■!,WtfflUPWtlHW
WMB
Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. 6. Bs. Aires
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466
"EL NUEVO PERIODICO11
SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto III.
BUENOS AIRES 22. AVGUSTA 1936
štev. 142
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In xa
LIST IZHAJA OB SOBOTAH POSAMEZEN IZVOD: 10 ctr«.
celo leto 9 arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Zm druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
seljenci za primorske brata
meddruštvenega odbora
ženskih rganizacij, ki smo ga ob
lv'li v zadnji številki "Novega lisia" •	.	, • Je naša javnost vzela na znanje
Veükim zadoščenjem, kakor nas
'^eščajo iz raznih krajev.
zadoščenje je povsem utemelje i0, Zgenili smo se po dolgih letih s sledili lepemu izgledu, ki so nam ia dali pred par meseci naši izseljen Združenih držav Severne Ame-Troje močnih naših buenosai-organizacij se je domenilo organiziranje velike skupne pri-katere namen je zbrati sred <tva v pomoč slovenskim in hrvat-V žrtvam fašizma v Julijski kra-obenem pa tudi manifestirati i nasilju, ki se s tako veliko '^obzirnostjo izvaja nad našimi 'tati na Primorskem.
prvi namen je v kar največji me-1 človekoljuben in je dolžnost slepega našega izseljenca po svo-^ najboljših močeh prispevati, da ^ija meddruštvenega odbora kar lepše uspe. Živimo v dobi, ko se nestrpnost med posamezniki ter malimi in velikimi občestvi mo no razpasla. Prav gotovo pa je Orodna nestrpnost, ki je izmed |8eh najhujša, ker povzroča največ ev, dosegla najvišje meje'preti-lanosti baš na Primorskem, kjer ži-e ljudje
naše krvi in našega jezika. ' a ®totine žrtev fašistične narodne k s^rPflosti je po italijanskih ječah v konfinacijskih taboriščih in na ''°tine je družin, ki radi tega živo-
l&V»' •
,'Jo v največji bedi in pomanjkanju.
^jšati bedo in trpljenje teh žrtev j¡h'
Španska državljan ska vojna - vedno bolj okrutna
Grozodejstva, ki jih počenjajo afriške čete, ki so jih revolucionara privedli v Španijo - Vlada napoveduje skrajno brezobzirnost in predvideva, da bodo bratomorni
boji trajali še dolgo
Z nezmanjšano silo in še s povečano okrutnostjo se nadaljujejo na Španskem bratomorni boji, in sicer že peti teden.
In še danes ni mogoče predvidevati, kako se bo boj končal. Vlada sama računa, da bodo boji še dolgo trajali in ti boji bodo gotovo brezobzirni do skrajnosti. Vojna je vselej o-krutna stvar; najbolj nečloveška in preko vseh mej zverinska pa je državljanska vojna, v kateri' se bojujejo, drug proti drugemu, ljudje iste krvi. V takšnem boiu ni prizanašanja, tudi
m,
trupel, kjer so iskale svoje ustreljene može. Revolucionara so v samem Badajozu postrelja li okrog 1500 vladnih pristašev.
Na drugi strani pa poročajo, da tudi ljudska milica ne prizanaša več revolucionarcem in vla da se je baje odločila, da bo proti vstašem uporabila vsa sredstva, "četudi bi bilo treba spremeniti deželo v kup razvalin". Revolucionara obdolžujejo vlad ne pristaše, da so začeli rabiti strupne pline, vendar pa je vla-
križala vstašem skrbno izdelane načrte.
Dasi je bila skoro vsa vojska v rokah upornih oficirjev, se je ljudski milici posrečilo v par dneh popolnoma zatreti upor v Kataloniji, pred. vsem v Barceloni, ter vdušiti vstajo v Madridu. Ker je večina letalstva ostala vladi zvesta in ker je ljudstvo s takšnem navdušenjem začelo braniti republiko, da je celo tisoče in tisoče žensk seglo po 0-rožju, so revolucionara naleteli na nepričakovan odpor ter so da to zanikala ter je priznala brž spoznali, da jim španske
°vih žena in otrok- in mater ter Voglih očetov, je človekoljub-in — v našem slučaju — tudi *iodna dolžnost vsakega posamez-
«ktt,
»a
"»h
^a. Res je, da naši izseljenci ne
6 v izobilju, ker časi niso dobri,
n<*ar pa smo trdno uverjeni, da 'e K
^ vsak naš človek, ki čuti le še ljubezni do zatiranih roja-rade volje odzval pozivu med-
^Uštvenega odbora ter bo rad do-'nesel za najbolj preganjane iz-njih vsaj skromno materialno
H

ev> ki jo predstavlja vstopnina. Prireditev ta bo imela še drug
, slej uveljaviti. Prireditev bo — tsi»
°r je v proglasu rečeno — eno-
:®n pomen: doprinesla bo dokaz, naše izseljeništvo, vkljub zma-r111) ki jih je doslej slavilo nasi-
lia ,
1 nikakor še ni zgubilo svoje trd-vere v pravico, ki se mora prej
K
<l|u - - -
Bn krik našega izseljeništva pro ^tiranju, krik, ki se mu bodo prišli tudi nekateri tukajšnji zago-(j^'ki svobode in pravice; čujemo, ie(jS poleg drugih, govoril na pri-^ Jtvi tudi podpredsednik poslan-^ e zbornice, odličen argentinski ''anientarec in intelektualec.
A
"Ha ki iav 1;
ričo vzvišenih namenov, ki jih
ta prireditev, ga ni izgovora, opravičil odsotnost. Vsa naša noat je dolžna sodelovati za to,
4 L
do prireditev manifestacije, ka-
vi(j 6 Slovenci še "¡smo imeli prilike
v Buenos Airesu! d0, prePričani smo, da bo to svojo s0 v Polni meri izvršila, kakor Jo izvršila sodelujoča društva, k! Sih '.011010 vseh načelnih in dru-l4 dlferenciacij, složno lotila de to Plemenito skupno akcijo e;istvo samo, da sodeluje kar tro bonaših organizacij, je dog^ek, ki °stal trajno zabeležen v doslej
Oddelek ljudske milice v Guadarramskih hribih, se j.e pripravlja, da odbije l^ipad revolucionarcev.
tedaj ne, ko se nasprotnik pro- samo, da se uporabljajo plini za
glasi za premaganega iti odloži orožje.
Tako na primer se je zgodilo v Badajozu, kjer se je vladna milica dolgo, a brezuspešno bra nila. Ko so maroške čete, ki so v službi revolucionarcev, zasedle mesto, se je tam izvršilo straš no klanje. Dopisniki raznih listov zatrjujejo, da so temnopolti vojaki izvrševali hišne preiskave, pregledovali moške, ali i-majo na rami znamenje, da so streljali s puško, pa so takoj u-strelili vsakega, o katerem so u-gotovili, da se je bojeval proti njim. Trupel par dni niso pustili pokopati, da bi to "služilo za zgled"; potem pa so jih zažgali na velikih grmadah. Poročevalec nekega portugalskega lista, ki je prisostvoval tem grozodejstvom, pravi, da je bilo pretresljivo gledati, kako so v črnino oblečene vdove begale s svojimi otročički med kupi človeških
ne vedno razveseljivi zgodovini naše naselbine ob La Plati.
In še nekaj: prireditev se vrši na dan obletnice 'bazoviških žrtev in ima zato veliko večji pomen. Med-društveni odbor pa je sklenil, naj se ta obletnica letos ne praznuje v tugi in žalosti, marveč v krepkem prepričanju, da Bidovec in tovariši niso zaman žrtvovali svojih mladih življenj ter da bo končno le zmagala pravica, ki jo nasilje sedaj tepta.
solzenje.
Brezmejna mržnja se širi po vsej Španiji in narod s^'kopi je v krvi. Računajo, da je tekom prvega meseca državljanske vojne padlo vsega 50.000 oseb in več ko tretjino padlih doslej sploh niso še identificirali. Materialno škodo, ki jo je povzročila vojna, je sedaj skoro nemogoče ceniti, vendar pa nekateri računajo, da more znašati doslej že svojih osem ali pa še več milijard peset.
Vlada je baje dobila dokaze, so vstaški generali že dolgo prej pripravljali revolučijo ter da so pobudo zanjo dali veleposestniki in velepodjetniki, ki so se zbali agrarne reforme in drugih socialnih zakonov, katere je začela uveljavljati nova vlada, potem ko je zmerni Alcala Zamora moral odstopiti vrhovno državno vodstvo Azani. Že v a-prilu, torej dva meseca po volit vab, pri katerih je španska ljudska fronta izvojevala veliko zmago, so imeli vstaški generali sestanek, na katerem so se domenili, da naj generalni štab iz-načrt za oborožen j upor proti levičarski vladi.
Revolucija bi bila z lahkoto uspela, da ni upor v Maroku izbruhnil nekaj dni prej, nego je bilo domenjeno. Vlada je bila s
garnizije ne bodo zadostovale, če si hočejo zagotoviti zmago. Sklenili so torej prepeljati i t A-frike 20 do 30 tisoč bojevitih maroških vojščakov in obrnili so se na Italijo in Nemčijo za letala.
Danes računajo, da razpolagajo revolucionara s približno 250.000 oboroženih mož, za vla do pa se bori pol milijona vojakov, policajev, delavcev in kmetov.
Rekli smo že da -ni mogoče ni ti približno predvidevati, kdaj in kako se bo ta strašna državljanska vojna končala. Odločilnih porazov niso utrpele doslej ne vstaške čete, ne vladna milica.
' Izgleda, da so revolucionara sedaj začeli z veliko ofenzivo, ki náj bi vojno odločila njim v prid. Če se ljudski fronti posreči zadržati ta napad, ki je usmerjen z več strani proti Madridu, se bo revolucija najbrž izjalovila, dasi s tem še <ni KSfcpno, da bodo boji prenehali. Borba je na življenje in smrt in toliko eni kolikor drugi hočejo svojo ko/.o čim dražje prodati.
Razen v Kataloniji, deloma v Aragoniji ter pri Oviedu, kjer je ljudska milica v ofenzivi, povsod drugod napadajo revolucionara. Vlada z mrzlično naglico vežba čete v Madridu, Va-lenciji, Barceloni in drugod, ter
V	Burgosu sta £e sestala vstaška generala Franco in Mola, ki sta po vsej priliki izdelala bojni načrt; zato je pričakovati, da se bodo v bodočih dneh začele hude velike bitke severno in južno od Madrida.
Maroški legionarji, ki operirajo na jugu, si prizadevajo iztrebiti nasprotnike z ozemlja med Badajozom, Córdobo. Jae-nom in Murcio, da bi s tem pripravili teren za neovirano prodiranje proti severu. Ta posel pa ni baš lahek, ker naletavajo skoro v vsaki naselbini, in tudi v najmanjših vasicah, na odpor oboroženih skupin prebivalstva, ki branijo vsako ped zemlje. — Ljudstvo skušajo ustrahovati s tem, da povsod, kjer zavladajo, postreljajo glavne voditelje ljucl ske fronte.
Na severu so se vršili 1 juti boji okrog San Sebastiana, ki se jih je udeleževala tudi uporniška križarka "Alm. Cervera, katera je obstreljevala vladne postojanke z morja. Topniča-rjem ljudske milice pa se je posrečilo rešiti se tega nevarnega morca; križarka je «dobila takšne poškodbe, da se sedaj baje potaplja.
V	središču države so vladne čete porazile vstaško kolono, ki je prodirala proti glavnemu mestu, ter so zasedle Navalmoral de la Mata in Alio.
V	Madridu so obsodili na smrt ter tudi že ustrelili generala Fanjula, ki je načeloval vstaji v glavnem mestu, in pa polkovnika Quintano.
Na Mallorki, ki spada k Ba-learskim otokom, so se iskrcale vladne čete, ki se sedaj borijo proti vstašem.
Revolucionara so dobili baje že preko sto letal iz Nemčije in Italije in mnogo nemških in italijanskih letalcev je že t njihovi službi ter so se celo že udele-ili bojev.
Ta dejstva in pa razni drugi incidenti so zelo nevarni za mir v Evropi. Pred par dnevi se je na primer zgodilo, da je neka
tem prezgodaj alarmirana in 24j jih pošilja na fronto, krepit u ur ji je zadostovalo, da je ljudu- ¡ trujene in razredčene obrambne stvu izročila orožjfe in s tem pre oddelke.
RAZNE VESTI
Potopil se je blizu braziljske obale francoski potniški parnik; "Eu-bee", ki je vozil proti Buenos Airesu; v megli je vanj zavozila angleška tovorna ladja 'ICorinaldo" ter ga močno poškodovala. Potnike so rešili, pet kurjačev pa je prostovolj no šlo v smrt, da rešijo ostale potnike in moštvo. Kurjai so se zaprli v strojni prostor, da bi vanj ne vdrla voda, ki bi sicer povzročila katastro faino eksplozijo.
Ras Desta in nekateri drugi abe-sfnski glavarji, da bodo nadaljevali četniško vojno proti Italijanom do zadnje kaplje krvi. Zato boji še niso prenehali in bodo najbrž minula še leta, preden bo italijanska 0-kupacijska vojska v resnici zagospodovala. vsej deželi.
Veliko pozornost je vzbudil obisk francoskega gelneralfa Gamelina v Varšavi, kjer se je baje posvetoval s člani poljskega generalnega štaba. y zvezi s tem domnevajo, da se je Poljska spet začela nagibati na francosko stran in da se bo radi tega njeno prijateljstvo z Nemčijo 0-hladilo.
Mnogo francoskih levičarjev je
prišlo v Španijo, kjer se nameravajo bojevati ob strani ljudske milice proti vstašem. Tako so storili tudi mnogi italijanski in nemški proti-fašisti, ki so živeli v izgnanstvu na Francoskem in v Švici.
Zaroto proti Stalinu in drugim sovjetskim voditeljem so baje razkrili v Moskvi. Tajna policija trdi, da so razni opozicijski elementi, pod vodstvom Tropkega, Zinovjeva in Kameneva, skušali strmoglaviti sedanjo vlado. Sedaj se v Moskvi že vrši proces in oba poslednje imenovana obtoženca sta priznala svojo krivdo, dočim Trocki izjavlja, da si je zadevo izmislila GPU.
Večja skupina francoskih častnikov je odpotovala v Rusijo, kjer bo proučevala organizacijo rdeče vojske, pozneje pa bo posetila še Varša vo in Prago.
Znana italijanska pisateljica Gra-zia Deledda, ki je leta 1926 dobila Nobelovo nagrado za literaturo, je v nedeljo preminula v Rimu.
španska vladna vojna ladja u-stavila nemški parnik "Kamenin" ter ga preiskala, dasi se ni nahajal. v španskih vodah. Iz Berlina so takoj poslali protest ter so celo zaukazali nemškim vojnim ladjam, naj v obrambi nemških ladij uporabijo tudi topove, če je treba. In to so kaj nevarna navodila.
Vlada je postavila straže s strojnicami na križišča važnejčih ulic v
Madridu
SEMANARIO YUGOESLAVO
K	•
t
j
APARECE LOS SABADOS
Dirección:
Stru S
NOVI LIST
ARGENTINSKE VESTI
r/,
Argentinsko-romunska trgovinska pogodba
Argentinski zunanji minister dr. Saavedra Lamas in romunski poslanik g. Buzdugan sta podpisala pretekli teden posebno ¡trgovinsko in plovno pogodbo, katera bo ojačila ve zi med Argentinijo in Romunsko. Romuni bodo tu kupovali bombaž, kože, tanin, volno itd., uvažali pa bodo predvsem les. Pogodba vsebuje takozvano klavzulo najbolj favorizirane nacije.
Letalska nesreča
Tekom vežb, ki jih je izvajalo neko vojaško letalo nad letališčem v Campo de Mayo, se je dogodila preteklo soboto huda nesreča; letalo je treščilo z znatne višine ter se razbilo. Pri tem je bil letalec Loctcher ubit, njegov spremeljevalec pa ranjen.	'
Manifestacija ljudske fronte
Danes popoldne se bo vršija velika manifestacija v proslavo spomina argentinskega državnega predsedni ka dr. Súenza Pene, ki je tu uvedel splošno, enako in tajno volilno pravico. Manifestacijo so priredili radikali, socialisti in napredni demokrati. Policija, ki je bila sprva odklonila dovoljenje, da bi se priredil tudi obhod po mestu, je končno popustila, ko so zastopniki navedenih strank posredovali tudi pri notranjem ministru.
Iz okrajev Villa Crespo, Plaza Italia, Plaza Flores, Cabildo ter Boedo bodo udeleženci odkorakali v povor-kah na trg "Plaza On.ce", odtod pa, skupno, na Kongresni trg, kjer se jim bo pridružila še povorka, prihajajoča s trga Constitución. S Kongresnega trga bodo kolone ma-nifestantov v strnjenih vrstah odkorakale po ul. Callao, Corrientes po Severni avenidi na Florido, kjer bodo na posebni tribuni nastopili govorniki posameznih strank.
Z današnjo manifestacijo hoče ljudska fronta dokazati, da je prebivalstvo glavnega mesta republike odločno na strani svobode in demokracije ter da zavrača vsak poskus, da bi se tudi v Argentiniji uvedel takozvani "režim močne roke", kakor jih imajo že ponekod v Evropi in ki bi ga tudi tu radi preizkusili nekateri krogi. <
Olajšave za trgovce
Finančni minister, ki se je po daljšem dopustu spet vrnil na svoje službeno mesto, je novinarjem izjavil te dni, da pripravlja vlada načrt za važno davčno razbremenitev trgovcev in obrtnikov, ker namerava namreč deloma odpraviti, deloma pa močno znižati takozvane "patente", s katerimi so sedaj industrijska iij, trgovska podjetja močno obremenjena.
Shod nacionalne fronte
Takozvana nacionalna fronta, ki so si jo nekateri umislili kót protiutež napram ljudski fronti, se je sinoči predstavila javnosti v nekem tukajšnjem gledališču. Nekoliko-govornikov, med katerimi je bil tudi bivši finančni minister dr. Pinedo, so razlagali, kako mislijo rešiti državo, ki je, po njihovem mnenju, baje v veliki nevarnosti.
Napad na salezijanski zavod
Preteklo nedeljo, v zgodnjih jutranjih urah, se je razpočila ob vhodu v poslopje salezijanskega zave da v Córdobi močna bomba, ki so jo neznane roke tja položile. Zaradi eksplozije se je zrušil vhod, popokali so nekateri zidovi in stekla. V zavodu je nastanjenih okrog 250 o trok, med katerimi je eksplozija povzročila seveda razumljivo paniko. Dogodek je izzval v mestu znatno vznemirjenje in sam guverner je dal najstrožja navodila, da se krivci čim prej izsledijo ter izročijo sodišču.
Skrb za Argentince v Španiji
Krvavi dogodki na španskem so spravili v znatno življensko nevarnost precejšnje število argentinskih državljanov, ki so se tam mudili na obisku. Da bi te ljudi rešila iz nemarnosti, je tukajšnja vlada poslala v španske vode križarko "25 de Mayo", ki ima prispeti danes ali jutri v Alicante, kjer bo vkrcala argentinske državljane, ki bi radi zapustili nemirno Španijo.
Ta krat jim ni uspelo
Jetnišnica v La Plati je že zdavna zaslovela po vsej republiki zato, ker se jetnikom le prerado posreči po begniti iz njenih celic. Ker ima vsako pravilo svoje izjeme, se pred par dnevi' nova nakana ni posrečila za prtim ptičkom, ki bi radi zleteli na svobodo. Jetniškemu čuvaju Jesusu Barbolofheja se je namreč začelo zdeti sumljivo, ko so jetniki prepogosto zahajali v kopalnico. Sporočil je svoje sume višjim predstojnikom, ki so brž šli pogledat, kaj utegne bi ti vzrok tako pogostega "tekanja". Pa so ugotovili, da so jetniki izkopali že dober meter globok rov, katerega so nameravili speljati v podzemeljski predor, skozi kateri je leta 1933 pobegnilo iz jetnišnice skoro dva tucata gostov.
Pazite na otroke!
V nedeljo popoldne se je igral 3 letni Hektor Vautier na balkonu hiše štev. 2070 na ul. Arcos, kjer je stanoval s svojimi starši. — Zabaval se je z žogo in ko je ta premočno poskočila ter zletela z balkona na ulico, se je fantiček pognal za njo in sicer na tako nesrečen način, da je omahnil črez železno o-grajo ter padel 30 metrov globoko na cesto, kjer je obležal mrtev.
Podobna nesreča se je d&godila v torek dopoldne na Av' Alvear 4432, kjer je 10 letni fantič skočil na zid "azotee", zgubil ravnovesje ter padel 15 metrov v globino'. Težko ranjenega so ga prepeljali v bolnišnico, kjer mu pa niso več mogli rešiti življenja.
Pokolj med delavci
V kraju Violeta-Pergamino, in sicer v tamošnjem železniškem žitnem skladišču, so se zaradi dela sprič-kali 26 letni Viktor Robledo, 46 letni Vasilij Radanovič in njegov brat Elija, star 42 let. Po raznih hudih besedah je Robledo potegnil iz žepa nož ter napadel Vasilija; ta se je skušal braniti z metlo, vendar pa se ni mogel otepsti pobesnelega Robleda in je zadobil več smrtnih Posredovanje za pomirjenje I ran- Vasilju je prišel na pomoč E;\-
Zahvala
Nepozabljenim tovarišem in tovarišicam D. K. D. "Iskre" v Córdobi
Podpisani se Vam potom Novega lista javno zahvaljujem za poslani album z Vašimi lastnoročnimi podpisi, katerega mi je osebno prinesel tov. predsednik Andrej Grego-rič, ko je nepričakovano prišel v glavno mesto republike, da obišče svoje sorodnike ter številne prijatelje in znance.
Ta skromni, aVepi spomin, katerega ste mi poslali v priznanje za moje malenkostne zasluge na polju slovenske delavske prosvete v cor-dobski naselbini, kjer sem sedem let bival med Vami, bo zame vedno ciraga svetinja in lep spomin na Vas ki ste mi bili ne samo tovariši in tovarišice, ampak pravi bratje in sestre v družini D. K. D. "Iskre".
Ob tej priliki Vam toplo priporočam, da pod nobenim pogojem ne o-pustite započetega dela in ciljev, ki smo si jih začrtali ob ustanovitvi društva, ampak da neustrašeno korakate naprej po začrtani poti do kenčne zmage k svobodi!
Vedno Vaš tovariš
Anto'n Mozetič.
Dalo Jugoslovanskega patronata
Tekom meseca julija t. 1. je pose-tilo urad Jugoslovanske izseljenske zaščite vsega 241 oseb, bi so iskale dela, priporočil, razne informacija, zdravniško pomoč, podporo, prehrano, prenočišče, itd.
Od strani delodajalcev je Zaščita dobila ponudbe za zaposlitev 113 o-seb, in sicer za 37 sobaric in kuharic, 1 mizarja, 27 težakov, 3 zakonske dvojice, 2 mehanika, 30 klesa-rjev (za v Bolivijo) in 10 trgovskih pomočnikov.
Potom urada je bilo zaposlehih vsega 32 oseb, in sicer: 27 težakov, 2 sobarici, 1 mizar, 1 mehanik in 1 trgovski pomočnik.
Malih denarnih podpor za zdravila, potne stroške itd. je izdala Zaščita v navedenem mesecu vkupno ? 40.40, poleg tega pa je še porazdelila 58 bonov za kosila in 14 bonov za večerje, prenočišča in zajtrke. — Prejela je 31 dopisov, odposlala pa jih je 267.
t
Potoni zračne pošte sem dobil žalostno vest, da mi je dne 10. avgusta preminul^, poto-lažena s sv. zakramenti, moja d raiga mati
Frančiška Trpin vdova Pintar
v í-'tarosti 70 let, doma iz Pod-sabotina pri Gorici.
Zapušča štiri sinove: Maksi-miljana, Mihaela in Jožefa v domovini, hčer Matildo, poročeno Terčič, pa v Jugoslaviji. Jaz pa se nahajam v Argentiniji in mi ni toilo mogoče spremljati zlate mamice na njeni zadnji poti.
Rudolf Pintar,
Bs. Aires dne 22. avgusta 1936
Štorklja
štorklja je obiskala v soboto, 15. t. m., družino rojaka Franca Kod-riča iz Brji; njegovi ženi Amaliji, iz Velikih Žabelj, je prinesla krepkega sinčka. Srečnim staršem naše čestitke!
LISTNÍCA UPRAVNIŠTVA
I. II. — Resistencia: Naročnino za dve leti smo v redu prejeli. Najlepša hvala! številko, ki jo pogrešate, smo Vam še en krat dostavili. Po zdrav!
1. Z. — Machagay: Lista Vam nismo ustavili in številko *od 8. avg. niste prejeli, ker ni izšla, kakor smo javili že teden prej; avgust ima namreč pet sobot in naš list izhaja 4 krat mesečno. Naslova, ki ga želite, Vam ne moremo dostaviti, ker tam ni nobenega našega konzularnega zastopništva. Bivši honorarni konzul je bil razrešen svojih dolžnosti.
Štefan Ž. — Rosario: V redu prejeli in nič ne de, če ste nekoliko zamudili. Najlepša hvala in pozdrav vsej družini!
Raznim, ki vkljub pozivom še niso izvršili svoje dolžnosti ter poravnali naročnino, bomo ta mesec ustavili nadaljnje počiljanje lista. Kdor ki torej Novi list rad prejemal, naj naročnino poravna, če je že ni.
CERKVENI VESTNIK
Večernice na Saavedri pretečeno nedeljo so bile dobro obiskane. To se ve, da je ostalo precej prostora za tiste, ki niso prišli. Prosim vse dobrohoteče, da rečete dobro besedo pri prijateljih in znancih, naj pridejo k naši službi božji, kadar je zato prilika.'Le brez skrbi bodite, da se ne bom spuščal v nikako P0'1' tiko.
To nedeljo, 23. avg., je sveta .maša na Paternalu, večernice bodo °b 4. uri na Avellanedi.
V	pondeljek je sv. Jernej, apostol. Svojo zvestobo do Jezusa je P'8' čal s tem, da so mu živemu odrli k0' žo. Ni mu bila to prevelika žrtev zS zveličanje. Modernim ljudem se P8 ne zdi vredno niti misliti na dušo* a kam še, da bi zanjo kaj storili!
V	petek je sv. Avguštin. Krivove-rec in lahkoživec, je po dolgem P1"6' mišljevanju in težkem notranje«1 boju nazadnje prelomil z nevered-nim življenjem in postal duhovnik škof, učenjak in svetnik. Njegov naJ lepši spis so "Izpovedi", kjer pre'e' po opisuje težke boje, ki jih je bori', predno je Resnico spoznal in *Pre' jel. Ta knjiga je spreobrnila že mar sikaterega modernega miselnega veka. Prevedena je tudi na slovenščino.
V	soboto je obglavljenje Janeza Krstnika.
V	nedeljo 30. aug. sv. maša in večernice na Paternalu.
Hladnik Janez.
Nova Slovenska Gostilna
"Gruta de Postumia"
Dobra postrežba, čisti in zračni prost°rl' zmerne cene. — Rojakom se topi® priporočata za obisk lastnika
Ivan Gašperšič
in
Ludvik Dekleva
AV. FOREST 621 — CHACAR'1"*'
Dr. Alvear odpotuje v Evropo
Vodja radikalov dr. M. TJ. Alvear se bo odpeljal koncem t. meseca v Lisbono v družbi svoje žene, katere mati je tamkaj preminula; po kratkem oddihu bo taščine zemske ostanke spremljal v Buenos Aires.
na Španskem
Uruguayski zunanji minister je započel akcijo, katero namen je pridobiti južnoameriške države za to, da bi posredovale v svrho prenehanja sedanjega klanja v Španiji, katero smatrajo južnoamfcri&ki špansko govoreči narodi za svojo domovino. Pobuda je našla odziv in si tudi argentinska vlada prizadeva najti primeren način za takšno posredovanje med španskimi revolucionara in vlado.
»»-V"V v"»"*1"

v y y yfv vw y y v vv
ja, pa tudi njega je Robledo več krat smrtno zabodel; Elija se je zgrudil v mlaki krvi, vendar pa je še našel toliko moči, da je vzel iz žepa revolver, pomeril proti Robledu ter sprožil. Krogla je zadela in sicer smrtno. Ko je prihitela policija, so bili že vsi trije delavci mrtvi.
Izid šahovskega turnirja
Šahovski turnir, ki ga je organiziralo D. K. D. "Ljudski oder", se je končal s sledečim izidom:
Turel Mirko 15 točk in pol; A. Zetko 15; A. Vuga 14; G. Srebrnič in J. Živec vsak po 13; R. Guštin 12 in pol; S. Pečenko 10; J. Krpan 8-in pol; R. Leban 8; J. Hlača 7; M. Krušič, A. Hace in A. Turel vsak po 6; A. Vodopivec, H. Baučar in A. Ferfolja vsak po 4 in pol; S. Kod-rič 3 in E. Štrosar 2.
Nagrade so bodo razdelile na domači zabavi, ki se bo vršila dne 30. t. m. popoldne v društvenih prostorih ul. Paz Soldán 5150.
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59
Predstavnik za celo Južno Ameriko
PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE - LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA
Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem
sigurnim potom
BRZOJAVNO! Z AVIJONOM! Z POŠTO!
NAŠ ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC
za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo.
NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM
Ker bi bilo potovanje še dražje
NIKAKIH POTEŽKOČ
Naše uradne ure: od 8 1|2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 1|2 Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjenje!
L ZAHVALA
Mi, potniki tretjega razreda, ki smo prispeli v Buenos Aires z brzo-parnikom Conte Biancamano, dne 8. avgusta t. 1. se najtopleje zahvaljujemo uradništvu in Banki Germani-ki sami za vse kar so za nas storili, da smo tako siajno potovali ter obenem priporočamo vsem onim, ki nameravajo kogarkoli vpoklicati, da so obrnejo na imenovani zavod, kjer bodo najbolje postreženi.
Stanišič Štefan iz Hršine, Krkoč Franja iz Malovšč pri črničah, Verica Konič tudi iz Malovč, Car-čič Elizabeta in sin Franc iz Malega Lušinja, Baradte Marija iz Supljaje, Musulin Nikolaj iz Učman, Vener Gizela iz Gradiške, Bevčič A-lojzija iz Stankovcov, Rosalilia A delina iz Conze v Furlaniji, Vida Mirošič iz Lokev pri Divači, Sorenti Ana, Barone Vid, Barone Bruno in Marija vsi doma iz Polje v Furia niji.
Dne 20. t. m. so pa odpotovali v •stari kraj sledeči naši znanci, kate rim je tudi preskrbela vse v redu Banko Germaniko, da so se brez sitnosti ukrcali. — Pozdravljamo vse znance in kličemo nasvidenje: Nuncija Ivan iz Knežaka — Vareko Mihael iz Pobe in Rohrbacher Leo pold iz Petrograda
KROJAČNICA
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, Billlnghurst 271 dpt. t
(višina ulice Cangallo 3500)
Predavanja
V	nedeljo ^0. avgusta bo v "Taboru" (Paz Soldán 4924) predaval dr. V. Kjuder o zakonskih predpisih glede zaposlovanja žensk in mladoletnih otrok, s čimer se bo zaključila serija predavanj o argentinski delovni zakonodaji. Predavanje prične ob 5. popoldne. Po predavanju običajna družabna zabava.
Maša zadušnica
V	nedeljo, 30. t. m., ob 10. uri se bo brala sv. maša zadušnica csa pok. Henrika Kravanjo v kapeli na Av. del Campo 1653. — Marija Ko-mac-Kravanja.
Objave Kr. Poslanstva
Charcas 1705 — Buenos Aires
Kr. poslanstvo traži sljedeče ise-Ijenike:
Pr. br.: 2352
Vlada Sliškovič pok. Tome, iz
Sinja.
«
Pr. br.: 652
Domcnik Nikolió, rodjen 1907. g. u šibeniku.
Čedcmil Radoševič pok. Vida, ro dom iz Medulina, u Istri.
KROJAČNICAIN TRGOVINA
"MOZETIČ"
Ima v zalogi vsakovrstno zimsko blago za obleke, kakor tudi vsake vrste moškega perila.
Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal)
92B
Z mirnim srcem se lahko zatečete v
Moderno zdravilišče
Talcahuano 1060
Buenos Aires
V VSAKEM SLUČAJU
Ko iutite, da Vam zdravje nI v redu.
Našli boste v tem zdravilišču specilizira ne zdravnike in najmodernejše zdravniš ke naprave. Upravitelj naš rojak dr. K.
VELJANOVIC
Sprejemamo bolnike v popolno oskrbo ln sicer po jako zmernih cenah.
Izvršujem« tudi operacije
Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko.
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik en«
sliko v barvah MARKO R A D A L J Specialist v modernem slikanj11, Facundo Quiroga 1275 ln 1407 D.
SVOJI K SVOJIM!
FILOMENA BENEŠ - BUKOVA
Slov. babica
Bivša prva šefinja v praški P0í"t"r. nršnici ter s prakso v bolnici Juan r
por"1-p pei"
nández, se priporoča vsem
Slovenk^;
Sprejema penzionistke iz mesta ,n jno žele v popolno oskrbo. — Cene 'z,?erI1a nizke, postrežba prvovrstna. — Spr®J od 7. do 21., ob nedeljah in praznil«1!1^ do 20. — Vprašajte za informaCJ preden greste drugam
LIMA 1217
Lečenie brez bolesti.
u. T. 23-^
Ana ChrpoVü
tuK-
Slov. babica
dipl. v Praqi in Bs. Airesu. z vo prakso v praški porodnišnici ter v bolnici "Rawson", se priporoča v 8 .t Slovenkam. — Sprejema penzionis4^^ mesta in z dežele v popolno oskrbo. _ izredno nizke. — Postrežba prvoVs
^ 8182
ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (May°>
U
bo:
st«
ROJAKI
PRI 2IVCU
v znani restavraciji, najboljše postreženi.
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. ^ Lepi prostori, pripravni
svatbe — Prenočišča. -- ¡j, za prenočišče prenovljen« na novo opremljene.
Rojakom se priporoča ls"tmlirtri;C EMIL »VP
PATERNAL	Osorio 50»*
KROJAČ
Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za P
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal)
__ U. T.
NOVI LIST
Strah 3
s

SLOVENCI DOMA IN DRUGOD

VESTI IZ DOMOVINE
^merikancl na OtsISKU
Večja skupina Slovencev iz Se-"ürhe Amerike je posetila stare kra ,e Pod vodstvom ameriškega javne-delavca Leona Zakrajška. V Ev-f°Po so se pripeljali na veliki iranski prekooceanski ladji "Norman (''e" in so bili priče nezgode, ki se v Southamptonu dogodila angleš 5einu letalcu, čigar letalo je padlo krov velikega prekomornika, ka-*°r smo svoj čas poročali.
sK0ZI OKímO JE SKOCiL
® Prvega nadstropja Splošne bolnice v ljubljani je skočil železni-5r Edvard Ošaben, star 49 let, ka-rega so bili tam operirali na želod • Operacija se je posrečila in zato "e vedo razlagati, kaj je Ošabna ■"alo v smrt, kajti podlegel je tež-poškodbam, ki jih je dobil pri Mcu.
'sr,
Umetniška kovačnica mehanična delavnica
Specializirana v oknicah, meta. ličnih pročeljih, železnih vratih, vestibulih, ograjah itd. itd. Se priporoča slo venskim izseljen cem za vsa v stroko spadajoča naročila.
CUCIT & HUMAR
BOULEVARD BALLESTER
425
Villa Ballester
PREBIVALSTVO SLOVE NIJE
Po podatkih Higijenskega zavoda v Ljubljani je štela Slovenija dne 31. decembra 1935 vsega 1,199.052 prebivalcev. Porok je bilo tekom leta 1935 skupno 8.028 in število novorojencev je znašalo 27.961, med katerimi je bilo 3.347 nezakonskih; umrlo je v istem času 17.467 oseb.
K
S*
************************
* * * * *
I *
* * * * *
t
I *
***********************
Zobozdravnika
Ora. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov Dentista \
Melles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1721
PETER ŽIVKOVIČ NOVI PREDSEDNIK JNS
V Beogradu je imela Jugoslovanska nacionalna stranka kongres, kateremu je predsedoval dr. Kosta-Kumanudi, |ker je bil predsednik stranke Uzunovič, radi bolezni odsoten. V svojem govoru je poudarjal, da so vse časopisne vesti o nesoglasjih v vodstvu stranke neresnič ne, ker vlada v JNS popolna sloga in ker da je to edina stranka, ki ve, kaj hoče. Po razftih poročilih dr. Kramerja, senatorja Benjanina, je bilo izvoljeno novo strankino vodstvo.
Dosedanji predsednik Nikola U~ zunovič je bil imenovan za častnega predsednika, predsednik pa je postal Peter Živkovič, general, kateri je naslednjega dne takoj prosil za upokojitev; njegovi prošnji je vojno ministstvo ugodilo. Podpredsednika sta Jovo Benjanin in Juraj Demetrovič, za glavnega tajnika pa je bil izbran dr. Albert Kra mer.
PO DVAJSET LETIH
ODKRILI UMOR
Pred kratkim je na studenškem pokopališču pri Mariboru prekopa-val grobar stare grobove. Ko je prišel do groba Marije Rauševe, ki je umrla leta 1914 v Studencih in odprl že napol strohnelo krsto, je o-pazil v spodnjem delu trebuha o-kostnjaka zapičene gnojne vile. — Grobar je o tem obvestil orožnike, ki so zadevo javili državnemu toži-teljstvu, ki bo sedaj odločilo, ali naj se navzlic zastarelosti vodijo poizvedbe glede skrivnostne smrti pokojne Marije Rauševe, ki je umrla v visoki starosti 82 let. Najdba je seveda povzročila v Studencih majhno senzacijo in ljudje sedaj živahno komentirajo zagonetni dogodek, kujejo se razna mnenja, vendar ni verjetno, da bo po 22 letih uspelo pojasniti skrivnostno smrt; Marije Rauševe.
Izseljensko društvo „TAB0R"
''''iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiim
■ 111111111 M 111111111111? 1111111111 u 1111111111 M 11111 u
Cenjene rojakinje in rojake vljudno vabimo na
Prireditev
ki se bo vršila v nedeljo, 23. AVGUSTA 1936, v dvorani ul. ALSINA 2832 (blizu trga "Plaza Once")
Spored:
OTVORITEV — Svira orkester l" pEKLAMACIJA
' 'Pod OKNOM" (A. Hajdrih) poje moški
4	*bor
5	VENČEK NARODNIH — poje moški zbor
' Reklamacija
ODMOR
& ario niccodemi:
h Scampolo "
Igra v treh dejanjih
čudovita in sijajno pisana ter veselih in glnljivih prizorov polna zgodba
w j..... r. —». w* cv i • n tyuuua
dozoreva v žensko. Zgodba dobre in od vseh zapuščen^ pocestne k. M _ Scampola —, v katere srčecu začne kliti ljubezen do Inženerja Tita, (°leba med pohotne privlačnostjo pevke Franke, prikupno dražestjo lepe
e Emilije ter osvajajočo nedolžnostjo preprostega dekletca. ^ Scampolo" je tako lepa in privlačna snov, da je bila že obdelana v ro-„j . 0led.Sk, igri, v opereti in v filmu. In ta dejstva pač jasn0 izpričujejo
Vh:?dn0St- Na slovensk!h odrih v Trsi» Gorici je ta igra žela največje ^ ter se je neštetokrat ponavljala. Posetite torej prireditev, da se tudi
8e*nanite s simpatičnim "Scampolom"!
Osebe:
TITO SACCHI, inžener ............................K. Tišlar
GIULIO BERGINI, njegov prijatelj..	R. Laben
EGISTO, natakar ........................................G. Dečman
GIGLIOLI. učitelj ........................................M. Keber
NEZNANEC, zapeljivec ............................!. Berginc
EMILIA BERGINI, Giuliova žena ...	M. Lipičarjeva
FRANCA, Titova ljubica ......................H. Godinova
SCAMPOLO, dekle s ceste ......................P. Strukljeva
REŽIJA: K. Tišlar
Začetek: ob 4.15 popoldne
Še o grozni nesreči z granato, ki je raztrgala sedem ljudi
O strašni nesreči, ki se je prepe-tila zadnjo nedeljo v juniju na Stari gori pri Gorici, smo že poročali po zagrebški "Istri"; tu pa prinašamo še nekatere podrobnosti in bolj točna imena nesrečnih žrtev: Skupina ljudi je našla v gozdu sta ro avstrijsko granato od 305 mm, ki so jo takoj pričeli razstavljati, da bi njeno razstrelivo in kovinske dele lahko vnovčili. Granata je nenadoma eksplodirala in dobesedno raz trgala 7 ljudi, ki jih pozneje ni bilo mogoče niti spoznati. Ožgane dele njih trupel so zbrali in skupno pokopali v bližnji vasi pod goro. K sreči sta se dva člana nesrečne druž be o pravem času oddaljila od mesta, kjer so granato izkopali, in sta tako ostala pri življenju. Po njuni)? navedbah je bilo mogoče dognati, da je granata ubila 471etnega Josipa Nardina, njegovo 171etno hčer Josipino, 481etnega Merljaka, njegovega 151etnega sina Friderika, Bojana Favera in še dva druga moška, ki sta se po naključju nahajala tam blizu in katerih istovetnosti še zmerom ni mogoče ugotoviti. Nesreča je napravila porazen vtis
po vsej deželi in nekaj dni so krožile o njej po bližnjih in dalnjjh vaseh vse mogoče govorice. Vse ljudstvo je globoko sočuvstvovalo z nesrečnimi družinami, ki so izgubile svoje rednike. Ljudje' le predobro vedo, da se mora v teh časih marsikdo ba-viti s takim smrtno nevarnim poslom, da si zasluži zase in za družino borni vsakdanji kruh. Starih granat in bomb je zlasti po Goriškem in Krasu še na tisoče in, čeprav so njih nabiranje oblasti prepovedale, jih vendar na stotine lju-, di išče po gmajnah in gozdovih ter prodaja pod roko raznim trgovcem in prekupčevalcem. Kljub stotinam nesreč, ki so se pripetile v povojnih letih iskalcem granat, se ljudje spri čo pomanjkanja in bede še zmerom ne plašijo tvegati svojega življenja zaradi tistih par lir, ki jih izkupijo za to nevarno blago. Samo goriški mestni reševalci so v letih 1923 do 1935 prepeljali v goriško bolnico 530 ranjencev iz mesta in bližnje o-kolice. število ranjencev po ostalih oddaljenejših krajih more biti le še večje, da o ubitih iskalcih granat niti ne govorimo.
^PO/arjamo, da se spored začne izvajati točno ob napovedani uri.
0 sporedu: PROSTA ZABAVA, PLES in SRECOLOV.
NAMESTO OLTAR — V SMRT
V	Kumboru v Boki Kotorski je bil zaposlen v električni centrali elek-tromehanik 30-letni Miroslav Ha-velka. Nedavno bi se bil moral poročiti z lepotico Rozo, toda pred poroko je obupal. Dve uri prej, pre-j den bi moral z nevesto stopiti pred oltar in ko je bilo za svatbo že vse pripravljeno, se je nesrečni ženin podal v centralo in se ubil z električnim tokom 6,000 voltov.
V	BLAZNOSTI IZVRŠIL STRAŠEN SAMOMOR
V	petek 3. julija je prišlo v, Rožni dolini v Ljubljani do strašnega dogodka. Tamkaj je stanoval s svojo matero 24 let stari glasbenik Via dimir Kumar, študent ljubljanske glasbene visoke šole in korepetitor v ljubljanski operi. Bil je že delj časa živčno razrvan, a nihče ni mislil, da bo končal tako tragično. Usodni večer oki-og 6. ga je napadla trenutna blaznost, pohitel je iz hiše na cesto, pobral velik kamen ter si v hipu zadel po glavi tako hude rane, da je bil nenadoma ves v krvi. Mati je prihitela za njim in klicala ljudi na pomoč, češ, naj pomagajo njenemu sinu. Res se je zbralo več ljudi, a nihče ni imel poguma, da bi skočil k blaznežu in mu zvezal roke. Tako si je Kumar vso glavo s kamnom razbil, da so možgani privreli na površje. Potem sfi je še s kosom pločovine skušal prerezati vrat. Poklicani reševalci so ukrotili Kuma-rja in ga prepevali v bolnišnico, kjer pa je čez nekaj ur podlegel iz-krvavitvi.
Kumar je bil zelo nadarjen glasbenik. tudi komponiral je in nastopal pogosto kot klavirni spremljeva lec.
NA SODNIJI POVILA DEKLETCE
V	sreskem sodišču v Bosanskem Brodu se je pripetil zanimiv dogodek. Prebivalci vasi Unke blizu Bro da so sodišču ovadili neko mlado vdovo, da je pred kakimi desetimi dnevi rodila zdravo dete, katero je baje umorila in zakopala nekje blizu svoje hiše. Vdovo so orožniki takoj zaprli in uvedli preiskavo. O-sumljena žena je detomor baje priznala in vsepovsod okrag njene hiše so kopali, da bi našli novorojen-čkovo truplo. Ko pa so osumljeno vdovo privedli v Bosanski Brod na sresko sodišče, je takoj izjavila, da je vse izmišljeno. Trdila je, da je sicer noseča, a da še ni čas poroda. Odredili so zdravniški pregled, in ko je prišel zdravnik, so vdovo napadli krči. Kar v sobi sodišča so jo položili na pisalno mizo in tam je porodila zdravo dete ženskega spola.
Zaradi stare sablje
V Lažnih pri čepovanu so finančni stražniki na podlagi ovadbe izvršili hišno preiskavo pri gostilničarju Lojzetu Zbogarju. V nekem kotu v kleti so našli dve stari zarjaveli avstrijski sablji, nekaj nabojev za lovsko puško in vojaški revolver, ki jih gostilničar ni prijavil oblastem. Zaradi tega je moral pred goriško sodišče, kjer se je zagovarjal, da sploh ni Vedel, da ima v svoji hiši take stvari. Kljub temu je bil — čeprav pogojno — obsojen na tri meseca zapora in 500 lir denarne kazni.
Aretacija
— V P o d b r d u je bil areti-nem so izvršili spet tri aretacije, od katerih sta dve deloma političnega značaja. V podbrdu je bil aretiran 20 letni Rudolf Di Mondo Ami-co, doma nekje iz severne Italije, ker je nameraval zbežati brez potnega lista v inozemstvo.
V/slika škoda in skromna podpora
Silne nevihte so v juniju povzročile milijonsko škodo na poljih in vrtovih v Soški in Vipavski dolini, v Brdih in drugod po Goriškem. Kolikor je bilo mogoče doslej doznati, prizadeti kmečki posestniki razen nekih davčnih olajšav niso dobili ni kake podpore, kakor bi to bilo potrebno in se drugod tudi izvaja. Te dni pa je vlada končno vendarle nakazala deželi celih 10,000 lir. Pod poro jé dal, kakor je to že starodaven običaj, Benito Mussolini.
Drobne vesti
Na Zapoški pri Cerknem je nekaj pastirjev našlo na dnu globokega prepada truplo 701etnega užjtkarja Petra Mavriča, iz Cerknega, se je, kakor vse kaže, po naključju ponesrečil.
Blizu Sv. Lucije je neki avto povozil 241etnega Marija Pavletiča. — Fanta so nemudoma prepeljali v go riško bolnico. Njegovo stanje je zelo resno.
V	Logu pri Vipavi se je smrtno ponesrečil 74letni posestnik France Švagelj. Po neprevidnosti je prišel v dotiko z električnim tokom visoke napetosti. Bil je pri priči mrtev.
Na Krasjem vrhu nad Ravnami pri Kobaridu je postal žrtev granate kmečki fant Lojze Skubin. Granata ga je vsega raztrgala.
V	tržaški ladjedelnici so splovili v morje novo petrolejsko cisterno, ki jo je naročila neka angleška petrolejska družba. Ladjo so gradili tudi ves čaS, ko se je vršila ita-lijansko-abesinska vojna. Zanjo seveda sankcije in protisankcije niso prišle v poštev.
V	Komnu je strela udarila v hišo 601etnega posestnika Josipa Kodri-ča. Poslopje je pogorelo do tal. O-genj je uničil tudi hlev, poljsko o-rodje in 30 stotov sena. škoda znaša okrog 20,000 lir.
Kresovi na Krasu. Po vseh gričih, ki obdajajo Trst, so v torek 23. junija, sredi noči, zagoreli visoki kre-
11
sovi, ki so spominjali na starodavne običaje našega ljudstva. Okrog kresov se je zbrala vaška mladina in k kmalu se je daleč na okrog razlegala slovenska narodna pesem.
Na trgovce pri Nabrežini in njeno-bližnjo okolico se je proti koncu junija namesto pričakovanega dežja usula toča, ki je povzročila mnogo škode po vinogradih.
Tržaška komercialna in gospodar ska univerza je dobila nov ^pravni svet, ki je bil imenovan s posebnim d<*kretom. Predsednik sveta je direktor tržaškega "Picola" Riño A-lessi.
Ustanovitelj tržaške paroplovne družbe "Tripcovich" grof Pavel Tripkovič je v Genovi umrl, star 68 let. Kakor Kozuliči, izhajajo tudi Tripkoviči iz rodu liburnskih ribičev. Pokojnik je bil član upravnih svetov raznih tržaških pomorskih podjetij.
V Grevcih pri Sv. Križu sta zgorela hlev in senik znanega posestnika Terčelja. Zgorelo je tudi 40 sto tov sena. škoda znaša 40 tisoč lir.
Pri šempasu je udarila strela v hram posestnika Kožuha. V njem je bil prav tedaj posestnikov 241et-ni sin Viktor, ki ga je strela pri priči ubiía. Po vsej okolici je napravila ta nesreča globok vtis, ker je bil mladi Kožuh že četrta žrtev stre le v poslednjih 14 dneh.
Družba "Italia Redenta" je razpisala natečaj za 100 novih učitelj* jskih mest na svojih podeželskih šolah v Julijski Krajini in Južni Tirol ski. Novi učiteUji nastopijo službo že s prihodnjim šolskim letom.
Na goriški obrtni razstavi, ki se je vršila v drugi polovici junija hkratu s celo vrsto drugih takih prireditev, so razstavili tudi idrijske čipke, čipke so izdelala deklet» na šolah v Idriji, Cerknem, Bovcu, Velikem dolu in v Dolu Otlici.
V	Cerknem so karabinjerji aretirali 42Jetnega Jakoba Mraka, ki je baje žalil dva fašistovska miličnika, ko sta nameravala po svoji službeni dolžnosti izvršiti neko opravilo. Mrak je bil prepeljan v goriške zapore.
V	Dekanih je prve dni po binkoš-tih nenadoma umrl Cvetko Mahnič, nadarjen mladenič, star šele 21 let.
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
NAJBOLŠI NAČIN ZA NAKAZOVANJE DENARJA
Jugoslovanska kolonija v Argentini ji prav dobro pozna naš dovršeni način nakazovanja denarj^ v Jugoslavijo in Italijo.
Obiščite naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK, ki je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11. Postrežejo Vam uradniki Vaše narodnosti in vsako operacijo boste izvršili v nekoliko minutah. Ako nameravate poslati denar svojcem v stare kraje, ako nameravate vložiti v hranilnico ali pa kupiti ladijski vozni listek za odpotovanje ▼ Evropo ali pa za vrnitev, blagovolite obiskati
nas.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99
PUEYRREDON 175
Avda. Gral. Mitre 301 [Avellaneda] Córdoba 1223 (Rosarlo!
ZAUPANJE.. VLJUDNOST.. VARNOST.. HITROST
0100010201000102000001000002010001010102020200000253535353235348235301000053010100020100020153234823532353235323484853232323534823235348484823010000020200020123010000234848232353234823000202235323482348534823485353
Strana 4
*mmmm^mmmmmmmmm
NOVI LIST


ZA POUK IN ZABAVO


NOVO GIBANJE MED CIGANI
Rumunski ciganski voditelj in pesnik Lazurica se bavi z mislijo, da bi svoje rojake združil v narod. — Jedro tega naroda naj bi bilo 500,-000 do 700,000 ciganov, ki živijo danes v Rumuniji, državi, ki ima največ tega nomadskega ljudstva na svetu.
Čeprav živijo tudi rumunski cigani danes še svoje prosto življenje, je opaziti v njih vodstvu veliko spre membo. Danes ne stoje več na čelu njihovih poedinih rodov stari poglavarji, temveč intelektualci. Eden med temi ciganskimi intelektualci je George Lazurica. Slovi kot nadarjen pesnik in časnikar, pa namerava izdajati pod imenom "Neaul Romilar" ciganski list, ki bo začel izhajati še letošnjo jesen. Ta list naj bi bil glasnik vseh ciganov na svetu in jih bo pozival, naj se spet zavedo svojega plemena. Po trditvah Lazurice so cigani kot narod obstojali že v času, ko so faraoni vladali nad Egiptom.
PRIPOROČAJTE
NOVI LIST
Ženski kotiček
MODERN NAČIN
KUHANJA
V Ameriki in na Holandskem so v zadnjem času delali poskuse, ki so spravili na dan povsem nepričakovane lastnosti brezžičnih valov. S temi valovi je mogoče kuhati. Za "radijsko peč" potrebuješ samo radijsko cev, seveda močnejšo nego v običajnih, aparatih, tuljavo iz bakrene v običajnih aparatih, tuljavo iz bakrene žice in dve veliki kovinski ponvi. Ko_ priključiš ta aparat, položiš surovo jed v ponvo in jo pokriješ z drugo ponvo. Dočim postanejo jedi pri običajnem kuhanju in cvretju z elektriko ali linom zunaj razmeroma hitro rjave, znotraj pa so lahko še surove, dosežeš tu enakomerno prekuhanost in ocvrtost zu naj in znotraj.
Tudi neizkušena kuharica spravi lahko že pri prvem poskusu uspele jedi na mizo. Ko pridejo nove radijske peči v promet, bodo postale nepotrebne tudi sedanje hladilne naprave, kajti z malenkostno spremembo se da takšna peč uporabljati za konserviranje vseh jedi. V holandskem laboratoriju so na ta'način hranili celih šest let sadje, ze-
lenjavo in tudi cvetlice, ne da bi se jim pokvarilo. Brezžični žarki, ki so jih pri tem uporabljali, imajo namreč to lastnost, da uničujejo vse škodljive klice.
CENJENE ROJAKINJE IN ROJAKE OPOZARJAMO NA
Prvo slovensko prireditev za slov. in hrv. žrtve fašizma v Julijski Krajini
ki se bo vršila v veliki dvorani "Centro Armenio", ul. Acevedo štev. 1353, v Buenos Airesu
V	NEDELJO, 6. SEPTEMBRA 1936
S SODELOVANJEM DRUŠTEV: "G. P. D. SLOVENCEV IZ VILLE DEVOTO", D. K. D. "LJUDSKI ODER" IN I. D. "TABOR" TER NA POBUDO "JUGOSL. PATRONATA
V	POMOČ ŽRTVAM EVROPSKEGA FAŠIZMA"
Začetek ob 4. uri popoldne.
SPORED:
1 Otvoritev — Orkester
2.	J Krebelj: Proletarski materi, zbor
3.	I. Zaje: Zrinsko Frankopanka
4.	VenCek narodnih
5.	A. Hajdrih: Jadransko morje" — Izvajajo združeni moški zbori društev G. P. D. S.„ "Ljudskega odra" in "Tabora".
6.	Julijska Krajina s statistiko žrtev fašizma (Diapozitiv)
7.	Pesem primorskih emigTantov
8.	Kakor da je mrliS v hiši...
9.	Štefan Golja svojemu očetu
10.	Kovaška	%
11.	Govor zastopnika vseh društev
12.	Govora dv h odličnih argentinskih intelektualcev
13.	FRANCE BEVK:
"K A J N"
Drama. — Dvoje dejanj
14.	Zahvala zastopnika "Patronata"
(OPOMBA: Točke od 7 do 10' so deklamaeije, ilustrirane z diapozitivi in »rednašane deloma po govorskem zboru.)
VSTOPNINA: Moški $ 1.50;. ženske $ 1.—. Znak obvezen. PO SPOREDU: PROSTA ZABAVA
Meddruštveni odbor.
KAKO OSTANEŠ 100 LET MLADA
V St. Luisu v Severni Ameriki je nedavno umrla zdravnica Marija Charlota Degoliere-Dawenport, stara 111 let. Rodila se je leta 1824 na Ruskem. Poročila se je z nekim ruskim knezom, ki je pa kmalu v dvoboju padel. Drugič se je poročila s Francozom grofom Degoliere, s katerim je imela 11 otrok. Ta se je po nesrečil pri neki jahalni tekmi. Vdova je tedaj sklenila posvetiti še znan stvu. Dovršila je medicinsko fakulteto v Heidelbergu v Nemčiji in se je poleg medicine mnogo ukvarjala z modroslovnimi vedami. V starosti 68 let se je zaljubila v 22-letnega Američana Williama Dawenporta in ga tudi vzela. V Združenih državah Severne Amerike si je ustanovila novo eksistenco. Zanimala se je posebno za higijeno in nego telesa in je priredila o teh vprašanjih nešteto predavanj. Ko je obhajala 100-letni-co rojstva in so jo oblegali časnikarji, jim je rekla: "Dolgo življenje je popolnoma naravna stvar. Tu moj recept: Dobra volja (vesela na rava), in sicer v zelo obilni meri, k temu pa precejšnje količine špina-če. Za pijačo kislo mleko. Telesne vaje. Naravno globoko dihanje. Odkrita pobožnost. Nikiakih izbruhov jeze."
Starka ni gojila simpatij do_mo-dernega ženstva, ki hoče doseči dolgo življenje z zdravili in mažami. — Ko je bila stara 110 let, je pokadila še po 30 cigaret na dan.
PREVEČ JE "POSKUŠALA"
24 let stara moskovska dijakinja Maruša Larkova je pisala Staljinu pismo, ki je v njem protestirala, ker ji ne dovolijo, da bi sedaj sklenila že svoj 19. zakon! (Dekle je staro šele 24 let, pa je bilo že 18 krat poročeno!) Pred nekaj meseci pa se je že naveličala svojega zakonskega druga in se ločila. Nato se je vnovič omožila, a tudi ta zakon ni trajal dolgo. In tako se je še lGkrat omožila in se zopet ločila. Dekle piše v pismu Staljinu: "Moram še dalje poskušati, dokler ne najdem pra vega moža za se!" S temi besedami zagovarja svoje početje. Kaj takega pa je Staljinu bilo preneumno, ter je Maruši odgovoril, da zakon in u-stanovljanje družine ni nikak šport! Zato je njeno prošnjo odklonil.
VSE PO PARAGRAFIH
Nemška državna vlada je izdala nova navodila, kakb naj v prihodnje marširajo nemška dekleta. Deklice, ki so stare 10 do 12 let, smejo marširati v treh urah 10 kilometrov. Do 14 leta pa se njihova naloga poviša na 20 kilometrov, če pa nosijo kaj prtljage, se dalava zmanjša na 15 kilometr. 16 let stara dekle ta pa morajo s prtljago 20 funtov prekorakati v treh urah že 25 kilometrov.

Žrtev ljubosumnosti: Andrey Valle-tte, pevko v nekem chicaškem noč-hem lokalu, so našli umorjeno v njenem stanovanju (zgoraj). — IN a Ruth Freed, leti sum, da jo je ona iz ljubosumnosti umorila (spodaj).
Migljaji za hišne gospodinje
Pečenka postane hitro mehka, če
jo deset minut pred pečenjem po-kapaš z limonovim sokom in jo nato s čopičem namažeš z olivnim o-ljem.
Ogenj v štedilniku brž zanetiš s starimi zamaški, ki si jih pomočila v petrolej.
Proti prehlajenju otrok skuhamo tri žličke lanenega semena v 3|4 litra vode, odcedimo, primešamo sladkorja in limonovega soka ter daja-mo ta topel čaj piti bolnemu otroku petkrat dnevno. Čaj ima okus kakor jabolčni sok. Tudi odraslim tak čaj za izpremembo prav dobro de, četudi morda niso prehlajeni. ■
PREKOMORSKA POSTA
Iz Evrope dospelo
24.	Neptunia in Esquilino
25.	Alcantara
27.	Gral. S. Martin in Alsina 29. Lipari
Proti Evropi odplovejo
25.	Avila Star
26.	Gral Artigas
28.	Alcantara in Neptunia
NAZNANILO
BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD, Leandro N. Alem 150, naznanja vsem onim, ki jih "interesira, da dne 24. avgusta dopoldne prispe v tukajšnjo luko brzoparnik Neptunia, ki vozi med ostalimi potniki tretjega razreda tudi sledeče naše rojakinje in rpja-ke; /a katere so bile ladijske pre-voznice nabavljene pri viče imenovanem zavodu:
Bibert Slavica iz Valpovega, Di-mitrijevič Aleksander iz Izbišta, Fa-tur Frančiška iz Bača na Pivki, Vovk Rozalija iz Trnovega pri Gorici, Krajcar Frančiška iz Semiča, Hekič Antonija iz Svetega Petra v Istri. Vlastelica Lucija iz Visa, Voj-kovič Peter iz Podstrežja, Hoffmann Jakob, Ana, Eva, Holz Josip, Elisa-beta in Josip mlajši ter Stumpf Franc vsi doma iz Petrograda.
Krojaški mojster
Dipl. v Buenos Aires».
MALI OGLASI
Izdeluje obleke po naj novejšem kroju, iz najboljšega blaga ter p. nizki ceni
JOSIP FAGANEL
SOLIS 1235
(blizu Constituciona U. T. 23—1696
KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravne nasvete, obrnite se na pisarno M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586, Buenos Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam se PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKU-MENTI_ _
KDOR ŽELI SPOZNATI SAMEGA SEBE, svoje liibe in sposebnosti, svoj zna" čaj, svoje bodoče in ptereklo življenje, naj se obrne na priznanega g-rafologa-Zadostuje napisati lastnoročno ime ¡n priimek, dan, mesec ¿n leto rojstva 'er poslati v pismu en peso na naslov: GRAFOLOG, Calle Tucumán 586 Bueno» Aires. — Pišite lahko v svojem materinskem ali ^pa_ v kakem drugem jeziku-
NAZNANILO. Sporočam, da &em s" preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, ka" kor doslej, razpolagala vedno le z za' nesljivo dobrimi službami za matriro0' nios, služkinje, sobarice itd. B E
RTA
C E R N I Č, Dorrego 1583 (pol kvadre oó Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588'
NAZNANILO. Podpisani naznanjaj cenj. rojakom, da sem otvoril na Fraga 1402.10 Restavracijo "Spomlad
(Rest. Primavera), kjer razpolagam"1 velikim salonom in z rezerviranimi Pr3_ stori, točim dobro pijačo in nudim vsake vrste zdravo hrano. Rojakom se vlj" no priporočam za obisk. Josip Briše9"'
POZOR!	POZOR!
NOVA SLOVENSKA GOSTILNA
"Venezia Giulia"
Lepi In zračni prostori, pripravni tudi za svatbe. Poseben prostor za družine. Vedno sveža domača hrana
— Cene nizke — Rojakom se priporoča lastnik
JOSIP LAH
FRAGA 1001 - Vogal Céspedeí
Naznanjam, da nekdanje zavetij če za brezposelne na ul. Rivadavi8 1160 ne posluje več, ker sem se preselil. — Benedikt P.
POZOR! POZOS'
„Modas Wilma"
Sporočamo vsem cenj. odjemalka1"' da smo se presejili jz ul. Kn1®ra 1476 v nove in večje prostore 1,8
AV. SAN MARTIN 1854, VOGAL PUJOL
kjer bomo odslej poslovali pod firWI°
„Modas Justa"
ter bomo razpolagali z večjo izbe-0 oblek, klobukov, fantazij itd. Cenj. rojakinjam se' vljudno priporočamo
KUKANJA & PRINCIČ
TOVARNA MOZAIKA
Teolindo Rodríguez
Specializirana v vseh vrstah mozaika. Imitacije marmorja
SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA
Cement "San Martin" Ugodne cene
V 1 / v)	HJr -v • T- Fv ' > i^iifl	x r	" 'PFTf
	-L i v. ** TTT	i? J E	1 w
V/Y	/vS	,'jJtriT v	; JaH
			i Ujl ►
AÑASCO 2763 — PATERNAL — U. T. 59 1925
RUSKA KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
.ii"
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki ter s posebnim konzultorijem za sp0^-in krvno bolezni, katerega vodi znani specialist dr. A. Izag.uirre. — Ženske *f
tof»
- - -..... Izagu________ ________
jema ga. dr. Matilda Krasting v posebnih oddelkih, s posebnim vhodom
Imamo specializirane zdravnike za vse vrste bolezni, X-žarke in labora za elektr. zdravljenje.
Za bolnike in bolnice iz notranjosti ir^amo posebne sobe s postelja1111' ¡m Cena: dnevno od $ I.t— dalje. — Za majhen honorar, dajemo nasvete tudi pis«>e potom.
Zdravniški pregled za kakršnokoli bolezen: $ 3.—.	^
Sprejemamo od 9. — 12. in od 15. do 21.; ob nedeljah in praznikih od 9- d0
Govo rimo slovansko.
SUIPACHA 28
Zgodba o idealni ženi
Nekega dne je prišel k meni neki mož, ki mu je ves svet zavidal njegovo ženo. Zaupno mi je pripovedoval o njej in o svojem zakonu.
"Dragi moj," mi je dejal,, "ves svet misli, da sem srečno oženjen, in ves svet mi zavida to ženo. Žal pa ni tako. Ravno narobe je! Prav nič nisem zavidanja vreden! Zakaj, moja žena sploh ni tista prava žena, ki bi bila zame! Moja 'idealna' žena bi morala biti popolnoma drugačna, drugačna na zunaj in na znotraj!"
Vprašal sem moža: "Zakaj si se oženil?"
Odgovoril mi je: "Zato, ker sem jo ljubil, takrat namreč, ko še nisem bil, oženjen z njo. Danes se predobro zavedam, da sem se mo-i' til. Kaj hočeš! Sama slabost nas je!"
Vprašal sem moža: "In kakšna bi morala biti tvoja 'idealna' žena, kek šna na zunaj in kakšna na zno-
traj?"
Odgovoril mi je: "Moja 'idealna' žena bi morala biti zlasti potrpežljiva. Morala bi bit¿ krotka ko jag-nje in bi morala Vse pretrpeti, nc da bi vzrojila. Skratka: morala bi imeti vse vrline, in te seveda popolne. Zakaj jaz sem pač človek vihra vega in naglega temperamenta in premnogokrat ne vem, kaj govorim in kaj delam, žena bi morala torej vse razumeti in vse odpustiti. Moja 'idealna' žena bi morala imeti dom v kar najzglednejšem redu, zmerom bi morala biti prijazna, dobrodušna in ne bi smela imeti nobenih muh. Da, morala bi biti kakor solnčne ure na jugu, ki kažejo samo vesele ure dneva."
Ko sem ■ slišal moža, da tako govori, sem si mislil: "Hm, velikih zahtev nimaš!" Toda potlej sem ga vprašal še enkrat:
"Kakšna bi morala biti tvoja 'idealna' žena na zunaj?"
Mož mi je odgovoril: "Premajhna bi že ne smela biti, pa tudi dolga ko hmeljevka ne! Oi;razek bi morala imeti lep, skoraj bi rekel angelski.
Lase kakopav plave, okrog in okrog same kodrčke — po Raffaelovem o-kusn, da ti še natančneje povem. O-či bi lahko imela sive, lahko bi celo cikale na zeleno, hoditi bi morala lahtno, drža bi morala biti gosposka. Skratka: biti bi morala kakor bitj«, ki se je s kakšne prijaznejše zvezde preselilo na našo pusto zemljo. Vsakdo bi moral precej misliti, ko bi jo zagledal, da je najpopolnejša in najskladnejša. Razumnosti pri ženski ne cenim ravno preveč, bolj všeč mi je intuitivnost. Naravno genialnost cenin bolj ko na-čitano znanost, zdrav razum bolj ko umišljeno intelektualnost!"
Ko/je nehal s svojim naštevanjem sem ga vprašal: "Ali si že vse povedal?"
Odgovoril mi je: "Skoraj!"
Zair||sl|li sem se dn isi v duhu naslikal ženo tega moža. Spomnil sem se njenih duševnih sposobnosti, in glej, spoznal sem, da je dobri možak —- ne da bi se zevedal — orisal v vseh ozirih svojo lastno ženo, plemenito ženo, čednostno in krepostno, ki ji v popolnosti ni para. Bila
je skromna in krotka ko jagnje, in njen obraz je bil angelski in angelska njena duša: izbranka med tisoči, med milijoni žensk. In ta zaslepljeni mož, ki bi bolj zaslužil pet in dvajset gorkih, ni videl njenih vrlin in krepkosti.
Tedaj sem skromno pripomnil: "Dragi prijatelj, tebe poznam in tvojo ženo tudi. Glej, pravkar si, ne da bi se zavedal, opisal svojo lastno ženo za 'idealno' ženo. Zakaj slika tvoje 'idealne' žene je na las p> dobna sliki najljubeznivejše in najpopolnejše žene — žene, ki je tvoja!"
Mož je strmel vame in vprašal: "Ali res tako misliš?"
Rekel sem: "Ne mislim samo, t„em več celo vem! Toda poslušaj me: ti nisi v poslednjem času v svoji ženi videl več 'idealne' žene in tud* ravnal nisi z njo tako! Napaka je tvoja! odslej glej v svoji ženi 'idealno' ženo — in začudil se boš, kako hitro bo postala tvoja 'idealna' žena. Zakaj človek postane kaj hitro človeku to, kar si o njem misíi!"
Mož mi je odgovoril: "Poskusil
bom. Morda, se mi posreči."
Ko je odšel, sem se spomnil vseh tistih ljudi, vseh tistih krivogledov, ki imajo zlate ženice, pa si tega priznati nočejo, še manj pa to seveda njim priznajo. Zakaj človek se nT-
lU¿8JnC
koli ne oženi slučajno. In tudi r mere, ki v njih živi, niso s , Za vsakogar so važne in tehtne- ^ pomnite si: Človek je šele ^^^ lik in razumen, če se vživi v >'a re, v katerih živi...
^llllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllliiiillllllllllllllllflHjil
KROJAČNICA
Leopold Ušaj
Sedaj v novih prostorih, zraven prejšnje krojačnice, kjer boste zmerom in v vsakem oziru najbolje postreženi.
* / GARMENDIA 4947 Bs. Aires - Paternal.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHISIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
IZDAJA: Konsorcij "Novega lista'
UREDUJE: Dt /iktor Kjuder