogov, izvrševanje anket in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti izvoli ljudski odbor iz svojih članov stalne in začasne odborniške komisije.
Vsaka zadeva, ki se predloži ljudskemu odboru, da odloči o njej na seji, mora biti prej obravnavana v pristojni odborniški komisiji, če ljudski odbor v skladu s poslovnikom drugače ne sklene.
66.	člen
Stalne odborniške komisije in njihovo delovno področje je določeno s statutom, začasnim komisijam pa ga določi odbor s sklepom o ustanovitvi komisije.
Stalne komisije obravnavajo zadeve, ki so na dnevnem redu seje ljudskega odbora in zadeve, ki jim jih je predložil predsednik ljudskega odbora.
67.	člen
Stalne odborniške komisije izvoli odbor na prvi seji za vso mandatno dobo, začasne komisije pa po potrebi. Začasna komisija dela, dokler ne opravi zaupane ji naloge, oziroma dokler je odbor ne razreši. Ljudski odbor lahko vsak čas razreši vse posamezne člane odborniške komisije in izvoli nove.
68.	člen
Na prvi seji komisije izvolijo člani izmed sebe predsednika komisije. Prvo sejo skliče predsednik ali podpredsednik občinskega ljudskega odbora.
Predsednik vodi delo komisije- Če je predsednik zadržan, ga nadomešča član, ki ga določi komisija.
69.	člen
Komisije ljudskega odbora opravljajo zadeve iz svojega področja na sejah.
Seje odborniških komisij sklicujejo predsedniki komisij ali predsednik oziroma podpredsednik občinskega ljudskega odbora.
Stalne odbomiške komisije obravnavajo predloge praviloma v času med sklicanjem seje ljudskega odbora in samo glede na obsežnost gradiva pa se od-borniške komisije lahko sestanejo tudi prej.
70.	člen
Komisija lahko sklepa, če je navzoča večina članov, sklepe pa sprejema z večino glasov svojih članov.
71.	člen
Na seji odborniške komisije lahko sodelujejo pri obravnavi poleg članov komisije tudi odborniki ljudskega odbora, predsednik ljudskega odbora in poročevalci svetov, ki niso člani komisije, vendar nimajo glasovilne pravice.
Komisija lahko zahteva, da se seje udeleže in daje pojasnila tajnik, načelnik odroma šef temeljne organizacijske enote ali drug uslužbenec občinskega ljudskega odbora.
Seje odbomiške komisije se mora udeležiti poročevalec predlagatelja, katerega predlog komisija obravnava.
72.	člen
O delu komisije na sejah se piše zapisnik. Zapisnik piše uslužbenec občinskega ljudskega odbora, ki ga določi tajnik.
Kadar komisija obravnava predloge, ki so na dnevnem redu seje ljudskega odbora, mora določiti Poročevalca, ki obrazloži na seji ljudskega odbora mnenje in predloge komisije. Če poročevalec ni bil določen, poroča na seji ljudskega odbora predsednik komisije.
VI.	ADMINISTRACIJA
73.	člen
Administrativno delo za ljudski odbor in njegove omisije opravlja tajništvo ljudskega odbora-
74.	člen
Arhiv ljudskega odbora je del arhiva upravnih organov občinskega ljudskega odbora.
Odborniki imajo pravico uporabljati arvih ljud-$kega odbora, zlasti pravioa, da v stenografskih zapiskih do podpisa zapisnikov napravijo v besedilu svoje govore, izjave ali poročila redakcijske popravke-Odbornik pri tem ne more bistveno spremeniti besedilo ali iz njega izpustiti kakšno misel. Pravilnost popravkov kontrolirata overi tel j a zapisnika.
75.	člen
Tajnik LO skrbi, da se odbornikom izplačujejo potni stroški. Skrbi za sestavo evidenčnega seznama pristojnih odbornikov, sprejema opravičila odsotnih odbornikov in evidentira udeležbo na sejah.
VII.	KONČNA DOLOČBA
76.	člen
Poslovnik velja, ko ga sprejme občinski ljudski odbor in se objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 01/1-3252/1.
Brežice, 20. septembra 1958.
Predsednik ObLO:
Ivan Kolenc 1. r.
25.
Na podlagi 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS, št- 19-88/52) in 4. odstavka 23. člena statuta občine Brežice, je občinski ljudski odbor Brežice na seji občinskega zbora dne 20. IX. 1958 sprejel
POSLOVNIK občinskega zbora
Občinskega ljudskega odbora Brežice
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem poslovnikom se ureja delo občinskega zbora na sejah, delo odborniških komisij občinskega zbora, pravice in dolžnosti predsednika občinskega zbora ter predsednika in podpredsednika občinskega ljudskega odbora v ,zvezi s sejami in delom občinskega zbora in njihovih odborniških komisij in delo v zvezi s pripravljanjem sej ter objavljanjem in izvrševanjem sklepov občinskega zbora.
2.	člen
Občinski zbor stalno zaseda vso dobo, za katero je izvoljen in dela ali na sejah ali v svetih oziroma odborniških komisijah.
3.	člen
Občinski zbor dela na svojih sejah ločeno od zbora proizvajalcev, razen v primerih, kadar se v skladu z določbami statuta občine Brežice sestane in dela z zborom proizvajalcev na skupnih sejah.
Občinski zbor se lahko sporazumno z zborom proizvajalcev zbere na skupno sejo tudi v drugih primerih, da posluša poročila in pojasnila o posameznih vprašanjih v zadevah, o katerih sicer občinski zbor in zbor proizvajalcev odločata enakopravno na ločenih sejah. Pri tem lahko sklene, da bo tudi obravnavanje teh zadev opravljeno na skupni seji. Odloča pa vsak zbor posebej.
4.	člen
Vse zadeve iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora, razen tistih, o katerih odločata oba zbora enakopravno ali na skupnih sejah in tistih, o katerih odloča sanj zbor proizvajalcev, opravlja občinski zbor sam.
II.	KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA ZBORA 1. Priprava in sklicanje prve seje
5-	člen
Prvo sejo občinskega zbora prip,ravi in skliče dotedanji predsednik občinskega ljudskega odbora takoj po opravljenih volitvah v občinski zbor- V ta namen pribavi volilne spise, ki so potrebni za verifikacijo mandatov, vroči novoizvoljenim odbornikom potrdila o izvolitvi, če tega ni storila že volilna komisija, ugotovi najstarejšega odbornika, da o tem obvesti ter sestavi dnevni red in določi čas in kraj prve seje.
6-	člen
Prva seja mora biti najpozneje petnajsti dan po dnevu volitev.
Če predsednik v tem roku na novo izvoljenih odbornikov občinskega zbora ne skliče, se ti zberejo sami prvo nedeljo po tem roku ob deveti uri v prostoru, ki je določen za seje občinskega zbora.
2.	Začetek seje
7.	člen
Prvo sejo začne in vodi najstarejši odbornik do izvolitve odbornika za vodstvo sej.
Predsedujoči ugotovi najprej sklepčnost, nato pa odborniki določijo zapisnikarja in dva overi tel j a za-pisn:ka.
Nadalje odborniki odločijo o sprejetju dnevnega reda, ki ga je pripravil in predlagal dotedanji predsednik občinskega ljudskega odbora.
8.	člen
Po sprejetju dnevnega reda izvolijo odborniki petčlansko verifikacijsko komisijo- Predlog kandidatov za verifikacijsko komisijo lahko sestavijo vsaj trije odborniki.
Verifikacijska komisija se voli z dviganjem rok.
Po izvolitvi verifikacijske komisije pobere predsedujoči potrdila o izvolitvi in prekine sejo zaradi dela verifikacijske komisije.
3.	Verifikacija mandatov
9.	člen
Takoj po izvolitvi se verifikacijska komisija sestane in izvoli predsednika in tajnika.
Ve.r:fikacijska komisija pregleda odborniška potrdila o izvolitvi, volilne spise ter pritožbe, ugovore in opozorila, ki se tičejo volilnega postopka.
Na podlagi volilnega gradiva sestavi verifikacijska komisija pismeno poročilo in določi poročevalca.
Verifikacijska komisija poroča občinskemu zboru
o ugotovitvah pri pregledu volilnega materiala in predlaga potrditev ali razveljavitev posameznih mandatov.
10- člen
Ko verifikacijska komisija predloži poročilo, se seja občinskega zbora nadaljuje.
Občinski zibor poročilo obravnava in o njem glasuje. Zbor odloči, da se izvolitev odbornikov potrdi ali razveljavi, lahko pa svojo odločitev odloži za pozneje in odredi potrebne izvedbe.
O predlogu verifikacijske komisije se glasuje v celoti ali pa posebej o potrditvi posameznih odbomi-ških mandatov.
Obravnavanje predloga in odločanja o njem se lahko udeleži vsak odbornik, dokler njegova izvolitev ni razveljavljena, ne more pa glasovati o svoji izvolitvi, če se o njej posebej glasuje.
Občinski zbor lahko odloči tudi o verifikaciji odsotnega odbornika, če je potrditev ali izvolitev mandata možna glede na poročilo verifikacijske komisije.
11.	člen
Če je po poročilu verifikacijske komisije izvolitev večine odbornikov sporna, se seja prekine, verifikacijski konrsiji pa se naroči, da v določenem roku zadevo razišče in o tem poroča občinskemu zboru.
Če je sporna izvolitev le nekaterih odbornikov, lahko občinski zbor odločanje o takih primerih odloži in določi verifikacijski komisiji rok za predložitev poročila.
Če se izvolitev posameznih odbornikov razveljavi, se razpišejo ponovne volitve.
12.	člen
Funkcija verifikacijske komisije preneha, ko so potrjeni mandati vseh odbornikov, izvoljenih pri splošnih volitvah ali pri ponovnih volitvah v smislu prejšnjega člena.
Glede mandatov, o katerih zbor ni odločil, se verifikacija izvrši na naslednji seji.
13.	člen
Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi v primerih verifikacije mandatov odbornikov, ki so bili izvoljeni pri nadomestnih volitvah, s tem da postopek namesto verifikacijske, izvede mandatno-imunitetna komisija.
4.	Zaprisega
14.	člen
Po potrditvi mandatov večine odbornikov opravijo odborniki, katerih mandat je bil potrjen, tole prisego:
»Prisežem, da bom zvesto služil ljudstvu, da bom vestno in vdano izpolnjeval svoje dolžnosti in varoval čast ljudskega odbonrka in da bom, držeč se ustave in zakonov, varoval, razvijal in branil demokratične pridobitve narodno-osvobodilnega boja in ljudske revolucije in da bom delal z vsemi svojimi
močmi za zgraditev socializma, za napredek občine, okraja, ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije.«
Ustna prisega se opravi tako, da odborniki za predsedujočim ponavljajo besedilo prisege-
Po ustni prisegi podpišejo odborniki besedilo prisege v posebnem zapisniku-
15.	člen
Z verifikacijo mandata pridobi odbornik vse pravice in dolžnosti, opravljati pa jih ne more, dokler ni prisegel.
16.	člen
Predsednik občinskega ljudskega odbora poskrbi, da se odbornikom, ki so prisegli, v 30 dneh izstavijo odborniške izkaznice.
5.	Izvolitev organov občinskega zbora
17.	člen
Po zaprisegi izvoli občinski zbor odbornika za vodstvo sej in stalne odborniške komisije-
Odbornik, ki vodi seje občinskega zbora se izvoli za eno ali več sej, vendar največ za eno leto.
Če je odbornik, ki vodi seje občinskega zbora zadržan, vodi sejo drug odbornik, ki ga zbor izvoli izmed sebe.
III.	SEJE OBČINSKEGA ZBORA
1.	Priprava
18- člen
Za pripravo sej občinskega zbora skrbi predsednik občinskega ljudskega odbora. Pri tem mu pomaga tajnik občinskega ljudskega odbora.
Gradivo za sejo občinskega zbora se zbira in pripravlja pri tajniku. Temu dostavljajo predloge o zadevah iz delovnega področja občinskega zbora odborniki, sveti, odborniške komisije in drugi organi, ki imajo pravico stavljati predloge občinskemu zboru.
Pravico dajati občinskemu zboru predloge o zadevah iz delovnega področja občinskega zbora imajo predsednik občinskega ljudskega odbora, odborniki občinskega zbora, poslanci zvezne ljudske skupščine in ljudske skupščine LRS, ki imajo pravice odbornika občinskega zbora,, zbor proizvajalcev, odborniške komisije in sveti ljudskega odbora.
19.	člen
Predlogom ki se vlagajo zaradi postavitve na rec* seje občinskega zbora, je treba priložiti obrazložitev, načrte predlaganih odlokov, o očb in drugih sklepov ter spis, ki je nastal v teku priprav za sestavo predloga. Predlog mora vselej vsebovati tudi navedbo poročevalca, ki bo na seji odbor-m kc komisije in na seji občinskega zbora zastopal m obrazložil predlog v imenu predlagatelja.
20.	člen
Grad.vo, predloženo za sejo občinskega zbora, pregleduje in ureja tajnik in o tem sproti obvešča predsednika občinskega ljudskega odbora.
Če je potrebno, pošlje tajnik ali predsednik občinskega ljudskega odbora predlog in predloženo gradivo predlagatelju v dopolnitev.
Predsednik določi predlog dnevnega reda, čas in kraj seje, nato pa tajnik poskrbi za rajzmnožitev in objavo vabila obenem z obrazložitvami in načrti pomembnejših sklepov.
2.	Sklicevanje sej
21.	člen
Seje občinskega zbora sklicuje predsednik občinskega ljudskega odbora na podlagi sklepa občinskega zbora ali zbora proizvajalcev na predlog sveta, od-'borniške komisije ali drugega organa, ki lahko daje občinskemu zboru predloge o zadevah organa, iz njegovega delovnega področja, ali pa sam od sebe glede na gradivo, ki je predloženo.
Če zahteva petina odbornikov občinskega zbora ali višji upravni organ, naj se skliče seja občinskega zbora, in če se hkrati da predlog dnevnega reda, mora predsednik sklicati sejo v petih dneh.
Če predsednik občinskega ljudskega odbora ne skliče seje zbora, čeprav bi jo po prejšnjem odstavku moral sklicati, se občinski zbor sestane sam brez sklicanja s strani predsednika. V tem primeru lahko organ iz prejšnjega odstavka naroči tajniku, da o času in kraju seje obvesti odbornike občinskega zbora.
22.	člen
Kadar je na dnevnem redu seje občinskega zbora kakšna zadeva, ki spada tudi v delovno področje zbora proizvajalcev, se skliče hkrati tudi seja zbora proizvajalcev tako, da se obe seji vršita praviloma ob istih rokih.
23.	člen
Vsak odbornik mora biti povabljen na sejo s pismenim vabilom. Vabilo na sejo je treba poslati vsem odbornikom vsaj 6 dni pred sejo. Sklicanje seje občinskega zbora se objavi tudi na občinski razglasni deski občine Brežice. Vabilo se pošlje tudi poslancu Zvezne ljudske skupščine in Ljudske skupščine LRS, izvoljenim na območju občine, predsednikom svetov, ki niso hkrati odborniki ljudskega odbora, članom sveta, ki jih je svet določil, da na seji občinskega zbora obrazložijo njegove predloge, predsednik občinskega ljudskega odbora pa določi, komu naj se vabilo na sejo sicer še pošlje.
Vabilo za sejo mora obsegati kraj in čas seje, predlog dnevnega reda, obrazložitev k predlaganim točkam dnevnega reda ter načrt pomembnejših predpisov in sklepov, katerih sprejem se predlaga.
■ 24. člen
Odborniki občinskega zbora imajo pravico pred sejo pregledati spise in druga gradiva, ki bodo obravnavana na seji-
25. člen
Ko je seja občinskega zbora sklicana, lahko vsak odbornik k predlaganemu dnevnemu redu primerno
predlaga dopolnitve in spremembe predloga dnevnega ,reda. Take predloge je treba stavi j ati praviloma v smislu določb 19. člena.
Dopolnitve in spremembe dnevnega reda se lahko predlagajo ustno še na začetku seje, dokler dnevni red ni sprejet.
26.	člen
Obenem s sklicanjem seje občinskega zbora skliče predsednik občinskega ljudskega odbora seje pristojnih odborniških komisij zaradi obravnavanja zadev, ki so predlagane za dnevni red.
3.	Javnost sej
27.	člen
Seje občinskega zbora so javne- Če to zahtevajo pomembne splošne koristi, lahko zbor sklene, da pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzoče.
4.	Začetek seje in določitev dnevnega reda
28.	člen
Na začetku seje odbornik, ki vodi sejo občinskega zbora ugotovi sklepčnost in pove število navzočih in število opravičeno in neopravičeno odsotnih odbornikov.
Občinski zbor izvoli nato dva overitelja zapisnika, odbornik, ki vodi sejo občinskega zbora pa določi zapisnikarja.
29.	člen
Pred prehodom na dnevni red se da pregled sklepov, sprejetih na prejšnji seji obenem s poročilom o izvršitvi teh sklepov, odborniki pa dajejo pripombe glede1 pravilnosti o formulaciji in glede izvršitve sklepov. Če zbor pripombo odbornika sprejme, se vpiše v zapisnik in se sklep popravi.
Vsak odbornik ima pravico, da nato od predsednika občinskega ljudskega odbora, od sveta ali drugega kolegijskega organa ljudskega odbora zahteva in dobi odgovor na posamezno vprašanje. Vprašanja se stavljajo pismeno ali ustno. Če na vprašanja ni mogoče odgovoriti na seji, določi občinski zbor rok, v katerem je treba dati odgovor; odgovor mora biti dan najpozneje na prihodnji seji zbora.
Ko odbornik dobi odgovor, se mora izjaviti, ali je z njim zadovoljen. Odbornik, ki z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da vprašanje obravnava občinski zbor.
30.	člen
Pred prehodom na dnevni red lahko da odbornik, ki vodi seje občinskega zbora sporočila, ki so v zvezi z delom odbora.
31.	člen
Nato sporoči odbornik, ki vodi seje zbora, katere zadeve je prejel za sejo in predlaga dnevni red seje.
Dnevni red določi občinski zbor za vsako sejo posebej in sicer na začetku seje. Na koncu seje lahko določi, kaj bo obravnaval na prihodnji seji.
O dnevnem redu odloči občinski zbor brez obravnave. Če pa je bila dana zahteva, naj se posamezen predlog obravnava kot nujen, lahko odbornik, ki vodi seje zbora dovoli o tem obravnavo.
32.	člen
Predlog se smatra kot nujen, če je bil dan že po sklicanju seje, občinski zbor pa mora o njem odločiti brez odlaganja.
Predlagatelj mora nujnost predloga utemeljiti.
Če je predlog sprejet kot nujen v smislu tega člena in se po sklepu zbora da na dnevni red, pomeni • to, da se lahko obravnava brez poprejšnje obravnave v odborniških komisijah-
33.	člen
Na odbornikov predlog da odbornik, ki vodi seje zbora na dnevni red seje tudi odbornikovo poročilo o tem, kar je ta ugotovil pri opravljanju cdborniške dolžnosti v volilni enoti.
34.	člen
Predlog odloka se da lahko na dnevni red seje samo, če je bila obrazložitev vročena odbornikom vsaj 3 dni pred sejo- Izjemoma se da predlog odloka na dnevni red seje tudi ne glede na ta rok. Če ga je predložil izvršni svet, predsednik ali kak svet ljudskega odbora z obrazloženim predlogom, naj se takoj stavi na dnevni red, pa tudi takrat, kadar občinski zbor sklene, da se predlog odloka obravnava kot nujen.
35.	člen
Če na začetku seje občinskega zbora ni sklepčna, jo odbornik, ki vodi seje preloži in objavi, da velja za prihodnjo sejo dnevni red, ki je bil predlagan za preloženo sejo.
Če med sejo postane zbor nesklepčen, se seja preloži in se na prihodnji seji obravnava preostali del dnevnega reda preložene seje.
5.	Vodstvo sej
36.	člen
Sejo vodi izvoljeni odbornik za vodstvo sej občinskega zbora, v primerih njegove odsotnosti pa določi občinski zbor, kdo bo vodil sejo.
Sejo vodi predsedujoči po sprejetem dnevnem redu, dokler ta ni izčrpan. Predsedujoči lahko sejo po potrebi za krajši čas prekine.
Predsedujoči skrbi, da seja poteka po določbah tega poslovnika.
37.	člen
Seja se ne sme zaključiti, dokler ni izčrpan dnevni red. Če dnevni red seje ne more biti izčrpan prvega dne seje, se seja prekine in občinski zbcxr odloči o tem, kdaj se bo nadaljevala, ali pa posamezne točke preloži na prihodnjo sejo-
Predsedujoči zaključi sejo občinskega zbora, ko je dnevni red izčrpan, ali če ugotovi, da zbor ni več sklepčen, ali če se delo zaradi nereda ne moire nadaljevati niti po prekinitvi seje.
38.	člen
O vsaki seji občinskega zbora se piše zapisnik. Zapisnik obsega čas in kraj seje, imena predsedujočega,
overiteljev in zapisnikarja, število navzočih odbornikov in imena odbornikov, ki so izostali, posebej tistih,ki so izostanek opravičili in posebej tistih, ki izostanka niso opravičili, dnevni red in popolen potek seje z govori, izjavami, poročili in sklepi.
Zapisnik podpišejo predsedujoči in overitelja zapisnika.
Overjeni zapisnik se takoj pošlje okrajnemu ljudskemu odboru.
6.	Vzdrževanje reda
39.	člen
Odbornik, ki vodi seje občinskega zbora ima pravico in dolžnost skrbeti za red na seji zbora.
40.	člen
Odbornik, ki vodi seje sme opomniti odbornika, ki s svojim vedenjem ali ravnanjem moti sejo. Če odbornik kljub opominu še naprej moti sejo, ga sme zbor od seje izključiti.
Odbornik, ki je bil izključen od seje, mora takoj zapustiti dvorano. Če odbornik noče zapustiti seje, odredi odbornik, ki vodi seje, da se seja prekine:
Odbornik, zoper katerega se predlaga izključitev od seje, ima pravico podati svoj zagovor, ki sme trajati največ 5 minut.
41.	člen
Če odbornik, ki vodi seje ne more napraviti reda na seji, lahko prekine sejo.
42.	člen
Če kak poslušalec moti red ali se nedostojno ob-naša, ga da lahko odbornik, ki vodi seje odstraniti iz dvorane. Odbornik, ki vodi seje lahko tudi ukaže, da vsi poslušalci zapustijo dvorano, če huje motijo delo zbora.
7.	Govori
43.	člen
Na seji občinskega zbora imajo pravico govoriti odborniki zbora in poslanci zvezne ljudske skupščine |n ljudske skupščine LRS, ki imajo pravice odborni-a občinskega zbora, občinski zbor pa lahko sklene, a na seji govori načelnik oz. šef temeljne organiza-oijske enote, tajnik ali drug uslužbenec občinskega 'jU\S^e^.a odbora. Na povabilo zbora se seje lahko u e czi in na njej govori tudi drug državljan.
44.	člen
Nihče ne more na seji govoriti, dokler mu odbor-ni i ki vodi seje ne da besede. Odborniki se lahko priglašajo k besedi do konca obravnave.
Odbornik, ki vodi seje daje besedo odbornikom po vrsti, kakor so se priglasili ali pa po predmetu, o katerem se razpravlja.
tv;iT1|(X*Ia®a?£^em’ P°ročevalcem svetov in odborni-’ komisij, predsedniku in podpredsedniku ljudskega odbora da predsedujoči besedo tudi izven vrst-
nega reda, če hočejo spremeniti ali dopolniti predlog oz. dati novo ali podrobnejšo obrazložitev.
Izven vrstnega reda se lahko da beseda tudi odborniku, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika ali zato, da bi popravil izjavo, ki je bila napačno razumljiva in je bila vzrok za nesporazum, ali pa zato, da bi dal osebno pojasnilo.
45.	člen
Govonrk lahko govori samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Če se od dnevnega reda oddalji, ga odbornik, ki vodi seje opozori.
Občinski zbor omeji pravico govora glede na trajanje posameznega govora ali pa glede na to, kolikokrat sme isti govornik govoriti o istem vprašanju-Ne more pa se omejiti pravica govora predlagateljev in poročevalcev.
Samo odbornik, ki vodi seje zbora lahko seže govorniku v besedo in ga opomni na red. Odbornik, ki vodi seje zbora mora skrbeti za to, da govorniku ni kršena svoboda govora.
8.	Poročila
46- člen
Poročila svetov in drugih organov ljudskega odbora se dajejo prav loma na skupnih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev. Občinski zbor pa lahko zahteva, da se tako poročilo da na sejo zbora.
Svet. oz. drug organ, od katerega se zahteva poročilo, mcwa dati tako poročilo v roku, ki ga določi zbor.
Obravnavanje poročila se začne z govorom poročevalca. V obravnavi o poročilu lahko poročevalec ali vsak odbornik predlaga potrebne ukrepe. Obravnava se lahko zaključi tudi brez posebnih sklepov.
Poroč'la, ki vsebujejo predloge sklepov, mora predhodno obravnavati ustrezna odborniška komisija.
9.	Sklepanje
47.	člen
O vsakem predlogu, ki je bil stavljen občinskemu zboru na seji, mora biti izdelan sklep. Občinski zbor veljavno sklepa, če je na seji navzočih več kot polovica odbornikov.
Občinski zbor lahko sklepa samo o vprašanjih, ki so bila postavljena na dnevni red.
Občinski zbor sklepa na podlagi poprejšnje obravnave, razen kadar je po poslovniku določeno, da lahko odloči brez obravnave.
48.	člen
Občinski zbor sklepa tako, da odborniki o sklepu glasujejo. Predsedujoči mora skrbeti za jasno formulacijo predlaganih sklepov-
O vsakem predlogu se glasuje posebej in ni možno glasovati o več predlogih v različnih zadevah hkrati.
49.	člen
O vsakem predlogu se glasuje tako, da se glasuje za predlog ali proti predlogu ali pa se odbornik vzdrži glasovanja.
Kadar je treba glasovati o več različnih predlogih v isti zadevi, se glasuje o vsakem predlogu po vrsti, kakor so bili vloženi.
50.	člen
Glasovanje je lahko javno ali tajno. Praviloma se glasuje javno, tajno pa takrat, kadar zbor tako sklene-
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko.
Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsedujoči pozove odbornike, naj dvignejo roke tisti, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Poimensko glasovanje odredi predsedujoči in sicer takrat, kadar je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja, ali če to zahteva vsaj 10 odbornikov. Pri poimenskem glasovanju kliče zapis-.nikar ali odbornik, ki ga zbor za to določi, odbornike po seznamu. Odborniki glasujejo tako, da se izjavijo, ali so za predlog ali proti predlogu, ali pa se vzdržijo glasovanja.
Tajno se glasuje z listki in sicer tako kot to določi občinski zbor.
Pri javnem glasovanju šteje glasove odbornik, ki vodi seje občinskega zbora, pri tajnem pa tričlanska kamisija.
Ko je glasovanje končano, ugotovi odbornik, ki vodi seje zbora izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen.
51.	člen
Sklep je sprejet, če je bila za predlog oddana večina glasov navzočih odbornikov, razen kadar je z zakonom ali statutom občine predpisana posebna večina.
52.	člen
Občinski zbor izdaja sklepe v obliki odlokov, odredb, navodil in odločb, lahko pa izdaja tudi druge sklepe.
53.	člen
Občinski zbor lahko na isti ali na kaki drugi seji odpravi ali razveljavi sprejeti sklep in o zadevi ponovno glasuje, če so za to podani utemeljeni razlogi, ki v obravnavi niso mogli biti znani, ali če so se razmere spremenile.
10.	Postopek pri sprejemanju sklepov
54.	člen
Obravnava predloga odloka oz. drugega sklepa se začne s poročilom in obrazložitvijo poročevalca ustrezne odborniške komisije. Obrazložitev lahko dopolni predlagatelj ali njegov poročevalec.
Če odborniška komisija, ki je predlog odloka oz. sklepa obravnavala predlaga, naj se predlog v načelu zavrne, občinski zbor najprej razpravlja in skle-
pa o tem predlogu, če zbor predlaga v načelu ne zavrne, ga lahko vrne predlagatelju zaradi dopolnitve ali pa ga takoj začne obravnavati.
55.	člen
Po poročilu poročevalca oz. po sklepu v smislu zadnjega odstavka prejšnjega člena se prične obravnava. Obravnava je hkrati načelna in podrobna. Občinski zbor lahko sklene, da se bo predlog obravnaval, po delih.
Predlog odloka ali drugega sklepa se na seji prebere. Če je bil načrt predloga vabilu za sejo priložen, lahko občinski zbor sklene, da se predlog ne bere.
Predloge odlokov ali drugih sklepov bere na sejah poročevalec ustrezne komisije, predsedujoči pa lahko odredi, da jih bere zapisnikar
56.	člen
Pri obravnavi predloga lahko govori vsak odbornik, po sklepu zbora pa lahko daje pojasnila tudi tajnik, načelnik Oz. šef temeljne organizacijske enote ali drug uslužbenec občinskega ljudskega odbora oz-drug državljan.
Odbornik je izključen od razpravljanja in glasovanja, če gre za zadevo, v kateri je neposredno prizadet, ali njegovi bližnji sorodniki.
Če obravnava občinski zbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi predsednik in člani sveta, ki niso odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju.
57- člen
Med obravnavo predlagajo lahko odborniki spremembe in dopolnitve predloga, dokler predlog ni dan na glasovanje. Če predlaga spremembe in dvpolnitve vlagatelj predloga, postane tak spreminjevalni oziroma dopolnilni predlog sestavni del predloga.
O spreminjevalnih in dopolnilnih predlogih k posameznim členom odloka ali delom predloga, kolikor niso postali sestavni del predloga, se glasuje sproti med obravnavo. Če je občinski zbor take predloge sprejel, postanejo sestavni del predloga. Občinski zbor glasuje nato o predlogu v celoti.
Predlagatelj oz. poročevalec predlagatelja lahko k spreminjevalnim oz. dopolnilnim predlogom izjavi svoje stališče o tem, ali je predlog po njegovem mnenju v skladu s smislom predloga oz. ali je organ, ki ga predstavlja, izključil predlagani način rešitve zadeve; čepa smatra, da sprejeti predlog bistveno spreminja prvotni predlog, in ni v skladu s stališčem organa, ki ga zastopa, lahko predlaga, da se glasovanje o predlogu v celoti odloži do prihodnje seje ali da se predlog umakne z dnevnega reda.
58.	člen
Ko je 'lista govornikov izčrpana, je obravnava predloga končana in se o njem glasuje praviloma v celoti. Predsednik občinskegoa zibora lahko da po sklepu zbora na golasovanje posamezne dele ali posamezne člene predloga odloka, preden se o njem glasuje v celoti.
Predlog proračuna in predlog družbenega plana se obravnavata najprej v načelu, nato pa predlog proračuna po razdelkih, predlog družbenega plana pa po poglavjih. Na enak način se opravlja tudi glasovanje.
59.	člen
Če se med obravnavo pokaže, da posamezno vprašanje v zvezi s predlogom odloka oz. drugega sklepa še niso dovolj razčiščena in da je potrebna podrobna proučitev, lahko občinski zbor sklene, da se predlog vrne predlagatelju v panovno obravnavanje.
60.	člen
Predlog odloka ali drugega sklepa je sprejet, ko je izglasovan v celoti po določbah prejšnjega poglavja. Če gre za predlog, ki spada samo v pristojnost občinskega zbora, postane predlog z izglasovanjem na seji tega zbora odlok oziroma sklep.
Kadar se obravnava predlog, ki ga občinski zbor in zbor pro:zvajalcev sprejemata enakopravno, ugotovi predsednik ljudskega odbora, aH sta predlog sprejela oba zbora, in ali sta ga sprejela v enakem besedilu.
61.	člen
Če je en zbor odlok oz. sklep sprejel, drugi pa ga je zavrnil, odloči predsednik ljudskega odbora, da dba zbora isti dan ali najkasneje na prvi prihodnji seji zasedata skupno ter poslušata ponovno obrazložitev in predlog še enkrat obravnavata. Nato se zbora sestaneta za ločeno sejo zaradi ponovne odločitve. Če predlog tudi tedaj ni sprejet na obeh zborih, se smatra, da je zavrnjen.
62.	člen
Če sta občinski zbor in zbor proizvajalcev odlok to. sklep sprejela v različnem besedilu, določita skupno komisijo, ki naj doseže soglasnost besedila. V to komisijo imenuje občinski zbor tri člane.
Ta komisija sestavi predlog za vskladitcv obeh sklepov in za dosego soglasnosti besedila, občinski bbor pa se sestane z zborom proizvajalcev na skupno Če se tudi na skupni seji sporazum ne doseže,
seja odloži na prihodnji dan. Če se sporazum ne osleže niti na tej seji, pošlje zadevo predsednik ob-inskega ljudskega odbora okrajnemu odboru ali posebnemu organu okraja-
63.	člen
Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora er odredbe njegov h svetov se objavljajo v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
V tem listu se objavljajo tudi sklepi o izvolitvi organov ter o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, imenuje oz. razrešuje ljudski odbor, od-očbe o ustanovitvi gospodarsk h organizacij in zgvo-°v, odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov.
64- člen
Odloki in drugi sklepi občinskega zbora začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, če ni v samem odloku oz. sklepu drugače določeno, ne more pa biti določeno, da začne veljati prej, ko je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun veljata za vse leto, za katero sta bila sprejeta, če v njih ni drugače določeno.
11.	Volitve in imenovanja
65.	člen
Odbornik, ki vodi seje občinskega zbora se voli na podlagi posam čne kandidature, odbomiške komisije pa na podlagi kandidatnih list. Na enak način se volijo Oz. postavijo tudi drugi organi, katerih izvolitev oz- postavitev spada v pristojnost občinskega Zbora in sicer glede na to, ali gre za posamične ali za kolegijske organe.
66.	člen
Predlog za izvolitev odbornika, ki vodi seje občinskega zbora oz- predlog kandidatne liste za vol tve odborniških komisij lahko poda najmanj 5 odbornikov ali komisija za volitve in imenovanja. Predloge za izvolitev ciz. postavitev drugih organov lahlko stavijo pristojni sveti, komisija za volitve in imenovanja ali najmanj 5 odbornikov.
Predlogi se dajejo pismeno odborniku, ki vodi sejo, na seji sami pa lahko tudi ustno.
67.	člen
če se pri predlaganju kandidatne liste kakšen odbornik ne strinja s posameznimi kand:dali, ki so na listi predlagani, in hkrati namesto teh kandidatov predlaga druge, lahko občinski zbor namesto predlaganih sprejme na listo kandidate, ki jih je odbornik predlagal- Na predlog odbornikov lahko zbor na kandidatne liste postavi poleg predlagan h še druge kandidate.
Predlagatelj oz. njegov poročevalec v zvezi s predlagano spremembo kandidatov občinskemu zboru lahko predlaga, da odločanje o izvolitvi odloži, lahko pa tudi posamičen predlog oz. kand datno listo umakne ali spremeni.
68.	člen
Ko je predlaganje kandidatov oz. kandidatnih list končano, prebere odbornik, ki vodi seje občinskega zbora imena predlaganih kandidatov, po vrsti, kakp.r so bili predlogi oz. kandidatne liste vloženi oz. spremenjeni. Nato se izvedejo volitve oz. glasovanje o postavitvi.
69.	člen
Volitve odroma glasovanje o postavitvi se opravijo praviloma z dviganjem rok, občinski zbor pa lahko določi, da se volitve oz. glasovanja opravijo poimensko ali tajno.
Glasovanje o tem se izvrši z dv'ganjem rok.
Volitve oz. glasovanje o postavitvi se opravijo po
določbah tega poslovnika za sprejemanje sklepov, kolikor ni v tem poglavju drugače določeno.
Kadar je na kandidatni listi več kandidatov, kot se jih voli, izvedejo volitve tajno, če občinski zbor posebej ne odloči, da se glasuje javno o posameznih kandidatih.
70.	člen
iTajno se glasuje' z glasovnicami. Na vsako glasovnico se vpišejo vsi predlagani kandidati, če je bilo vloženih več predlogov, vsaka kandidatna lista oz- posamezni kandidat na glasovnici označi z zaporedno številko po vrsti, kakor so bili predlogi predloženi.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka liste oz. kandidata, ,za katerega odbornik glasuje, odbornik pa lahko namesto predlaganih napiše druge kandidate.
71.	člen
Pri posamični kandidaturi je izvoljen oz. postavljen tisti, ki je dobil večino glasov navzočih odbornikov.
Pr volitvah na podlagi ene same kandidatne liste so izvoljeni kandidati le s te liste, če je bila oddana za listo večina glasov navzočih odbornikov. Če je bilo več kandidatnih list, so izvoljeni kandidati z liste, ki je dobila večino glasov navzočih odbornikov, če je bilo na kandidatni listi več kandidatov, kot se jih voli, so izvoljeni tisti, ki so dobili največ glasov.
72.	člen
Volitve oz. glasovanje o postavitvi se ponovijo, če noben predlog ni dobil večine glasov v smislu 71. člena.	;
Pri ponovnih volitvah oz. glasovanju se glasuje o vseh predlogih, ki so bili vloženi za prve volitve oz. glasovanje in tudi o morebitnih novih predlogih. Predlagatelji lahko pred novim glasovanjem svoj prejšnji predlog umaknejo.
73.	člen
Odbornik, ki vodi seje občinskega zbora ugotovi in razglasi izid volitev oz. glasovanja o postavitvi.
74.	člen
Kadar se glasuje tajno, postavi občinski zbor tričlansko komisijo, ki pripravi glasovnice in ugotovi izid glasovanja.
75.	člen
O razrešitvi posameznih ali kolegijskih organov, katerih izvolitev, postavitev in razrešitev spadajo v pristojnost občinskega zbora, se glasuje na podlagi predloga, ki ga da pristojni svet, komisija za volitve in imenovanja ali najmanj pet odbornikov-
Glasuje se »za razrešitev« ali »proti razrešitvi«, odbornik pa lahko izjavi, da se vzdrži glasovanja.
V postopku za razrešitev se primemo uporabljajo določbe tega poglavja, ki veljajo za volitve in postavitve.
IV.	IZVRŠEVANJE SKLEPOV
76.	člen
Za izvrševanje sklepov občinskega zbora skrbi predsednik občinskega ljudskega odbora.
Sklepe izvršujejo neposredno organi občinskega ljudskega odbora, v katerih delovno področje spadajo. 1
Predsednik občinskega ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih je sprejel občinski zbor, razen od- j ločb, izdanih v upravnem postopku.
V.	ODBORNIŠKE KOMISIJE
77.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanje, obravna- ; vanje predlogov, izvrševanje anket in opravljanje j drugih zadev iz svoje pristojnosti izvoli občinski zbor iz svojih članov stalne in začasne komisije.
Vsaka zadeva, ki se predloži občinskemu zboru, da odloči o njej na seji, mora biti prej obravnavana v pristojnosti odborniških komisij, če občinski zbor v skladu s poslovnikom drugače ne sklene.
78.	člen
Stalne odborniške komisije in njihovo delovno področje je določeno s statutom, začasnim komisijam pa ga določi zbor s sklepom o ustanovitvi komisije.
Stalne komisije obravnavajo zadeve, ki so na dnevnem redu seje občinskega zbora in zadeve, ki jim jih je predložil predsednik ljudskega odbora-
79.	člen
Stalne odborniške komisije izvoli zbor na prvi seji za vso mandatno dobo, začasne komisije pa po potrebi. Začasna komisija dela dokler ne opravi zaupane ji naloge oz. dokler jo zbor ne razreši. Zbor lahko razreši vse ali posamezne člane odborniške komisije in izvoli nove.
80.	člen
Na prvi seji komisije izvolijo člani izmed sebe predsednika komisije. Prvo sejo skliče predsednik oz. podpredsednik občinskega ljudskega odbora-
Predsednik vodi delo komisije. Če je predsednik zadržan, ga nadomešča član komisije, ki ga določi komisija.
81.	člen
Komisije občinskega zbora opravljajo zadeve iz svojega področja na sejah.
Seje odborniških komisij sklicujejo predsedniki komisij ali predsednik oz. podpredsednik občinskega ljudskega odbora.
Stalne odborniške komisije obravnavajo predlog praviloma v času med sklicanjem seje občinskega zbora in seje samo, ne glede na obsežnost gradiva pa se odborniške komisije lahko sestanejo tudi prej.
82.	člen
Komisija lahko sklepa, če je navzoča večina članov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov.
83.	člen
Na seji odborniške komisije lahko sodelujejo pri obravnavi poleg članov komisije tudi odborniki občinskega zbora, predsednik ljudskega odbora in poročevalci svetov, ki niso člani komisije, vendar nimajo glasovalne pravice.
Komisija lahko zahteva, da se seje udeležijo in dajo pojasnila tajnik, načelnik oz. šef temeljne organizacijske enote ali drug uslužbenec občinskega ljudskega odbora.
Seje odborniške komisije se mora udeležiti poročevalec predlagatelja, katerega predlog komisija ob-* ravnava.
84- člen
O delu komisije na sejah se piše zapisnik. Zapisnik piše uslužbenec občinskega ljudskega odbora, ki ga določi tajnik.
Kadar komisija obravnava predloge, ki so na dnevnem redu seje občinskega zbora, mora določiti poročevalca, ki obrazloži na seji občinskega zbora mnenje in predloge komisije. Če poročevalec ni bil določen, poroča na seji občinskega zbora predsednik komisije-
85. člen
Kadar odbomiška komisija občinskega zbora obravnava zadeve, o katerih odločata oba zbora enakopravno, se lahko sestane na skupno sejo z ustrezno komisijo zbora proizvajalcev. Skupne seje vodi eden izmed predsednikov komisij. Na skupnih sejah sprejemata komisiji sklepe ločeno.
O predlogih, ki so se obravnavali na skupni seji, se sestavi poročilo.
VI- ADMINISTRACIJA
86- člen
Administrativno delo za občinski zbor in njegove komisije opravlja tajništvo ljudskega odbora-
87.	člen
Arhiv občinskega zbora je del arhiva upravnih organov občinskega ljudskega odbora.
Odborniki imajo pravico uporabljati arhiv ob-t finskega zbora zlasti pravico, da v stenografskih zapiskih do podpisa zapisnikov napravijo v besedilu svojega govora, izjave ali poročila redakcijske popravke. Odbornik pri tem ne more bistveno spremeniti besedila ali iz njega izpustiti kakšno misel. Pravilnost popravkov kontrolirata overitelja zapisnika.
88.	člen
Tajnik skrbi za sestavo evidenčnega seznama prisotnih odbornikov, sprejema opravičila odsotnih odbornikov in evidentira udeležbo na sejah.
VII. KONČNA DOLOČILA
89.	člen
Poslovnik velja, ko ga sprejme občinski zbor in se objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
številka: 01/3-3252/1.
Brežice, 20. septembra 1958.
Predsednik ObLO:
Ivan Kolenc 1. r.
. 26.
Na podlagi 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19-88/52) i n4. odst. 23- člena statuta občine Brežice, je občinski ljudski odbor Brežice na seji zbora proizvajalcev dne 20. IX. 1958 sprejel
POSLOVNIK zbora proizvajalcev občinskega ljudskega -odbora Brežice
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem poslovnikom se ureja delo zbora proizvajalcev na sejah, delo odborniških komisij zbora proizvajalcev, pravice in dolžnosti predsednika zbora, proizvajalcev ter predsednika in podpredsednika občinskega ljudskega odbora v zvezi s sejami in delom zbora proizvajalcev in njegovih odborniških komisij in delo v zvezi s pripravljanjem sej ter objavljanjem in izvrševanjem sklepov zbora proizvajalcev.
2.	člen
Zbor proizvajalcev stalno zaseda vso dobo, za katero je bil izvoljen, in dela ali na sejah ali v svetih oziroma odborniških komisijah.
3.	člen
Zbor proizvajalcev dela na svojih sejah ločeno od občinskega zbora, razen v primerih, kadar se v skladu z določbami statuta občine Brežice sestane in dela z občinskim zborom na skupnih sejah.
Zbor proizvajalcev se lahko sporazumno z občinskim zborom zbere na skupno sejo tudi. v drugih primerih, da posluša poročila in pojasnila o posameznih vprašanjih o zadevah, o katerih sicer zbor proizvajalcev in občinski zbor odločata enakopravno na ločenih sejah. Pri tem lahko sklene, da bo tudi obravnavanje teh zadev opravljeno na skupni seji. Odloča pa vsak zbor posebej.
4.	člen
Vse zadeve iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora, razen tistih, o katerih odločata oba zbora enakopravno ali na skupnih sejah, tistih, o katerih odloča sam občinski zbor, opravlja zbor proizvajalcev sam.
II. KONSTITUIRANJE ZBORA PROIZVAJALCEV 1. Priprava in sklicanje prve seje
5.	člen
Prvo sejo zbora proizvajalcev pripravi in skliče dotedanji predsednik občinskega ljudskega odbora takoj po opravljenih volitvah v zbor proizvajalcev. V ta namen priba vi volilne spise, ki so potrebni za verifikacijo mandatov, vroči novoizvoljenim odbornikom potrdila o izvolitvi, če tega ni storila že volilna komisija, ugotovi najstarejšega odbornika, ga o tem obvesti ter sestavi dnevni red in določi čas in kraj prve seje.
6.	člen
Prva seja mora biti najpozneje petnajsti dan po dnevu volitev.
Če predsednik v tem roku na novo izvoljenih odbornikov zbora proizvajalcev ne skliče, se ti zberejo sami prvo nedeljo po tem roku ob deveti uri v prostoru, ki je določen za seje zbora proizvajalcev.
2.	Začetek seje
7.	člen
Prvo sejo začne in vodi najstarejši odbornik do izvolitve odbornika za vodstvo sej.
Predsedujoči ugotovi najprej sklepčnost, nato pa odborniki določijo zapisnikarja in dva overitelja zapisnika.
Nadalje odborniki odločijo o sprejetju dnevnega reda, ki ga je pripravil in predlagal dotedanji predsednik občinskega ljudskega odbora.
8.	člen
Bo sprejetju dnevnega reda izvolijo odborniki petčlansko verifikacijsko komisijo. Predlog kandidatov za verifikacijsko komisijo lahko stavijo vsaj trije odborniki.
Verifikacijska komisija se voli z dviganjem rok.
Po izvolitvi verifikacijske komisije pobere predsedujoči potrdila o izvolitvi in prekine sejo zaradi dela verifikacijske komisije.
3.	Verifikacija mandatov
9.	člen
Takoj po izvolitvi se verifikacijska komisija sestane in izvoli predsednika in tajnika.
Verifikacijska komisija pregleda odbcmiška potrdila o izvolitvi, volilne spise ter pritožbe, ugovore in opozorila, ki se tičejo volilnega postopka.
Na podlagi volilnega gradiva sestavi verifikacijska komisija pismeno poročilo in določi poročevalca.
Verifikacijska komisija poroča zboru proizvajalcev o ugotovitvah pri pregledu volilnega materiala ter predlaga potrditev ali razveljavitev posameznih mandatov.
10.	člen
Ko verifikacijska komisija predloži poročilo, se seja zbora proizvajalcev nadaljuje.
Zbor proizvajalcev poročilo obravnava in o njem glasuje. Zbor odloči, da se izvolitev odbornikov potrdi ali razveljavi, lahko pa svojo odločitev odloži za pozneje in odredi potrebne poizvedbe.
O predlogu verifikacijske komisije se glasuje v celoti ali pa posebej o potrditvi posameznih odbori niških mandatov.
Obravnavanja predloga in odločanja o njem se lahko udeleži vsak odbornik dokler njegova izvolitev ni razveljavljena, ne more pa glasovati o svoji izvolitvi, če se o njej posebej glasuje.
Zbor proizvajalcev lahko odloči tudi o verifikaciji odsotnega odbornika, če je potrditev ali izvolitev mandata možna glede na poročilo verifikacijske komisije.
11.	člen
Če je po poročilu verifikacijske komisije izvolitev večine odbornikov sporna, se seja prekine, verifikacijski komisiji pa se naroči, da v določenem roku zadevo razišče in o tem poroča zboru proizvajalcev.
Če je sporna izvolitev le nekaterih odbornikov, lahko zbor proizvajalcev odločanje o takih primerih odloži in določi verifikacijski komisiji rok za pred-žitev poročila.
Če se izvolitev posameznih odbornikov razveljavi, se razpišejo ponovne volitve.
12.	člen
Funkcija verifikacijske komisije preneha, ko so potrjeni mandati vseh pdbomikov, izvoljenih pri splošnih volitvah ali pri ponovnih volitvah v smislu prejšnjega člena.
Glede mandatov, o katerih zbor ni odločil, se verifikacija izvrši na naslednjih sejah-
13- člen
Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi v primerih verifikacije mandatov odbornikov, ki so bili izvoljeni pri nadomestnih volitvah, s tem, da postopek namesto verifikacijske komisije izvede mandatno imunitetna komisija-
4.	Zaprisega
14.	člen
Po potrditvi mandatov večine odbornikov opravijo odborniki, katerih mandat je bil potrjen, tole prisego:
»Prisežem, da bom zvesto služil ljudstvu, da bom vestno in vdano izpolnjeval svoje dolžnosti in varoval čast ljudskega odbornika in da bom, držeč se ustave in zakonov, varoval, razvijal in branil demokratične pridobitve narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije in da bom delal z vsemi svojimi močmi za zgraditev socializma, za napredek občine, okraja, ljudske republike Slovenije in federativne ljudske republike Jugoslavije.«
Ustna prisega se opravi tako, da odborniki za predsedujočim ponavljajo besedilo prisege.
Po ustni prisegi podpišejo odborniki besedilo prisege v posebnem zapisniku.
15.	člen
Z verifikacijo mandata pridobi odbornik vse pravice in dolžnosti, opravljati pa jih more, dokler ni prisegel.
16.	člen
Predsednik občinskega ljudskega odbora poskrbi, da se odbornikom, ki so prisegli, v 30 dneh izstavijo odborniške izkaznice.
5.	Izvolitev organov zbora proizvajalcev
17.	člen
Po zaprisegi izvoli odbor proizvajalcev odbornika za vodstvo sej in stalne odborniške komisije.
Odbornik, ki vodi seje zbora proizvajalcev se izvoli za eno ali več sej, vendar največ za eno leto.
Če je odbornik, ki vodi seje zadržan, vodi sejo drug odbornik, ki ga zbor izvoli izmed sebe.
III.	SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV
1. Priprava
18.	člen
Za pripravo sej zbora proizvajalcev skrbi predsednik občinskega ljudskega odbora. Pri, tem mu pomaga tajnik občinskega ljudskega odbora.
Gradivo za sejo zbora proizvajalcev se zbira in pripravlja pri tajniku ljudskega odbora. Temu dostavljajo predloge o zadevah iz delovnega področja zbora proizvajalcev odborniki, sveti, odborniške komisije in drugi organi, ki imajo pravico stavljati predloge zboru proizvajalcev.
Pravico dajati zboru proizvajalcev predloge oi zadevah iz delovnega področja zbora proizvajalcev imajo predsednik občinskega ljudskega odbora, odborniki zbora proizvajalcev, poslanci zvezne ljudske skupščine in ljudske skupščine LRS, ki imajo pravico odbornika zbora proizvajalcev, občinski zbor, odborniške komisije in sveti ljudskega odbora.
19.	člen
Predlogom, ki se vlagajo zaradi postavitve na dnevni red seje zbora proizvajalcev, je treba priložiti podrobno obrazložitev, načrte predlaganih odlokov, odločb in drugih sklepov ter spis, ki je nastal v teku priprav za sestavo predloga. Predlog mora vselej vsebovati tudi navedbo poročevalca, ki bo na seji odborniške komisije in na seji zbora proizvajalcev zastopal in obrazložil predlog v imenu predlagatelja.
20.	člen
Gradivo, predloženo za sejo zbora proizvajalcev Pregleduje in ureja tajnik in o tem sproti obvešča predsednika občinskega ljudskega odbora.
Če je potrebno, pošlje tajnik ali predsednik občinskega ljudskega odbora predlog in predloženo' gradivo predlagatelju v dopolnitev.
Predsednik določi predlog dnevnega reda, čas in 'ej seje, nato pa tajnik poskrbi za razmnožitev in 0 Javo vabila, obenem z obrazložitvami in načrti pomembnejših sklepov.
2.	Sklicevanje sej
21.	člen
Seje zbora proizvajalcev sklicuje predsednik ob-mskega ljudskega odbora na podlagi sklepa zbora proizvajalcev ali občinskega zbora, na predlog sveta, odborniške komisije ali drugega organa, ki lahko daje z oru proizvajalcev predloge o zadevah iz njegovega c e ovnega področja, ali pa sam od sebe glede na gradivo, ki je predloženo.
^e, za^eva petina odbornikov zbora proizvajalcev ‘i i višji upravni organ, naj se skliče seja zbora pro-
izvajalcev in če se hkrati da predlog dnevnega reda, mora predsednik sklicati sejo v petih dneh.
Če predsednik občinskega ljudskega odbora ne skliče seje zbora, čeprav bi jo po prejšnjem odstavku moral sklicati, se zbor proizvajalcev sestane sam brez sklicanja s strani predsednika. V tem primeru lahko organ iz prejšnjega odstavka naroči tajniku, da o času in kraju seje obvesti odbornike zbora proizvajalcev.
22.	člen
Kadar je na dnevnem redu seje zbora proizvajalcev kakšna zadeva, ki spada tudi v delovno področje občinskega zbora, se skliče hkrati tudi seja občinskega zbora tako, da se obe seji vršita praviloma v istih rokih.
23.	člen
Vsak odbornik mora biti povabljen na sejo s pismenim vabilom. Vabilo na sejo je treba poslati vsem odbornikom vsaj 6 dni pred sejo. Sklicanje seje zbora proizvajalcev se objavi tudi na občinski razglasni deski občine Brežice. Vabilo se pošlje tudi poslancem Zvezne ljudske skupščine in Ljudske skupščine LRS, izvoljenim na območju občine, predsednikom sveta, ki niso hkrati odborniki ljudskega odbora, članom sveta, ki jih je svet določil, da na seji zbora proizvajalcev obrazložijo njegove predloge, predsednik občinskega ljudskega odbora pa določi, komu naj se vabilo za sejo še pošlje.
Vabilo za sejo mora obsegati kraj in qas seje, predlog dnevnega reda, obrazložitve k predlaganim točkam dnevnega reda ter načrte pomembnejših predpisov in sklepov, katerih sprejem se predlaga.
24.	člen
Odborniki zbora proizvajalcev imajo pravico pred sejo predlagati spise in drugo gradivo, ki bo obravnavano na seji.
25.	člen
Ko je seja zbora proizvajalcev sklicana, lahko vsak odbornik k predlaganemu dnevnemu redu primerno predlaga dopolnitve in spremembe predloga dnevnega reda. Take predloge je treba stavljati praviloma v smislu določb 19. člena.
Dopolnitve in spremembe dnevnega reda se lahko predlagajo ustno še na začetku seje, dakler dnevni red ni sprejet.
26.	člen
Obenem s sklicanjem seje zbora proizvajalcev skliče predsednik občinskega ljudskega odbora seje pristojnih odbomiških komisij zaradi obravnavanja zadev, ki so predlagane za dnevni red.
3.	Javnost seje
27.	člen
Seje zbora proizvajalcev so javne. Če to zahtevajo pomembne splošne koristi, lahko zbor sklene, da pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzoče.
4.	Začetek seje in določitev dnevnega reda
28.	člen
Na začetku seje odbornik, ki vodi seje zbora ugotovi sklepčnost in pove število navzočih in število opravičeno in neopravičeno odsotnih odbornikov.
Zbor proizvajalcev izvoli nato dva overitelja zapisnika. odbornik, ki vodi seje zbora proizvajalcev pa določi zapisnikarja.
29.	člen
Fred prehodom na dnevni red se da pregled sklepov, sprejetih na prejšnji seji obenem s poročilom o izvršitvi teh sklepov, odborniki pa dajejo pripombe glede pravilnosti v formulaciji in glede izvršitve sklepov. Če zbor pripombo odbornika sprejme, se vpiše v zapisnik in se sklep popravi.
Vsak odbornik ima pravico, da nato od predsednika občinskega ljudskega odbora, od sveta ali drugega kolegijskega organa ljudskega odbora zahteva in dobi odgovor na posamezno vprašanje. Vprašanja se stavljajo pismeno ali ustno. Če na vprašanje ni mogoče odgovoriti na seji, določi zbor proizvajalcev rok, v katerem je treba dati odgovor: odgovor mora biti dan najpozneje na prihodnji seji zbora.
Ko odbornik dobi odgovor, se mora izjaviti o tem, ali je z njim zadovoljen. Odbornik, ki z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da vprašanje obravnava zbor proizvajalcev.
30.	člen
Pred prehodom na dnevni red lahko da odbornik, ki vodi seje zbora proizvajalcev sporočila, ki so v zvezi z delom zbora.
31.	člen
Nato sporoči odbornik, ki vodi seje zbora, katere zadeve je prejel za sejo in predlaga dnevni red seje.
Dnevni red seje določi zbor proizvajalcev za vsako sejo posebej in sicer na začetku seje. Na koncu seje lahko določi kaj bo obravnaval na prihodnji seji.
O dnevnem redu odloči zbor proizvajalcev brez obravnave.
če pa je bila dana zahteva, naj se posamezen predlog obravnava kot nujen, lahko odbornik, ki vodi seje zbora dovoli o tem obravnavo.
32- člen
Predlog se smatra kot nujen, če je bil dan že po sklicanju seje, zbor proizvajalcev pa mora o njem odločiti brez odlaganja.
Predlagatelj mora nujnost predloga utemeljiti. Če je predlog sprejet kot nujen v smislu tega člena in se po sklepu zbora da na dnevni red, pomeni to, da se lahko obravnava brez poprejšnje obravnave v od-borniških komisijah.
33. člen
Na odbornikov predlog da odbornik, ki vodi seje zbora na dnevni red seje tudi odbornikovo poročilo o tem, kar je ugotovil pri opravljanju odborniške dolžnosti v volilni enoti.
34.	člen
Predlog odloka se lahko da na dnevni red seje samo, če je bila obrazložitev vročena odbornikom vsaj 3 dni pred sejo. Izjemoma se da predlog odlpka na dnevni red seje tudi ne glede na rok, če ga je predložil okrajni ljudski odbor, predsednik ali kak svet ljudskega odbora z obrazloženim predlogom, naj se takoj stavi na dnevni red, pa tudi takrat, kadar zbor proizvajalcev sklene, da se predlog odloka obravnava kot nujen-
35.	člen
Če na začetku seja zbora proizvajalcev ni Sklepčna, jo odbornik, ki vodi seje zbora preloži in objavi, da velja za prihodnjo sejo dnevni red, ki je bil predlagan za preloženo sejo.
Če med sejo postane zbor nesklepčen, se seja preloži in se na prihodnji seji obravnava preostali del dnevnega reda preložene seje-
5.	Vodstvo sej ' 36. člen
Sejo vodi izvoljen odbornik za vodstvo sej zbora proizvajalcev, v primerih njegove odsotnosti pa določi zbor proizvajalcev, kdo bo vodil sejo.
Sejo vodi predsedujoči po sprejetem dnevnem redu, dokler ta ni izčrpan. Predsedujoči lahko sejo po potrebi za krajši čas prekine.
Predsedujoči skrbi, da seja poteka po določbah tega poslovnika.
37.	člen
Seja se ne sme zaključiti, dokler ni izčrpan dnevni red. Če dnevni red seje ne more biti izčrpan prvega dne seje, se seja prekine in zbor proizvajalcev /odloči o tem, kdaj se bo nadaljevala, ali pa posamezne točke preloži na prihodnjo sejo.
Predsedujoči zaključi sejo zbora proizvajalcev, ko je dnevni red izčrpan, ali če ugotovi, da zbor ni več sklepčen, ali če se delo zaradi nereda ne more nadaljevati niti po prekinitvi seje-
38.	člen
O vsaki seji zbora proizvajalcev se piše zapisnik, ki obsega čas in kraj seje, imena predsedujočega, ove-riteljev in zapisnikarja, število navzočih odbornikov in imena odbornikov, ki so izostali, posebej tistih, ki so izostanek opravičili in posebej tistih, ki izostanka niso opravičili, dnevni red in popolen potek seje z govori, izjavami, poročili in sklepi.
Zapisnik podpišejo predsedujoči in overitelja zapisnika.
Overjeni zapisnik se takoj pošlje okrajnemu ljudskemu/odboru Novo mesto.
6.	Vzdrževanje reda
39.	člen
Odbornik, ki vodi seje zbora proizvajalcev ima pravico in dolžnost skrbeti za red na seji zbora.
40.	člen
Odbornik, ki vodi seje zbora sme opomniti odbornika, ki s svojim vedenjem ali ravnanjem moti sejo. Če odbornik kljub opominu še naprej moti sejo, ga sme zbor od seje izključiti.
Odbornik, ki je bil izključen od seje, mora takoj zapustiti dvorano. Če odbornik noče zapustiti seje, odredi odbornik, ki vodi seje, da se seja prekine.
Odbornik zoper katerega se predlaga izključitev od seje, ima pravico podati svoj zagovor, ki sme trajati največ 5 (pet) minut.
41.	člen
Če odbornik, ki vodi seje ne more napraviti red na seji, lahko prekine sejo.
42.	člen
Če kakšen poslušalec moti red ali se nedostojno obnaša, ga lahko odbornik, ki vodi seje takoj odstrani iz dvorane. Odbornik, ki vodi seje lahko tudi ukaže, da vsi poslušalci zapustijo dvorano, če huje motijo delo zbora.
7.	Govori
43.	člen
Na seji zbora proizvajalcev imajo provico govoriti odborniki zbora in poslanci Zvezne ljudske skupščine in Ljudske skupščine LRS, ki imajo pravico odbornika zbora proizvajalcev, zbor proizvajalcev pa lahko sklene, da na seji govori načelnik oziroma šef temeljne organizacijske enote. Na povabilo zbora se seje lahko udeleži in na njej govori tudi drug državljan.
Samo odbornik, ki vodi seje zbora lahko seže govorniku v besedo in ga opomni na red. Odbornik, ki vodi seje zbora mora skrbeti za to, da govorniku ni kršena svoboda govora.
8.	Poročila
46.	člen
Poročilo svetov in drugih organov ljudskega odbora se dajejo praviloma na skupnih sejah zbora proizvajalcev in občinskega zbora. Zbor proizvajalcev pa lahko zahteva, da se tako poročilo da na seji zbora.
Svet oziroma drug organ, od katerega se zahteva poročilo, mora dati tako poročilo v roku, ki ga določi zbor.
Obravnavanje poročila se začne z govorom poročevalca. V obravnavo o poročilu lahko poročevalec ali vsak odbornik predlaga potrebne ukrepe- Obravnava poročila se lahko zaključi tudi brez posebnih sklepov.
Poročila, ki vsebujejo predloge sklepov, mora predhodno obravnavati ustrezna odborniška komisija.
9.	Sklepanje
47.	člen
O vsakem predlogu, ki je bil stavljen zboru proizvajalcev na seji, mora biti izdan sklep. Zbor proizvajalcev veljavno sklepa, če je na seji navzoča več kot polovica odbornikov.
Zbor proizvajalcev lahko sklepa samo o vprašanjih, ki so bila postavljena na dnevni red.
Zbor proizvajalcev sklepa na podlagi poprejšnje obravnave, razen kadar je po poslovniku določeno, da lahko odloči brez obravnave.
44.	člen
Nihče ne more na seji govoriti, dokler mu odbor-^k, ki vodi seje ne da besede. Odborniki se lahko Priglasijo k besedi do konca obravnave.
Odbornik, ki vodi seje zbora daje besedo odbor-Hikom po vrsti, kakor so se priglasili ali pa po predan, o katerem se razpravlja.
Predlagateljem, poročevalcem svetov in odbor-niških komisij, predsedniku in podpredsedniku ljud-skega odbora da predsedujoči besedo tudi izveri vrstnega reda, če hočejo spremeniti ali dopolniti pred-oziroma dati novo ali podrobnejšo obrazložitev. Izven vrstnega reda se lahko da beseda tudi od-orniku, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika ali °’ da bi popravil izjavo, ki je bila vzrok za nesporazum, ali pa zato, da bi dal osebno pojasnilo.
45.	člen
Govornik lahko govori samo o vprašanjih, ki sc na dnevnem redu. Če se od dnevnega reda oddalji, 8a odbornik, ki vodi seje opozori.
Zbor proizvajalcev lahko omeji pravico govora R ede na trajanje posameznega govora ali pa glede na o, kolikokrat sme isti govornik govoriti o istem vpra-nju. Ne more pa se omejiti pravica govora predlagateljev in poročevalcev-
48- člen
Zbor proizvajalcev sklepa tako, da odborniki o sklepanju glasujejo.
Predsedujoči mora skrbeti za javno formulacijo predlaganih sklepov.
O vsakem predlogu se glasuje posebej in ni možno glasovati o več predlogih v različnih zadevah hkrati.
49. člen
O vsakem predlogu se glasuje tako, da se glasuje za predlog ali proti predlogu ali pa se odbornik vzdrži glasovanja.
Kadar je treba glasovati o več različnih predlogih v isti zadevi, se glasuje o vsakem predlogu po vrsti, kakor so bili vloženi.
50. člen
Glasovanje je lahko javno ali tajno- Praviloma se glasuje javno, tajno pa takrat, kadar zbor tako sklene-
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko.
Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsedujoči pozove odbornike naj dvignejo roke tisti, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Poimensko glasovanje odredi predsedujoči in sicer takrat, kadar je to potrebno zaradi natančne ugoto-


vitve izida glasovanja ali če to zahteva vsaj 10 odbornikov. Pri poimenskem glasovanju kliče zapisnikar ali odbornik, ki ga zbor za to določi, odbornike po seznamu. Odborniki glasujejo tako, da se izjavijo ali so za predlog, ali proti predlogu, ali pa se vzdržijo glasovanja.
Tajno se glasuje z listki in sicer tako, kot določi zbor proizvajalcev.
Pri javnem glasovanju šteje glasove odbornik, ki vodi seje zbora proizvajalcev, pri tajnem pa tričlanska komisija.
Ko je glasovanje končano, ugotovi odbornik, ki vodi seje zbora, izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen.
51- člen
Sklep je sprejet, če je bila za predlog oddana večina glasov navzočih odbornikov, razen kadar je z zakonom ali statutom občine predpisana posebna večina.
52.	člen
Zbor proizvajalcev izdaja sklepe v obliki odlokov, odredb, navodil in odločb, lahko pa izdaja tudi druge sklepe.
53.	člen
Zboi proizvajalcev lahko na isti ali na kaki drugi seji odpravi ali razveljavi sprejeti sklep in o zadevi ponovno glasuje, če so za to podani utemeljeni .razlogi, ki v obravnavi niso mogli biti znani, ali če so se razmere spremenile.
10.	Postopek pri sprejemanju sklepov
54.	člen
Obravnava predloga odloka oziroma drugega sklepa se začne s poročilom in obrazložitvijo poroče-lavca ustrezne odbomiške komisije. Obrazložitev lahko dopolni predlagatelj ali njegov poročevalec.
Če odborniška komisija, ki je gredlog odloka oziroma sklepa obravnavala predlaga naj se predlog v načelu zavrne, zbor proizvajalcev najprej razpravlja in sklepa o tem predlogu. Če zbor predloga v načelu ne zavrne, ga lahko vrne predlagatelju zaradi dopolnitve, ali pa ga takoj začne obravnavati.
55.	člen
Po poročilu poročevalca oziroma po sklepu v smislu zadnjega odstavka prejšnjega člena se prične obravnava. Obravnava je hkrati načelna in podrobna. Zbor proizvajalcEv lahko sklene, da se bo predlog obravnaval po delih-
Predlog odloka ali drugega sklepa se na seji prebere. Če je bil načrt predloga vabilu za sejo priložen, lahko zbor proizvajalcev sklene, da se predlog ne bere.
Predloge odlokov in drugih sklepov bere na sejah poročevalec ustrezne komisije; predsedujoči pa lahko odredi, da jih bere zapisnikar ali drugi odbornik.
56.	člen
Pri obravnavi predloga lahko govori vsak odbornik, po sklepu zbora pa lahko daje pojasnila tudi taj-
nik, načelnik oziroma šef temeljne organizacijske enote ali drug uslužbenec občinskega ljudskega odbora oziroma drug državljan.
Odbornik je izključen od razpravljanja in glasovanja, če gre za zadevo, v kateri je neposredno prizadet sam ali njegovi bližnji sorodniki.
Če obravnava zbor proizvajalcev na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi predsednik in člani sveta, ki niso odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju.
57..člen
Med obravnavo predlagajo lahko odborniki spremembe in dopolnitve predloga, dokler predlog ni dan na glasovanje. Če predlaga spremembe in dopolnitve vlagatelj predloga, postane tak spreminjevalni oziroma dopolnilni predlog sestavni del predloga.
O spreminjevalnih in dopolnilnih predlogih k posameznim členom odloka ali delom predloga, kolikor niso postali sestavni del predloga, se glasuje sproti med obravnavo. Če je zbor proizvajalcev take predloge sprejel, postanejo sestavni del predloga. Zbor proizvajalcev glasuje nato o predlogu v celoti.
Predlagatelj oziroma poročevalec predlagatelja lahko k spreminjevalnim oziroma dopolnilnim predlogom izjavi svoje stališče o tem, ali je predlog po njegovem mnenju v skladu s smislom predloga oziroma ali je organ, ki ga predstavlja, izključil predlagani način rešitve zadeve; če pa smatra, da sprejeti predlog bistveno spreminja prvoten predlog in ni v skladu s stališčem organa, ki ga zastopa, lahko predlaga, da se glasovanje o predlogu v celoti odloži do prihodnje seje ali da se predlog umakne z dnevnega reda.
58.	člen
Ko je lista govoirnikov izčrpana, je obravnava predloga končana in se o njem glasuje praviloma v celoti. Odbornik, ki vodi seje zbora proizvajalcev lahko da po sklepu zbora na glasovanje posamezne dele ali posamezne člene predloga odloka, preden se o njem glasuje v celoti.
Predlog proračuna in predlog družbenega plana se obravnavata najprej v načelu, nato pa predlog proračuna po razdelkih, predlog družbenega plana pa po poglavjih. Na enak način se opravlja tudi glasovanje.
Predlog proračuna in predlog družbenega plana se obravnavata najprej v načelu, nato pa predlog proračuna po razdelkih, predlog družbenega plana pa po poglavjih. Na enak način se opravlja tudi glasovanje.
59.	člen
Če se med obravnavo pokaže, da posamezna vprašanja v zvezi s predlogom odloka oziroma drugega sklepa še niso dovolj razčiščena in da je potrebna podrobna proučitev, lahko zbor proizvajalcev sldlene, da se predlog vrne predlagatelju v ponovno obravnavanje-
60.	člen
Predlog odloka ali drugega sklepa je sprejet, ko je izglasovan v celoti po določbah prejšnjega poglavja. Če gre za predlog, ki spada samo v pristojnost zbora proizvajalcev, postane predlog z izglasovanjem na seji tega zbora odlok oziroma sklep.
Kadar se obravnava predlog, ki ga zbor proizvajalcev in občinski zbc,r sprejmeta enakopravno, ugotovi predsednik ljudskega odbora, ali sta predlog sprejela oba zbora in ali sta ga sprejela v enakem besedilu.
61.	člen
Če je en zbor odlok oziroma sklep sprejel, drugi pa ga je zavrnil, odloči predsednik ljudskega odbora, da oba zbora isti dan ali najkasneje na prvi prihodnji seji zasedata skupno ter poslušata ponovno obrazložitev in predlog še enkrat obravnavata. Nato se zbora sestaneta na ločeno sejo zaradi ponovne odločitve. Če predlog tudi sedaj ni sprejet na obeh zborih se smatra, da je zavrnjen-
62.	člen
Če sta zbor proizvajalcev in občinski zbor odlok oziroma sklep sprejela v različnem besedilu, določita skupno komisijo, ki naj doseže soglasnost besedila. V to komisijo imenuje zbor proizvajalcev tri člane.
Ta komisija sestavi predlog za vskladitev obeh sklepov in za dosego soglasnosti besedila, zbor proizvajalcev pa se sestane z občinskim zborom na skupno sejo. Če se tudi na skupni seji sporazum ne doseže, se seja odloži na prihodnji dan. Če se sporazum ne doseže niti na tej seji, pošlje zadevo predsednik občinskega ljudskega odbora okrajnemu ljudskemu odboru.
63.	člen
Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora ter odredbe njegovih svetov se objavljajo v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
V tem listu se objavljajo tudi sklepi o izvolitvi organov ter o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, imenuje oz. razrešuje ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov.
64.	člen
Odloki in drugi sklepi zbora proizvajalcev začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, če ni v samem odloku oziroma sklepu ^ugače določeno, ne mere pa biti določeno, da začne veljati predpis prej, ko je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun veljata za vse leto, za katero sta bila sprejeta, če v njih samih ni drugače določeno.
11.	Volitve in imenovanja
65.	člen
Odbornik, ki vodi seje zbora proizvajalcev se voli na Podlagi posamične kandidature, odborniške ko-misije pa na podlagi kandidatnih list. Na enak način se volijo oziroma postavijo tudi drugi organi, katerih
izvolitev oziroma postavitev spada v pristojnost zbora proizvajalcev in sicer glede na to, ali gre za posamične ali kolegijske organe-
66.	člen
Predlog za izvolitev odbornika za vodstvo sej zbora proizvajalcev oziroma predlog kandidatne liste za volitve odborniških komisij lahko poda najmanj 5 odbornikov ali komisija za volitve in imenovanja. Predloge za izvolitev oziroma postavitev drugih organov lahko stavijo pristojni sveti, komisija za volitve in imenovanja ali najmanj 5 odbornikov.
Predlogi se dajejo pismeno odborniku, ki vodi sejo, na seji sami pa lahko tudi ustno.
67.	člen
Če se pri predlaganju kandidatne liste kakšen odbornik ne strinja s posameznimi kandidati, ki so na listi predlagani, in hkrati namesto teh kandidatov predlaga druge, lahko zbor proizvajalcev namesto predlaganih sprejme na listo kandidate, ki jih je odbornik predlagal. Na predlog odbornikov lahko zbor na kandidatno listo postavi poleg predlaganih še druge kandidate.
Predlagatelj oziroma njegov poročevalec v zvezi s predlagano spremembo kandidatov zboru proizvajalcev lahko predlaga, da odločanje o izvolitvi odloži. lahko pa tudi posamičen predlog oziroma kandidatno listo umakne ali spremeni.
68.	člen
Ko je predlaganje kandidatov oziroma kandidatnih list končano, prebere odbornik, ki vodi seje zbora proizvajalcev imena predlaganih kandidatov po vrsti, kakor so bili predlagani oziroma kandidatne liste vložene oz. spremenjene. Nato se izvedejo volitve oziroma glasovanje o postavitvi.
69.	člen
Volitve oziroma glasovanje o postavitvi se opravijo praviloma z dviganjem rok, zbor proizvajalcev pa lahko odloči, da se volitve oziroma glasovanje opravijo poimensko ali tajno. Glasovanje o tem se izvrši z dviganjem rok.
Volitve oziroma glasovanje o .postavitvi se opravijo po določbah tega poslovnika za sprejemanje sklepov, kolikor ni v tem poglavju drugače določeno.
Kadar je na kandidatni listi več kandidatov, kot se jih voli, se izvedejo volitve tajno, če zbor proizvajalcev posebej ne odloči, da se glasuje javno o posameznih kandidatih.
70.	člen
Tajno se glasuje z glasovanjem. Na vsako glasovnico se vpišejo vsi predlagani kandidati. Če je bilo vloženih več predlogov, se vsaka kandidatna lista oziroma posamezen kandidat na glasovnici označi z zaporedno številko po vrsti, kakor so bili predlogi vloženi.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka liste oziroma kandidata, za katerega odbornik gla-
suje, odbornik pa lahko namesto predlaganih napiše druge kandidate-
71.	člen
Pri posamični kandidaturi je izvoljen oziroma postavljen tisti, ki je dobil večino glasov navzočih odbornikov.
Pri volitvah na podlagi ene same kandidatne liste so izvoljeni kandidati s te liste, če je bila oddana za I sto večina glasov navzočih odbornikov. Če je bilo več kandidatnih list, so izvoljeni kandidati z liste, ki je dobila večino glasov navzočih odbornikov. Če je bilo na kandidatni listi več kandidatov kot se jih voli, so izvoljeni tisti, ki so dobili največ glasov.
72.	člen
Volitve oziroma glasovanje o postavitvi se ponovijo, če noben predlog ni dobil večine glasov v smislu 71. člena.
‘Pri ponovnih volitvah oziroma glasovanju se glasuje o vseh predlogih, ki so bili vloženi za prve volitve oziroma glasovanje in tudi o morebitnih novih predlogih. Predlagatelji lahko pred novim glasovanjem svoj prejšnji predlog umaknejo.
73.	člen
Odbornik, ki vodi seje zbora proizvajalcev ugotovi in razglasi izid volitev oziroma glasovanja o postavitvi.
74.	člen
Kadar se glasuje tajno, postavi zbor proizvajalcev tričlansko komisijo, ki pripravi glasovnice in ugotovi izid glasovanja.
75- člen
O razrešitvi posameznih kolegijskih organov, katerih izvolitev, postavitev in razrešitev spadajo v pristojnost zbora proizvajalcev, se glasuje na podlagi predloga, ki ga da pristojni svet. komisija za volitve in imenovanja ali najmanj pet odbornikov.
Glasuje se »za razrešitev« ali »proti razrešitvi«, odbornik pa lahko izjavi, da se vzdrži glasovanja.
V .postopku za razrešitev se primemo uporabljajo določila tega poglavja, ki veljajo za volitve in postavitve.
IV.	IZVRŠEVANJE SKLEKPOV
76.	člen
Za izvrševanje sklepov zbora proizvajalcev skrbi predsednik občinskega ljudskega odbora.
Sklepe izvršujejo neposredno organi občinskega ljudskega odbora v katerih delovno področje spadajo.
Predsednik občinskega ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih je sprejel zbor proizvajalcev, razen odločb, izdanih v upravnem postopku.
V.	ODBORNIŠKE KOMISIJE
77.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov, izvrševanje anket in opravljanje
drugih zadev, iz svoje pristojnosti, izvoli zbor proizvajalcev iz svojih članov stalne in začasne odbor-niške komisije.
Vsaka zadeva, ki se predloži zboru proizvajalcev, da odloči o njej, mora biti prej obravnavana v pristojni odborniški komisiji, če zbor proizvajalcev v skladu s poslovnikom drugače ne sklene.
78.	člen
Stalne odborniške komisije in njihovo delovno področje je določeno s statutom, začasnim komisijam pa ga določi zbor s sklepom o ustanovitvi komisije.
Stalne komisije obravnavajo zadeve, ki so na dnevnem redu seje zbora proizvajalcev in zadeve, ki jim jih je predložil predsednik ljudskega odbora.
79.	člen
Stalne odborniške komisije izvoli zbor na prvi seji za vso mandatno dobo, začasne komisije pa po potrebi. Začasna komisija dela,, dokler ne opravi zaupane ji naloge oziroma dokler je zbor ne razreši. Zbor lahko razreši vse ali posamezne člane odborniške komisije in izvoli nove.
80- člen
Na prvi seji komisije izvolijo člani izmed sebfc predsednika komisije. Prvo sejo skliče predsednlik oziroma podpredsednik občinskega;’ ljudskega odbora.
Predsednik vodi delo komisije. Ce je predsednik zadržan, ga nadomešča član komisije, ki ga določi komisija.
81.	člen
Komisije zbora proizvajalcev opravljajo zadeve iz svojega področja na sejah.
Seje odborniških komisij sklicujejo predsedniki komisij ali predsednik oziroma podpredsednik občinskega ljudskega odbora-
Stalne odborniške komisije obravnavajo predloge praviloma v času med sklicanjem seje zbora proizvajalcev in sejo samo, glede na obsežnost gradiva pa se odborniške komisije lahko sestanejo tudi prej.
82.	člen
Komisija lahko sklepa, če je navzoča večina članov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzoč h članov.
83.	člen
Na seji odborniške komisije lahko sodelujejo pri obravnavi poleg članov komisije tudi odborniki zibora proizvajalcev, predsednik ljudskega odbora in poročevalci svetov, ki niso člani komisije, vendar nimajo glasovalne pravice.
Komisija lahko zahteva, da se seje udeležijo in dajo pojasnila tajnik, načelnik pziroma šef temeljne organizacijske enote ali drug uslužbenec občinskega ljudskega odbora.
Seje odborniške komisije se morg udeležiti poročevalec predlagatelja, katerega predlog komisija obravnava.
84.	člen
O delu komisije na sejah se piše zapisnik. Zapisnik piše uslužbenec občinskega ljudskega odbora, ki ga določi tajnik.
Kadar komisija obravnava predloge, ki so na dnevnem redu seje zbora proizvajalcev, mora določiti poročevalca, 'ki obrazloži na seji zbora proizvajalcev mnenje in predloge komisije. Če poročevalec ni bil določen, poroča na seji zbora proizvajalcev predsednik komisije.
85.	člen
Kadar odborniška komisija zbora proizvajalcev obravnava zadeve, o katerih odločata oba zbora enakopravno, se lahko sestane na skupno sejo z ustrezno komisijo občinskega zbora. Na skupnih sejah sprejemata komisiji sklepe ločeno.
O predlog;h, ki so se obravnavali na skupni seji, se sestavi poročilo-
VI.	ADMINISTRACIJA
86.	člen
Administrativno delo za zbor proizvajalcev in njegove komisije opravlja tajništvo ljudskega odbora.
87.	člen
Arhiv zbora proizvajalcev je del arhiva upravnih °rganov občinskega ljudskega odbora.
Odborniki imajo pravico uporabljati arhiv zbora proizvajalcev, zlasti pravico, da v stenograMcih zapisnikih do podpisa zapisnikov napravijo v besedilu svojega govora, izjave ali poročila redakcijske popravke. Odbornik pri tem ne more bistveno spremeniti besedila ali iz njega izpustiti kakšno misel. Pravilnost popravkov kontrolirata overitelja zapisnika.
88- člen
Tajnik skrbi za sestavo evidenčnega seznama prisotnih odbornikov, sprejema opravičila odsotnih odbornikov in evidentira udeležbo na sejah-
Tajnik poskrbi, da se odbornikom zbora pnoizva-jalvec izplačujejo potni stroški.
VII.	KONČNA POROČILA
89- člen
Poslovnik velja, ko ga sprejme zbor proizvajalcev ln se objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: Ol/l-3252/l Brežice, 20. septembra 1958.
Predsednik ObLO:
Ivan Kolone L r.
27.
lfi ^činski ljudski odbor Brežice je izdal na temelju riti /TT^e ^ena zakona o občinskih ljudskih odbo-2 xi ra^m LRS, št. 19-88/52) 1. člena 1. odstavka, ona 4., 6„ 7., 11. in 12. člena temeljne uredbe št ‘?.anfn° samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, sv -426/53), predloga občinskega zbora SZDL in a za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru Bre-
žice in sklepa občinskega zbora in zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Brežice na ločenih sejah z dne 27. XII. 1958
ODLOČBO
1
Ustanovi se zavod s samostojnim finansiranjem, katerega firma se glasi: »Center za pospeševanje gospodinjstva Brežice«.
2
Sedež zavoda jd v Brežicah-
3
Skrajšana firma zavoda se glasi: »Gospodinjski center Brežice«.
4
Ustanovitelj zavoda je občinski ljudski odbor Brežice.
5
Naloge zavoda so razvidne iz določil v 6. členu pravil zavoda.
6
Zavod je pravna oseba.
7
Organi upravljanja zavoda so: 7 do 13 članski upravni odbor in upravnik, ki ga imenuje svet za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru Brežice; njihove pravice in dolžnosti morajo biti predpisane s pravili o organizaciji in načinu poslovanja zavoda.
8
Uslužbencem zavoda se določajo plače v skladu z obstoječimi predpisi o nazivih in plačah javnih uslužbencev, delavcem pa po predpisih o plačah delavcev, ki ao zaposleni v državnih uradih in ustanovah.
9
Zavod ima sklade, s katerimi samostojno razpolaga:
a)	sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev,
b)	sklad za finansiranje investicij,
c)	rezervni sklad.
Sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, sklad za finansiranje investicij in rezervni sklad se formirajo iz presežkov doseženih dohodkov nad planiranimi dohodki, kakor tudi s prihrankom znižanja izdatkov od planiranih dohodkov, pri čemer pa ne smejo ti prihranki negativno vplivati na delo in organizacijo zavoda.
10
Organ za posle in naloge zavoda je svet za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru Brežice.
11
Upravnik zavoda mora v 15 dneh po pravnomočnosti te odločbe priglasiti zavod občinskemu ljudskemu odboru Brežice zaradi vpisa zavoda v register finančno samostojnih zavodov pri občinskem ljudskem odboru Brežice.
12
Natančnejše določbe o organizaciji in načinu poslovanja zavoda morajo (biti določene v pravilih zavoda.
13
Ta odločba stopi v veljavo po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Ta odločba je po določbi 1. točke 5. člena TZ prosta takse.
Številka: 05/2-
Brežice, 26. decembra 1958.
Predsednik ObLO:
,	Ivan Kolenc 1. r.
VOLITVE IN IMENOVANJA 28.
Na temelju 17. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52), 1. odstavka 22. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57), 2. odstavka 58. člena uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ, št. 18-348/58) in predloga komisije za razpis mest direktorjev in upravnikov gospodarskih organizacij pri občinskem ljudskem odboru Brežice z dne 19. XII. 1958, sta občinski zbor in zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Brežice na svoji seji dne 27. XII. 1958 sprejela
SKLEP
o imenovanju upravnikov pri kmetijskih zadrugah na območju občine Brežice
1
a)	Za upravnika Kmetijske zadruge Bizeljsko se imenuje tov. MIHELIN Benjamin, roj. 25. III-1922., iz Zg. Sušice št. 51
b)	za v. d. upravnika Kmetijske zadruge Kapele se imenuje tov. VIDMAR Drago, roj. 26- VIII. 1923, iz Kapel, št. 16
c)	za upravnika Kmetijske zadruge Dobova se imenuje tov. JURKAS Anton, roj. 10. IX. 1921, iz Dobove, št. l/a
d)	za upravnika Kmetijske zadruge Jesenice na Dol-se imenuje tov. ŽNIDARIČ Vladimir, roj. 18. januarja 1929, iz Jesenic na Dolenjskem
e)	za upravnika Kmetijske zadruge Cerklje ob Krki
se imenuje tov. MOHOR Franc, roj. 2. IX. 1922, iz Mrzlave vasi št. 4
I) za Upravnika Kmetijske zadruge Brežice se imenuje tov. GRABNAR Vinko, roj. 15. XII. 1909, iz Sentlenarta 33
g)	za upravnika Kmetijske zadruge Globoko se imenuje tov. VERSTOVŠEK Jože, roj. 7. II. 1934, iz Piršen brega 12
h)	za v. d. upravnika kmetijske zadruge Pišece se imenuje tov- KOPINČ Branko, roj. 11. II. 1933, iz Pišec št. 25
2
Ta sklep stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 05/2-6347/6 Brežice, 30. decembra 1958.
Predsednik ObLO:
Ivan Kolenc 1. r.
29.
Na osnovi 2. člena uredbe o organizaciji posredovanja dela (Uradni list FLRJ, št. 16/52) in zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov, priloga l/b, 5. poglavje, razdelek 6, ter na predlog družbenih in političnih organizacij, je občinski ljudski odbor Metlika na skupni seji obeh zborov dne 15. decembra 1958 sprejel
ODLOČBO
o imenovanju (upravnega odbora občinske posredovalnice za delo
V občinsko posredovalnico za delo se imenujejo: za predsednika: ČRNUGELJ Martin, odbornik ObLO Metlika,
za namestnika: MALEŠIČ Julij, uslužbenec ObLO Metlika,
za člane: ŠTEFANIČ Martin, usl. »Beti« Metlika, SMUK Andrej, usl. »Novotoksa« Metlika, ČRNIČ Slavo, usl. čevljarskega podjetja Metlika, JESIH Aleksander, usl. podjetja »Pionir« Metlika, FLAJSNIK Jure, splošno trgovsko podjetje Metlika-Številka: 02-3546/1 Metlika, 27. decembra 1958.
Predsednik ObLO:
Mr. ph. Jug Gojko I. r.
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI
30.
BILANCA na dan 31. decembra 1957
podjetja ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE NOVO MESTO
Aktiva	Naziv postavke	v 000	Pasiva	Naziv postavke	v 000
A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva	988	A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	988
Izločena sredstva in druga		Razni skladi	2.327
investicijska sredstva	311	B. Viri obratnih sredstev	
B. Obrfatna sredstva		Banka — kredit za obratna sredstva	1.105
Skupna obratna sredstva	6	Pasivne časovne razmejitve	—
C. Sredi,tka v obračunu jn druga aktiva Kupci in druge terjatve	3.724	C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	3.944
Druga aktiva	3.610	Druga pasiva	275
Skupaj .	.	. 8.639	Skupaj . . ■	8.639
Vodja računovodstva:	Predsednik upravnega odbora:	Upravnik:
Štefka Blatnik 1. r.	Vlado Cerovšek 1. r.	Leopold Pečarič L r.
31.
BILANCA na dan 31. decembra 1957
gospodarske organizacija RADIOCENTER NOVO M ESTO
Aktiva	Naziv postavke	v 000
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva	184
Izločena sredstva in druge
investicije v teku	834
II. Obratna sredstvu
Skupna obratna sredstva	1-184
O. Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve	9,560
°ruga aktiva	4-023
Skupaj . .	15.585
Pasiva	Naziv postavke	v 000
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev	184
Razni skladi	1,275
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit ,za obratna sredstva	12.928
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti	760
Druga pasiva	438
Skupaj . . . 15.585
Upravnik:
Josip Ogrizek I. r.
32.
BILANCA na dan 31. decembra 1957
gospodarska organizacija VODOVODNO INŠTALATERSKO IN KLEPARSKO PODJETJE Novo mesto
Aktiva	Naziv postavke	v 000
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva	4,064
Investicije v teku	679
Izločena sredstva	458
B.	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva	3,426
C.	Sredstva V obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve	5,604
Skupaj . . .	14.231
Pasiva	Naziv postavke	v 000
A.	Viri osnovnih in Stsločetnih sredstev
Sklad osnovnih sredstev	4,064
Razni skladi	1,085
Drugi viri finansiranja investicij	679
B.	Viri obratnih sredistev
Banka — kredit za obratna sredstva	2,025
Sklad obratnih sredstev	2.677
C.	Vini sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti __________________3.701
Skupaj . . .	14.231
Vodja računovodstva:	Predsednik upravnega odbora:	Upravnik:
Jožica Kdvačič 1. r-	Drago Zupet 1- r.	Henrik Cigoj 1. r.
33.
BILANCA na dan 31. decembra 1957
gospodarska organizacija »KOVINAR« NOVO MESTO
Aktiva	Naziv postavke	v 000	Pasiva	Naziv postavke	v 000
A. Osnovna in izločena sredstva		A. Viri osnovnih in izločenih sredstev	
Osnovna sredstva	4.673	Sklad osnovnih sredstev	3.991
Izločena sredstva in druga		Investicijsko posojilo za osnovna sredstva	682
investicijska sredstva	1,597	Razni skladi	1.841
B. Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev	
Skupna obratna sredstva	3.073	Banka — kredit za obratna sredstva	2.122
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva		Sklad obratnih sredstev	2.222
Kupci in druge terjatve	2.874	C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	963
		Druga pasiva	396
Skupaj • •	■	.	12.217	Skupaj . . .	12.217
Vodja računovodstva:	Predsednik upravnega odbora:	Direktor:
Cvete Berus 1. r.	Jože Crtalič !• r.	Milan Blatnik L r.
34.
BILANCA na dan 31. decembra 1957
gospodarska organ: za cilja OPEKARNA PREČNA — NOVO MESTO
Aktiva	Naziv postavke A. Osnovna in izločena sredstva	v 000	Pasiva	Naziv postavke A. Viri osnovnih in itzločenih sredstev	v 000
Osnovna sredstva	12.365	Sklad osnovnih sredstev	12.365
Investicije v teku	6.700	Investicijsko posojilo za osnovna sredstva	6.700
Izločena sredstva in druga		Razni skladi	1.808
investicijska sredstva	1.415	B. Viri obratnih sredstev	
B. Obratna sredstva		Banka — kredit za obratna sredstva	2.277
Skupna obratna sredstva V. Sredstva v obračunu in druga aktiva	117	Sklad obratnih sredstev V. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva	253
Druga aktiva Kupci in druge terjatve	3.905 1.418	Dobavitelji in druge obveznosti	2.517
Skupaj .	.	. 25-920	Skupaj .	.	.	25-920
Vodja računovodstva:
Anica Goljuf 1. r.
Predsednik upravnega odbora:
Mlartin Ajdišek J. r.
Direktor:
Anton Colarič 1. r.
35.
BILANCA na dan 31. decembra 1957
gospodarska organizacij« KMETIJSKA ZADRUGA MIRNA
Aktiva	Naziv postavke	v 000
A. Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva	5-884
investicije v teku	188
ločena sredstva in druga
investicijska sredstva	3.440
Obratna sredstva
kupna obratna sredstva	6.364
Sredstva v obračunu in druga aktiva Aupci in druge terjatve	4.391
Druga aktiva	976
Skupaj . . . 21.243
Pasiva	Naziv postavke	v 000
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev	4-273
Investicijsko posojilo za osnovna sredstva	1-661
Razni skladi	3.413
Drugi viri finansiranja investicij	188
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva	4.200
Sklad obratnih sredstev	288
V. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	5.775
Druga pasiva	1.495
Skupaj .	.	.	21.243
Predsednik upravnega odbora:
j Anton Gracar 1. r.
Direktor:
Vilko Marin 1. r.
36.
BILANCA na dan 31. decembra 1957
gospodarska organizacija KMETIJSKA ZADRUGA ŠENTRUPERT
Aktiva	Naziv postavke	v 000
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva	8.876
Investicije v teku	31
Izločena sredstva in druga
investicijska sredstva	2.942
B.	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva	10.171
V. Sredstva v (obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve	5.317
Druga aktiva	152
Skupaj . .	.	27.489
Pasiva	Naziv postavke	v 000
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev	8.876
Razni skladi	3,560
Drugi viri finansiranja	investicij	31
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna	sredstva	7.400
Sklad obratnih sredstev	2.561
Pasivne časovne razmejitve	917
V. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	3.907
Druga pasiva	237
Skupaj . .	. 27.489
Vodja računovodstva:	Predsednik upravnega odbora:	Direktor:
Marta Kost dec L r.	Jože ZupamSč 1. r.	CiriJ Ravnikar I. r.
37.
BILANCA na dan 31. decembra 1957
gospodarski organizacija »OPEKARNA« PRELESJE
Aktiva	Naziv postavke	v 000
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva	7.559
Izločena sredstva in druga
investicijska sredstva	1.883
B.	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva	1.540
V. Sredsrtva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve	1.588
Druga aktiva — nekrite neg. dok.__________________ 559
Skupaj . . .	13.129
Pasiva	Naziv postavke	v 000
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev	7.559
Investicijsko posojilo za osnovna	sredstva	1.809
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva	2.690
Sklad obratnih sredstev	469
V. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti	43
Druga pasiva	559
Skupaj . . .	13.129
Predsednik upravnega odbora:
Jožefa Lindič 1. r.
v. d. Direktorja:
Tone Skušek 1. r.
> £
Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — Odgovorni uredn k Šom Maks — Tiska tiskarna »Urška« Kočevju — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, telefon uredništva 25, 39, 85, 106 115 — interna št. 36. Letna naročnina 600 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun št. 606-70
2-246