Metlika, 15. novembra 1974 — Leto X. št. 11 ▲
«3
Im
GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
O pomanjaknju dela v TOZD konfekcija Črnomelj je bilo veliko besed. Ni skrivnost, če povem, da so delavci nezadovoljni. Seveda so temu primerni tudi rezultati, pa čeprav je slika poslovnega uspeha v tretjem tromesečju ugodna. Da pa nam ne gre tako, kot smo želeli, nismo sami krivi, temveč je k temu veliko pripomogla splošna gospodarska situacija v svetu.
Ne morem pa preko tega, da tudi sami nismo naredili vsega,
BETI je mlad kolektiv, saj je poprečna starost zaposlenih 24 let. Med mladimi je tudi Anica Štraser iz Kapel, ki dela v TOZD Dobova. (Foto:	R.
Bačer)
kar bi lahko. Predvsem velja to za marketing sektor, kjer se vedno izgovarjajo na napake, kvaliteto in dobavne roke, čeprav vemo vsi, da ne moremo izdelovati težko pričakovanih izdelkov, če ni surovin. Menim, da bi morali spoznati, daje nujno s kooperanti sklepati pogodbe, na katere se lahko zanesemo in da bi nam moral poslovni partner plačati izgubo, če smo jo utrpeli.
Ne moremo pa dolžiti le kooperante, temveč se moramo prej pogovoriti doma, kajti niti v domači hiši ni vse rožnato! V konfekciji bi se lahko pretrgali na dvoje, toda če nam v TOZD barvarna in pletilnica ne narede v točno dogovorjenih rokih pletiva, smo brez moči. Pletivo bi moralo biti opremljeno tudi z
Delo z ljudmi
Odbor za kadre, življenjske pogoje in stanovanjsko politiko ter TOZD izobraževalni center sta organizirala šestdnevni seminar za vodstvene in strokovne kadre z naslovom „Delo z ljudmi". Predavali so strokovnjaki iz višje šole za organizacijo dela v Kranju in so obravnavali naslednje: medsebojne odnose, delo z ljudmi in reševanje problemov, organizacijo in poslovanje podjetja, poslovanje in planiranje proizvodnje, samoupravljanje, komuniciranje, komunicira-■ nje in vodenje sestankov. ] Predavanja so bila v prosto-j rih poklicne tekstilne šole
!' BETI in so bila za vabljene obvezna.
vsem pripadajočim pomožnim materialom, kot so patenti, pas-puli itd. Teh stvari ne navajam kar tako, temveč jih lahko dokažem skoro vsak dan v tej ali drugi izmeni. Razen tega tudi nimamo strojnega parka, da bi lahko tako hitro menjavali izdelke, kot to zahteva delo v našem kolektivu. Danes izdelujemo celo 22 artiklov v zelo majhnih količinah, ker pač tako prihaja pletivo. Jasno je, da so tako prikrajšani delavci pri doseganju norme. Zaradi nižjih osebnih dohodkov se pojavlja nezadovoljstvo in vsakodnevna vprašanja: „Kaj pa delate tisti v režiji? “ Moram priznati, da so delavci upravičeni do takih vprašanj.
Morali bi si naliti čistega vina, kajti le tako bomo lahko napake odpravili in v prihodnje bolje poslovali.
INŽ. ALOJZ JUSTIN
iiiiiriiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiHtiiiin
BETI tekmuje
Občinski sindikalni svet v Metliki je tudi letos v počastitev občinskega praznika in Dneva republike razpisal razna športna tekmovanja. Moške in ženske ekipe se bodo pomerile v streljanju z zračno puško, kegljanju in šahu. V namiznem tenisu se bodo spopadli le moški.
BETI je prijavila ekipe za vse tekmovalne panoge. Vsako leto ob sindikalnih tekmovanjih pa se nam vsili misel: zakaj ne bi imeli športnih srečanj skozi vse leto in bi ekipe redno vadile? Tako bi mnogo pripomogli k rekreaciji zaposlenih.
Svoj čas - in tega ni tako dolgo - so se ljudje iz ljubezni ukvarjali s pevskimi zbori, z igralskimi skupinami in s podobno ljubiteljsko dejavnostjo. Delo jim je bilo del življenja, zabava, izpolnitev pustega prostega časa. Novi, podivjani svet je spremenil tudi mišljenje ljudi in nihče pod milim nebom noče narediti ničesar zastonj, celo v celoti očenaša na zmolijo brez dinarčkov. In tako je pričelo odmirati družabno življenje in odgovorni so spoznali, da delo brez profesionalcev ne bo šlo dalje.
Profesionalci pa so delavci, ki lahko opravijo svoje delo v redu ali pa tudi ne. Komur je njegova profesionalna funkcija le vir zaslužka, od takšnega ne bo imela koristi organizacija, ki ga plačuje. In njih plače le niso tako nizke. Seveda je težko dobiti za profesionalnega funkcionarja človeka, ki bi mu bilo delo tudi veselje, ki bi živel z organizacijo in zanjo. Opravljati le delo kot delo, brez ognja in zanosa, je gotovo premalo. Poleg tega mora imeti tak človek vrsto lastnosti, pa naj gre za organizacijske sposobnosti ali pa le za sposobnost kontaktira-nja. In še in še.
S srcem zraven...
Takšnih ljudi pa v našem mestu le ni toliko, da bi jih z vilami metali 'skozi vrata. Lahko se torej zgodi, da postane poklicni funkcionar človek, ki se potem v svojem poslu ne znajde, ker enostavno ni,.rojen" za to delo, ker mu značaj dela „ne leži". Potem tava izgubljen okrog, se potika po pisarnah in je samemu sebi v napoto. Od njega je edinole ta korist, da od časa do časa prezrači sobo, da se ne zavleče vanjo preveč plesni Hkrati pa predstavlja slepilo: preveč ustaljeno je mišljenje, da rešimo problematiko določene organizacije - mislim zelo ozko - že, če ..ustoličimo" koga in ga plačujemo. Ne pozabimo tudi to, da gre za plačo takemu človeku veliko denarja, pri nekaterih mestnih organizacijah malo manj kot celotni letni proračun. Torej ostane za dejavnost take organizacije malo, skorajda nič. Človek, ki je v službi, da bi delal, nima s čim delati, ker „žre samega sebe".
Krog je zaprt, odprta pa je pot za razmišljanje.
TONI GAŠPERIČ
Nestrpnost nam škoduje
Za občinski praznik Metlike intervju s predsednikom izvršnega sveta Francem Kočevarjem
— Tovariš Kočevar, kaj bi lahko povedali o preteklih mesecih leta 1974?
„Moram povedati, da je bilo poslovanje gospodarskih organizacij za prvo polletje ugodno ocenjeno. Celotni dohodek se je povečal za sedem starih milijard, dohodek pa za 36 odstotkov. Prav tako je ostanek dohodka višji za 88 odst. Naj poudarim še to, da se je število zaposlenih povišalo za šestin-sedemdeset delavcev. Tako je trenutno zaposlenih v gospodarstvu dva tisoč sedemintrideset ljudi. Edinole TOZD Viator je zaključil poslovanje v prvem polletju z izgubo."
— Kaj je bilo za leto 1974 načrtovano, a ni bilo izvedeno?
„Iz naslova negospodarskih investicij smo zelo smelo načrtovali, bilo pa je bolj malo dokončanega. Morda bomo letos uredili mrliško vežico. Potrebe so velike. Tako bi radi uredili kanalizacijo v Obrhu, ceste in še in še. Vendar sredstva niso likvidna. Iz samoprispevka se zbere letno milijon dinarjev, gospodarstvo je obljubilo, da bo od letošnjega bruto osebnega dohodka dalo še dva odstotka, toda kaj hočemo, ko pa je zahtevkov dvakrat več! Seveda lahko računamo pri načrtovanju z dobro voljo občanov, ki so že v preteklosti veliko prispevali v obliki dela. Za to zaslužijo vso pohvalo."
— Kako naprej, tovariš Kočevar?
„Tisto, kar je obljubljeno in tisto, kar je skupščina sprejela, mora biti dokončano v naslednjem letu. Mora biti izpolnjeno! Tako bomo nadaljevali dela na cesti proti Drašičem, Bušinji vasi, težko pa je verjeti, da bi bilo kaj s cesto proti Podzemlju."
— Torej je le bil napredek?
..Vsekakor. Ljudje pa žele še več, kar se mi zdi prav. Moti me le nestrpnost. Vsi bi radi vse hkrati - to pa ne gre. Bojim se, da bomo imeli pri delitvi dohodka zaradi te nestrpnosti težave, kadar bomo usklajevali potrebe z možnostmi."
— Čemu bi po vašem mnenju morali dati prednost?
..Prednost je treba dati stvarem, ki posredno ali neposredno vplivajo na razpoloženje na delovnem mestu. Predvsem mi-
slim na gradnjo stanovanj, na ureditev vodovoda, na elektrifikacijo. Potem bo tudi uspeh dela večji."
— Kaj vas moti pri vašem delu?
„Na stvari bi morali gledati širše. Premalo je tistih, ki gledajo na družbeni standard, včasih se obnašamo preveč egoistično, smo živčni. Velikokrat pa se pojavi tudi nevoščljivost. Premalo poudarjamo pomen znanja. Vsakdo naj bi se izobraževal na svojem delovnem mestu. Vključiti se je treba v družbeni proces in ga tudi obvladati. Premalo je v nas zavesti, da smo za morebitne napake in nepravilnosti krivi vsi in ne le peščica.
Preveč smo ozki. Poglejte, v Sloveniji se združujejo zelo velika podjetja, kazalo bi to narediti tudi v naši majhni občini, Beli krajini. Tako bi odpadel marsikateri problem: kadrovski, gospodarski, če hočete — tudi kulturni. Smo delavski razred, ki je nastal po vojni, smo mladi, zato bi bil zelo vesel, če bi končno prevladalo mnenje, da nam je kader potreben, da nam je potrebno poglobljeno znanje. Osnova razvoja je torej v znanju in v usposobljenem kadru. Tako bomo lahko tudi izpeljali petletni načrt razvoja."
— Lahko poveste kaj o razvoju občine v letih 1976 — 1980?
„Za zdaj bi poudaril le to: samoupravni organi naj se lotijo planiranja z vso resnostjo in odgovornostjo, naj predvidijo konkretne akcije in ukrepe. Edinole s skupnimi napori bomo uspeli. Ne nazadnje je to gospodarstvo naše, je ta kultura naša, je ta šport naš. In tako naprej. Stvari niso od nikoder priletele in
nihče ne bo vozljev rešil namesto nas."
— Pri koncu smo — kaj želite reči občanom?
„Rad bi vsem našim občanom čestital za občinski praznik in praznik republike z željo, da združimo vse fizične in umske sposobnosti za dvig dru-žbeno-ekonomske osnove in za razvoj življenjske ravni našega delavca— človeka."
TONI GAŠPERIČ
■ XXXX V*XXXXXX%XXXX1
5 Seja 5 delavskega 5 sveta
J	7. novembra je imel delav-
^ ski svet sejo. Delegati so raz-^ pravljali o popravkih in do-* polnilih temeljnega samo-^ upravnega sporazuma, o de-^ vetmesečnih poslovnih re-V zultatih, razreševali so pri-£ tožbe na delitev družbenih ^ stanovanj ter se pogovorili o
pristopu k podpisovanju £ samoupravnega sporazuma 4 vodne skupnosti Dolenjske. ^
Vodje sektorjev so poro- / čali o izvajanju načrta aktiv- 4 nosti za drugo polletje tega 4 leta, še posebno pa so se za- £ držali pri realizaciji v \ oktobru. Ob koncu seje je 4 tekla beseda še o nabavi ^ osnovnih sredstev, tako o / nakupu avtomatov za pijače, ^ nabavi kuhinjske opreme za 4 TOZD Črnomelj in tako da- £
Ije-	$
Več s seje bomo izvedeli v / decemberski številki Vezila, £ kajti vodje sektorjev so za- 4 dolženi, da oddajo svoja po- ^ ročila uredništvu.	4
m z////#####///###/#####//###/#//#####/###■
Novi raztezalno sušilni stroj že dela v dveh izmenah. (Foto: Pavle Riznič)
Zaposleni v Dobovi (na sliki) so pred kratkim praznovali občinski praznik z željo, da bi prihodnje leto ob tej priložnosti že imeli vrtec.
Tekmovanje na grobovih...
Tu in tam so vrzeli
»Če bodo povsod videli iste napake, jih bomo lahko popravili«, pravi Božo Staroveški
Kot ugotavljajo zaposleni v TOZD Dobova, se po' leta po sprejemu samoupravnega sporazuma začno kazati nekatere napake. Praksa kaže na nekatere vrzeli v tem sporazumu, s katerim so sicer ljudje zadovoljni.
Božo Staroveški, vodja TOZD, je dejal: „Pri obračunu smo vse preveč odvisni od Metlike in tamkajšnjih služb. Tako se dogaja, da obračuna ni pravočasno, ali pa ni pravi čas materiala. V proizvodnji prihaja do zastojev in to se pri osebnih dohodkih pozna. Vrednost točke je manjša, temu primerna pa je tanjša tudi kuverta. Tudi meni, kot vodji, se dogaja, da imam nižje osebne dohodke brez svoje krivde. Če ne bi bilo zastojev v proizvodnji in če bi imeli dovolj dela, potem bi za slabšo delavnost v kolektivu odgovarjal jaz, tako pa nisem kriv.
Gre torej za malenkosti, ki jih bomo morali v sporazumu in pravilniku o delitvi osebnih dohodkov menjati, če bodo tudi drugje takega mnenja."
Dobovški kolektiv, ki šteje okrog 150 ljudi in dela v dveh izmenah, torej razmišlja. Zaposleni spoznavajo tudi to, da
podpis sporazuma, družbenega dogovora in sprejem drugih samoupravnih aktov ni le formalnost, ampak življenjsko važna zadeva.
R. B.
Trditev, da sta izobraževanje in vzgoja neločljivo povezana in nujna, je bila že velikokrat utemeljena, pa vendar moramo znova o tem razpravljati v našem kolektivu. TOZD IC je v letošnjem šolskem letu skušal pritegniti k izobraževanju vse delavce, ki nimajo kvalifikacije za poklic strojne šivilje in delajo v TOZD konfekcija Metlika, Mirna peč in Dobova. Odziva ni bilo. Morda bo kdo pomislil, da delavci niso bili seznanjeni z načinom in trajanjem izobraževanja, a ni bilo tako.
Vsi prizadeti so imeli „tehtne vzroke" in so menda s svojim znanjem zadovoljni. Zanima me, če smo lahko tudi drugi zadovoljni s takimi odločitvami in
Dan mrtvih je jeseni, ko dežuje in odpada listje, ko iz omar izbrskamo plašče, kupimo krizanteme in sveče, očistimo grobove mahu in trave. Dan mrtvih je 1. novembra, ko stojimo ob lepem spomeniku in ko gledamo k sosedu, če nima mogoče lepšega in dražjega nagrobnega spomenika. Človeka je treba ceniti, dokler je živ. S spomeniki hočemo izbrisati svojo slabo vest.
Dan mrtvih je 1. novembra, ko voda pronica v zemljo in ko za hip spoznamo, da so nekoč živeli ljudje. Z nami ali pred nami. Ali mimo nas. Ob smrti se človek ustavi v svoji neprestani dirki za časom, za udobjem, za denarjem, za cilji. Takrat se streznimo, a kmalu divjamo dalje. Kam?
Dan mrtvih je 1. novembra, ko se ne dela. Ko izprežemo vsakdanje skrbi in misli, ko v novi obliki stojimo pri Sv. Roku in ko si pihamo v prezeble roke. Ta dan lahko tudi sneži, da belina prekrije stopinje, ki so nas pripeljale sem. Brez stopinj pa se človek ne more vrniti. Dan mrtvih je 1. novembra, ko ptic pevk ni več v naših krajih in ko brskamo po spominu, iščemo izginule
rezultati nekvalificiranih delavcev. Prav gotovo se kažejo ti rezultati ne samo na delovnem mestu, ampak tudi pri spremljanju samoupravnega sistema, pri uresničevanju samoupravnih nalog in pri delu družbeno-politi-čnih organizacij. Še vedno je čas za vpis v šolo! Morda bo med nekvalificiranimi nekaj izjem, ki bodo spoznale, da je znanje človeku nujno potrebno in se bodo še vpisali.
Ne bi s številkami prikazovala kvalifikacijske strukture zaposlenih delavcev v proizvodnji, ker je porazna. Vemo, daje poprečna starost v podjetju 24 let in da je med temi mladimi ljudmi le 47. odst. kvalificiranih v neposredni proizvodnji. Ta članek naj ne zveni kot očitek,
obraze, zven nekdanjih besed, belino nekdanjih zob in biserno beli smeh. Obraz se je spojil z zemljo, trave so vskrale melodijo besed, belina zob je ostala v črnini zemlje.
Dan mrtvih je 1. novembra, ko zagorijo sveče: tiste po deset dinarjev, tiste po dvajset dinarjev in tiste po sto dinarjev. Še dražje. Tudi na pokopališču je treba vedeti, kdo je kdo. Kdo kaj in koliko zmore. Zaradi ugleda, malo pa kar tako. Iz napuha, iz tekmovalnosti, ki se navadno konča prav na tem posvečenem mestu.
Dan mrtvih je 1. novembra, ko že štejemo dneve preteklega leta. Se dva meseca in skrbi z novo obleko, z rezervacijami v dragem hotelu in tako naprej. Naj se ve, kdo je kdo in kdo je kaj.
Dan mrtvih je 1. novembra, ko se doma malo boljše je in malo več pije. Zaradi spomina na nekdanje. Zaradi spomina na preteklost, v katero se radi zatekamo, da bi pozabili sedanjost in se otresli strahu pred prihodnostjo, ki se prej ali slej konča tam, kjer smo še popoldne prižigali svečo drugim.
T. G.
ampak kot spodbuda za razmišljanje o oblikah izobraževanja. Prav je, da posamezniki napišejo v VEZILO, kje je vzrok, da ni interesa in volje do pridobivanja znanja. Iz poklicne tekstilne šole imajo učenci možnost nadaljnjega šolanja, tako se je iz BETI in podjetja KOMET odločilo za poklic tekstilnega tehnika okrog 60 učencev. Več volje za šolanje imajo zaposleni s srednješolsko izobrazbo. V oddelek višje mariborske tekstilne šole, ki se organizira pri TOZD IC v BETI, je vpisanih okrog 30 slušateljev. In ne pozabimo: interes podjetja je, da bi imeli čimveč izobraženih in delavoljnih ljudi!
DRAGICA NENADIČ
Znanje in volja
Najbrž niso prebrali
Sporazumi so važna stvar za vsakega posameznika in njegov zaslužek - Osebnih dohodkov ne smemo povečevati mimo ustrezne produktivnosti, sicer se bo nehalo obdobje vzpona
Letos smo napravili velik korak naprej v sistemu delitve dohodka in osebnih dohodkov, za delitev sredstev na osebne dohodke pa smo uporabili novo analitično oceno. Potrebna je bila zato, da smo lahko ovrednotili delovna mesta po makro-organizacijski spremembi in da smo vrednost osnovnih delovnih mest prilagodili družbenemu dogovoru. Vse to pa zajema novi samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnega dohodka, ki zagotavlja enotnost načel za vse TOZD v BETI. Medtem pa posebnosti, ki izvirajo med posameznimi TOZD, sporazum ne razčlenjuje, ker bo to zapisano v posameznih sporazumih po TOZD.
Odmev na te važne spremembe in dokumente je bU klavrn. Prej smo imeli pravilnik o delitvi dohodka in osebnega dohodka, ki pa je nehal veljati in sporazum naj bi ga nadomestil. Že samo ime sporazum pove, da bi
se morali delavci dogovoriti o nekih pravilih, poprej pa je to pravilnik določi. Če govorimo o sporazumu, je torej jasno, da ga sprejemamo po samoupravni poti in imajo vsi zaposleni možnost in dolžnost pomagati pri oblikovanju sporazuma. Ta je namreč po končani javni razpravi in po potrditvi ustreznega samoupravnega organa interni zakon našega podjetja.
Povedati moram, da v javni razpravi na osnutek sporazuma ni bilo večjih pripomb. Možno je samo dvoje: ali je osnutek tako dober - ali pa ljudje gradiva niso prebrali. Po odgovorih, ki sem jih dobil od delavcev, sodim, da žal velja drugo.
Na vprašanja, ki sem jih zastavil nekaterim delavcem v proizvodnji, kaj menijo o novem sistemu delitve, sem dobil skoro enak odgovor: „Lahkoje deliti, teže pa je sredstva ustva-riti.“ Manjkalo tudi ni pripomb: „Naj se šefi bolj zanima-
jo za proizvodnjo ...“ ali pa „Oni zgoraj nimajo prevelikih plač, samo če bo šlo podjetju dobro.'1
Večina delavk v konfekciji meni, da bi lahko imele dobre osebne dohodke, če bi bilo dovolj dela in da so pripravljene več delati in zaslužiti.
Na zadnjem sestanku odbora za gospodarjenje pa je bilo precej burne razprave okrog vrednosti točke. Nekateri so bili mnenja (čeprav dobro poznajo sporazum in gibljivost točke), naj bo vrednost točke 10 din, ker smo dosegli več kot 3 milijone dinarjev ostanka dohodka. To so zagovarjali s primerom iz drugih podjetij, kjer imajo izgubo, pa zaposleni vseeno dobivajo stoodstotne osebne dohodke.
Zamerim onim, ki se pri sprejemanju sporazuma niso oglasili, zdaj pa ga ne želijo spoštovati. Ko smo se pogovarjali o novih postavkah, nam je bilo znano, da lahko povečamo
osebni dohodek samo za 25 odstotkov. Toliko smo namreč predvideli po gospodarskem načrtu in toliko prenesejo naše cene. Pritiska za povečanje osebnega dohodka na račun življenjskih stroškov nismo mogli ustaviti pri predvidenih 25 odstotkih, ampak smo šli na 35 odstotno poprečno povišanje. Na delavskem svetu je bilo jasno rečeno, da imamo lahko tudi večje zaslužke, če povečamo produktivnost, preko tega pa ne moremo, sicer bi ogrozili razvoj in obstoj podjetja.
Plan ostanka dohodka moramo po gospodarskem načrtu v tem letu izpolniti, sicer bomo kreditno nesposobni in to bi podjetje privedlo v nazadovanje. Osebnih dohodkov pa ne moremo izplačevati iz sredstev, rezerviranih v druge namene. Za 800.000 din na mesec je dobiček že zmanjšan zaradi povečanja stroškov na račun osebnih dohodkov.
Kljub vsemu pa ne kaže slabo, saj bomo uresničili letni plan dohodka, ki je bil precej pogumno zastavljen. Glede na lansko leto, ko ni bilo niti dinarja za kredite in zasebno stanovanjsko izgradnjo, smo lahko letos z gospodarskim uspehom zadovoljni. Lahko pa bi bilo še bolje!
NIKOLA PODREBARAC
Pšeničnik odhaja
Dosedanji trener metliških košarkarjev Pšeničnik se je na tekmi z Olimpijo poslovil od našega moštva. V Metliki je bil trener tri leta in je gotovo najzaslužnejši za dosežene uspehe. Ekipo je vodil v treh različnih ligah in dvakrat zavzel z moštvom prvo mesto, drugo pa v 1. a slovenski ligi. Razen tega je bila metliška ekipa dvakrat finalist pokala SRS, enkrat pa je bila v polfinalu.
Pšeničnik se je poslovil s težkim srcem in igralci ga tudi ne bomo pozabili. Po šestnajst letih ukvarjanja s košarko se Pšeničnik poslavlja od trenerstva. V zgodovini metliške košarke bo Pšeničnik zapisan z velikimi črkami.
STEVICA MEDEK
Mlade delavke v Mimi peči pri adjustiranju izdelkov. (Foto: R. Bačer)
< ►
Deset let zvestobe
o
Danica Badovinac
Francka Karaš
Kronika
Kakšne kadrovske spremembe nam je prinesel oktober? V metliški BETI so se na novo zaposlili: dipl. ekonomist Anton Tomc, Drago Žvab, Ilija Predovič, Zlatko Brinac, Drago Ratkaj, Cvetka Križanič, Marija Ogulin, Nada Jakofčič, Jure Viktorovski, Radovan Dojči-novič, Milka Bogovič, Milena Molek, Ibrahim Kovačevič. Odšla sta Jože Gršič in Ika Berdon.
V Mirni peči so zapustili kolektiv:	Božica Grablje vic,
Slavka Vodnik, Gabrijela Šuštar, Sonja Pirc, Verica Pečjak, Slavka Rozman, Marija Šuštar in Jožica Kovačič.
Veliko in malo se zgodi v desetih letih. Toda ob petih ali pol šestih je treba velikokrat vstati, velikokrat sesti za stroj ali za pisalno mizo. Veliko lepih spominov, in nekaj grenkih, ki jih skušamo pozabiti. In prične se novo desetletje, skorajda ne vemo, kako hitro polzi čas.
Je res minilo že deset let? Zvestoba kolektivu, zategovanje pasu, ponos ob uspehu in žalost ob spodrsljajih in spet budilka, ki te zdrami, postavi v hladno jutro. Brez občutkov. Kolesa življenja so neusmiljena in čas te potiska naprej. Je kje konec? Je kje zaključek tekanja in pehanja, vstajanja in padanja, smeha in joka? In katera sila je v človeku, da vztraja, da poganja kri po žilah, da preskakuje ovire, išče resnico, pljuva laži v obraz, gradi mostove in ceste, stiska roko, boža otroka? Kaj je v tem čudovitem stroju-—človeku?
Ob jubilejih se spomnimo ljudi. Včasih res samo ob jubilejih, tistih tihih, marljivih delavcev, tistih zaskrbljenih obrazov in prešernega smeha. Deset let so med nami:
Kristina Adlešič, Nada Jančar, Antonija Junko, Olga Janžekovič, Anica Joh, Marija Kozan, Ana Kuzma, Milena Mali, Anica Papež, Ana Šimec, Ivana Vipavec, Terezija Vipavec, Gabrijela Ajdič, Alojzija Brinjavec, Štefka Drenik, Ivanka Kastelic, Zalka Kumer, Marica Beloševič, Ivan Cetin, Jožefa Drugovič, Terezija Granc, Zofija Haler, Francka Horvatič, Marija Hotko, Ana Hotko, Marija Jakovina, Marija Kerin, Veronika Požar, Jožefa Pavlovič, Marija Strugar, Albina Šetinc, Jožefa Ureh, Branka Vračun, Stanka Ivanetič, Marija Lebar, Marija Merlič, Ivan Merlič, Ilija Predovič in Niko Podrebarac.
Pa Jože Pezdirc, Franjo Ribarič, Vlado Skamlec, Alojz Urh, Slobodanka Videtič, Avgust Vraničar, Nada Žabčič, Klara Biček, Zora Brajkovič, Danica Čaraga, Marica Gorše, Vida Gršič, Bariča Jerman, Tončka Konda, Anica Leskošek, Ljubica Pezdirc, Ljubica Puljak, Zlata Peršin, Danica Tomc, Danica Vrbančič, Katica Zvonkovič, Milka Nastav, Francka Karaš, Ana Rus, Dragica Žubčič, Danica Badovinac, Danica Belavič, Amalija Govednik, Tomo Gru-bač, Dragica Mušič, Marija Malič, Ljubica Skradski, Marija Terner, Anton Vraničar, Anton Zvonkovič, Smilja Lalič, Marija Rajakovič.
Deset let. Marsikaj se je spremenilo v tem času, marsikaj. Tudi v ljudeh se je premaknilo in gubice so se pojavile okrog oči. Od skrbi in dela. Bo pa praznovanje toliko vese leje. Iskrene čestitke!	T.	G.
Dobri in hudi časi
♦
♦
Naša tovarna zaposluje v glavnem ženske. Moški, kolikor nas je, smo „za seme'1, zato se ne gre čuditi, da sem si izbral za intervju ob 10-letnici dela v podjetju ženske. Tri. Prva je :
MARIJA LEBAR: ,JVaj-lepše je bilo v času, ko se je izgrajevala tovarna. Človeku je trepetalo srce, ko je videl, kako iz nič raste velikan.
- So bili tudi težki, grdi trenutki?
„Takih spominov nimam. Sicer me resnično nekatere stvari prizadenejo, a jih hitro pozabim. “
- Deset let niso mačje solze. Kaj veže človeka, da vzdrži toliko časa v istem podjetju?
Navade. Ljudi, na katere se navežeš, jih vzljubiš. Rada sem v podjetju. Najprej sem delala v krojilnici, zdaj sem tri leta v vzorčnem oddelku. Prijetno se počutim in
upam, da bom še nadalje ostala v tovarni. “
DANICA BADOVINAC: „Šest mesecev sem delala v šivalnici, zdaj pa delam kot pregledovalka. Bale, ki pridejo s strojev, pregledujemo in klasiramo. Veseli smo, če je več prve kvalitete. “
- Primerjajte, prosim, delo v preteklosti z zdajšnjim.
V začetku, se pravi pred desetimi leti, je bilo veliko teže, ker smo morale napake šivati na roke. Potem smo dobile stroj, ki je olajšal delo. Poprej je to delo opravljalo enajst žensk, zdaj zadostujemo štiri, ki seveda napravimo toliko kot popreje enajst. “
— Kako ste zadovoljni? „ V kolektivu se počutim zelo dobro. Dobim 1750 dinarjev osebnega dohodka. Do pokoja imam še tri leta. Bo šlo. “
FRANCKA KARAŠ: „Ši-vam surovo pletivo. Prej sem štiri leta parala čipke. “
- Se spomnite česa lepega iz preteklosti?
,JVe. Bolj se spominjam slabih plač, pisanja prošenj za stanovanje in podobno. No, zdaj se kar v redu počutim. Zaslužim 1555 dinarjev na mesec. Gre, čeprav nisem najbolj zadovoljna. “
- Kaj vas muči?
„Stanovanje. Že sem napisala toliko prošenj, da sem obupala. Mož je pljučni bolnik in ne bi smel bivati v istem prostoru kot otroci. Ne, o pravilniku za dodelitev stanovanj nisem ničesar slišala. Le kdo naj bi mi povedal kaj o tem? “
- Kakšne so vaše želje ob delovnem jubileju?
„Rada bi, da bi bilo dovolj dela in veliko razumevanja, da bi se kolektivno trudili za uspeh. To!“
TONI GAŠPERlC
Težave zaradi dela
27. oktobra je minilo leto, odkar smo odprli v Dobovi novo proizvodno halo. V svetlih, toplih prostorih se delavec veliko bolje počuti. Dosegamo tudi večje uspehe pri delu. Resnica pa je tudi ta, da dela v našem obratu primanjkuje. Marsikatera delavka v tem kritičnem položaju izrabi letni dopust, da se ji primanjkljaj ne bi toliko poznal pri osebnem dohodku. Zato se vprašamo: ali ni škoda tako velike hale, da delavci v njej nimajo kaj delati? Ah ni za tako stanje tudi kdo odgovoren? Skrajni čas je, da poiščemo krivca, ki naj se zaveda svojega delovnega mesta ter naj za napake tudi odgovarja.
Želim, da se ti problemi v najkrajšem času rešijo.
MILKA ANTONČIČ
Velika naloga sindikata
Napredek je, vendar nočnega dela žensk še nismo povsem izrinili
Z vsakovrstnimi težavami se srečujemo vsak dan, v tekstilni industriji pa poznamo še problem: nočno delo. Problem ima brez dvoma globlje korenine, kot se zdi na prvi pogled. Več je vzrokov za nočno delo, vendar je po mojem poglavitni ozko grlo v proizvodnji. Po določilih zakona je dovoljeno uvesti nočno delo samo v primerih „višje sile“, toda pri današnjem tempu je teh višjih sil veliko.
Slovenski sindikati so pred leti hitro ukrepali in njihova akcija za ukinitev nočnega dela žensk in mladine je doživela uspeh. Izboljšale so se delovne razmere tistih, ki delajo ponoči, razen tega je nočno delo bolje nagrajeno. Vse pogosteje pa se dogaja, da sekretariat za delo ne izdaja več dovoljenj za nočno delo, pri katerem bi sodelovali mladinci. To je gotovo pomembno dejstvo, ki ga največkrat
*
odobravajo v delovni organizaciji, čeravno se isti kolektivi po drugi strani težko odrekajo nočni proizvodnji mladih.
Še to je važno poudariti, da ni malo delovnih organizacij, ki nočno delo obravnavajo s stališča prizadete mladine in žensk in so tudi taki kolektivi, ki so že ali si nočno delo prizadevajo ukiniti.
Proces je vreden občudovanja, posnemanja in odobravanja. Mene nočno delo ne prizadeva, sem pa presunjen, ko vidim zjutraj ob šestih vdrta lica delavcev in delavk. Resni, utrujeni in razmišljeni zapuščajo delovna mesta.
Sindikat kot pobudnik akcije za ukinitev nočnega dela žensk in mladine je gotovo podrobneje proučil posledice, ki izhajajo iz tega. Zakonska določila že imamo. Natančno časovno določajo konec nočnemu delu in za mladoletnike ne izdajajo več dovoljenj za nočne ,,šihte“. Dosegli smo, da podjetja ne smejo siliti k nočnemu delu nosečnic in mater z majhnimi otroki. Seveda se še dogaja, da imajo kje
gluha ušesa zaradi tega, ker vidijo pred seboj le dobiček.
Pred časom sem bil priča pogovoru, ki se je končal nekako tako: „Se nam že bolj izplača plačati penale, kot pa ukiniti nočno delo žensk . ...“
Tovariši, ki so o tem razpravljali, so pozabili, da nočno delo ljudi izčrpava. Če hočemo imeti vse leto v kolektivu zdrave ljudi na delovnih mestih, potem se vsi skupaj borimo za to, kar hočejo doseči sindikati. Pri nas v BETI smo problematiko nočnega dela žensk že močno ublažili. Potrebna pa bodo še nadaljnja prizadevanja.
MILAN TRAVNIKAR
ZAHVALA
Ob smrti mame Kate Petrina se zahvaljujem vsem prijateljem, ki so mi v težkih trenutkih izrazili sožalje in darovali cvetje.
STEPAN PETRINA
\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W^	£
|Malo manj zanimanja|
Na vsakem delovnem mestu je potrebna natančnost. Če pri merjenju narediš napako, imajo izdelki napako in še veliko materiala gre v nič. To delo zahteva celega človeka. Na sliki je pripravljalka dela v TOZD Mirna peč.
V šolskem letu 1974/75 seje v poklicno šolo vpisalo 43 učenk, čeprav je bil razpis za 60 dijakov. Tudi od vpisanih je do oktobra izstopilo 7 učenk, ki so šle na ekonomsko in administrativno šolo. Tako imamo v prvih letnikih 36 učenk, v drugih 37 in v tretjem letniku 17 učencev. Navala, kakršnega smo poznali prejšnja leta, torej ni več.
Letos ni bilo vpisa v pletiljski oddelek, zato je tudi manj učencev. Vse kaže, da je zanimanje za šolanje v tekstilni stroki upadlo. Odgovor na „zakaj“ ni težko najti! Osebni dohodek in upoštevanje poklica konfek-cionar ali pletilec niso v pravem odnosu do ostalih poklicev. Pogoji šolanja so zlasti zaradi sta-
novanja nekoliko težji. Šola nima dijaškega doma. Seveda pa tudi neutemeljene in neumestne pripombe, češ: „kaj boš s to šolo,“ niso za mladino privlačne.
Po dvoletni administrativni šoli dobi absolvent delo v pisarni, kar je zadnje čase vabljivo in po preteku pripravniškega staža večji osebni dohodek, kot ga imata konfekcionar ali pletilec, čeprav je pri njiju čas šolanja enako dolg ali celo da^ši.
Učenci sami povedo, kako so jih prav tisi, ki so poklicani za vzgojo in izobraževanje, odvračali od vpisa v poklicno tekstilno šolo. Menim, da bi morali vsaj pri vzgoji in izobraževanju odseči enotnost, če hočemo napredek vsemu belokranjskemu območju.
DRAGICA NENAD1Č
=illlllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
| Revija in sejem mode |	v	Beogradu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiitiiuiiiiimMulMmMMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
Jesen, mesec oktober, čas beograjskega sejma mode, nas vedno postavi pred dejstvo, da je treba pripraviti kaj posebno lepega, novega in zanimivega. Letošnja jesen je bila za naš vzorčni oddelek še posebno delovna. Poleg modelov za sejemski razstavni prostor smo morali pripraviti tudi modno revijo. Z njo smo želeli ponovno pridobiti srbsko tržišče, kjer smo bili do sedaj zelo malo zastopani. Za revijo smo se, moram priznati, še posebno potrudili. Verjetno vas zanima, kaj vse je bilo videti.
Predstavili smo več skupin različnih modelov, v celoti pa so bili prikazani modeli, ki jih izdelujemo v naši tovarni. Revijo smo pričeli z najintimnejšim perilom. To so bile skupine manekenk v dresih, baby setih in majicah, za tem pa so manekene predstavile spalne srajčke, baby dolle iz prijetnega potiskanega bombaža. Naslednja skupina modelov je bila športno „navdahnjena“. To so bili modeli smučarskega perila v raznih barvnih kombinacijah in kompleti za tenis. Nismo pa pozabili tudi na našo proizvodnjo diolen
lofta. Iz lepih novih vzorcev, ki so pripravljeni za naše tržišče, smo sešile obleke in komplete in s tem pokazale kupcem, kaj vse se lahko naredi iz našega metražnega blaga.
Največ poudarka smo dale na reviji naši proizvodnji kopalk. Prikazani so bili modeli, ki so vključeni v redno kolekcijo za prihodnje leto. Revijo smo zaključili z dolgimi spalnimi kompleti in srajčkami. Te so bile
linillllllllllllllHIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIllllllllHIIIIIIHIII
razstavljene tudi na našem razstavnem prostoru na sejmu mode. Ena izmed njih nam je prinesla najvišje priznanje beograjskega sejma mode - ZLATO KOŠUTO. Za razstavljeni spalni komplet pa smo dobili še dmgo priznanje — odlikovanje, ki ga podeljuje komisija mladih potrošnikov. Avtorica obeh modelov je naša sodelavka ANDREJA VODNIK.
Revija in sejem, oba sta uspela, zato vsi pričakujemo tudi velik komercialni uspeh.
Pika Vernik
Stanovanjizmi
Eden izmed modelov nove kolekcije, ki bo, sodeč po navdušenju obiskovalcev domačih modnih revij, gotovo prodrl med kupce.
- Kdor drugemu jamo § I koplje, nima stanovanja. 1
- Vrana s stanovanjem 1 ne verjame vrani brez sta- ~ novanja.
- Kolikor kvadratnih | metrov stanovanja imaš, § toliko ljudi veljaš.
- Kdor ni dlje prišel 5 kot do kletnega stanova- I nja, temu je vsaka garso- § njera trisobno stano- 1 vanje.
- Spominjam se pravljice o muhi, ki je brezplačno sprejela na stanovanje kopico živali, zato so ljudje izumili PIPS.
- Moje sanje — lepo stanovanje. Nevoščljivci me bodo zbudili iz sanj.
- Niti komisija za dodeljevanje družbenih stanovanj ne more razdeliti stanovanj, ki jih ni nihče zgradil.
- Nekateri brcajo polže samo zato, ker imajo lastno hišo.
- Polž lazar ob pogledu na polža s hišo: „Le od kod mu denar za tako razkošje? “
T. G.
HUMKU
Manekenček Tomi kar pogreša modne revije. Navadil se je nastopati in odrske luči so mu všeč. In tudi ni kar tako, če ti občinstvo, četudi maloštevilno, ploska. Pač pa si Tomova mamica oddahnila ...
ti J
y VXXXXXXVXXXXVXXXXVVXXXXVXVXXXXXXXXXXXVXXXXVXXXN.V\NXVVVsXVVVVN.Vv\XXVNXVXVVVVVVvXVVVSX\XV ^
4	4
Športno srečanje tekstilcev
Skrb za čistočo je lepa stvar, toda takle kos, odrezan od bale in namenjen brisanju rok, je malce velika predrznost. Le kam bi prišli, če bi vsi tako delali? (Foto: P. Riznič)
18. oktobra so se pred metliško BETI zbrali predstavniki tega kolektiva, tovarne Novoteks, občinske skupščine, podjetja Komet, transportnega podjetja in osnovnošolci, preden so odpotovali v Dugo Reso. V mesto gostiteljev smo prispeli že dopoldne. Pripravili so nam dobrodošlico in majhno zakusko v veliki dvorani, nato so se začela tekmovanja v šahu, odbojki in kegljanju. Rezultati najbrž niso tako pomembni, kot dejstvo, da smo se srečali s tovariši iz tekstilne industrije Hrvaške.
Po športnih tekmovanjih in kosilu je Maks Koležnik, vodja metliške ekipe podelil nagrade zmagovalnim ekipam. Ogledali smo si tudi spominski park Petrovo goro, kjer so se nekateri založili z značkami in drugimi spominki, potem pa so nam domačini v lovski hiši priredili pri-
illiilillUA se lili!
BETJ: Vergot T. 2, Murko 4,
Gršič, Vergot Ž. 14, Jezerinac 22, Lalič 11, Davtovič 9, Rožič, Medek 22, Arbutina 2, Jankovič.
Olimpija: Volaj 17, Marter 12, Lorbek 8, Jelovac 12, Ivanovič 2, Macura 8, Gvardijančič, Križnar 14, Nuhanovič 27.
To je bil za Metliko praznik. Igrali so finalno tekmo za pokal SRS in to z zveznim ligašem! Pred tekmo je bilo slovo od igralcev, ki odhajajo k vojakom: od Davtoviča, Rožiča in Medeka. Metličani pa so dali spominsko darilce tudi reprezentantu Jelovcu.
Tekma je bila zanimiva in zadovoljstvo je bilo obojestransko. Domačini so igrali dobro; najbolj so se izkazali Jezerinac, Medek in Vergot Željko, od gostov pa sta blestela Nuhanovič in Jelovac.
BETI - SLOVAN 76:74
Beti: Vergot v 2, Murko 6, Koso-vac 4, Gršič, Vergot Ž. 6, Lalič 7, Davtovič 33. Rožič 5, Medek 13.
Slovan: Malič 13, Jerše 3, Tavčar 24, Bunderla 8, Papič 15, Krušič 10, Rome 1.
To je bila pokalna tekma. Sodila sta Burja in Lilik, in sicer dobro. Igra je bila vseskozi zanimica in napeta, Beti je vodila ves čas, gledalci - bilo jih je okoli osemsto - so bodrili svoje ljubimce. Gostje so proti koncu izenačili, zato so igrali podaljšek. Takrat seje izkazal visoki Davtovič, ki je najzaslužnejši za zmago nad dobrim in borbenim gostom.
KONČNA LESTVICA I. A SLOVENSKE LIGE
Maribor
Beti
Vrhnika
Kovinotehna
Triglav
Fructal
Novoteks
Branik
Trnovo
Marles
Radenska
Lesonit
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame se toplo zahvaljujem sodelavcem TOZD Beti Črnomelj in sindikalni organizaciji za spremstvo in vence.
Alojz Justin
22 17 5+239 34 22 16 6+398 32 22 16 6+210 32 22 15 7+ 51 30 22 14 8 + 122 28 22 11 11 + 1 22 22 10 12+ 22 20 22 9 13 -134 18 22 8 14 -172 16 22 7 15 -233 14 22 5 17 -183 10 22 418 -409 8 STEVICA MEDEK
jetno popoldne. Dogovorih smo se, da bomo s podobnimi srečanji nadaljevali.
STEVICA MEDEK
BETI • NOVOTEKS 81:70
BETI: Vergot T. 2, Murko 4, Ko-sovac 7, Gršič, Vergot Ž. 3, Jezerinac 4, Lalič 16, Davtovič 23, Rožič 4, Medek 18, Arbutina 2, Jankovič.
NOVOTEKS: Cukot 22. Kovačevič Ž. 8, Kovačevič S. 2, Ivančič 25, Seničar 2, Poljšak 5.
Zadnja tekma letošnjega prvenstva v 1. a slovenski ligi. To je bil dolenjski in tekstilni derbi dveh močnih si nasprotnikov. Gostje so se, resnici na ljubo, dobro borili, toda domačini so bili preveč razigrani, da bi jim bili lahko kos. S to zmago so si zagotovili Metličani drugo mesto, kar je brez dvoma velik uspeh.
KOVINOTEHNA ■ BETI
65:67
KOVINOTEHNA; Sabolički 9, Erjavec 6, Videc 4, Jošt 20, Kralj 6, Sagadin 16, Jug 2, Kitanovski 2.
Beti: Vergot T., Murko 4, Lalič 12, Vergot Ž. 2, Jezerinac 2, Davtovič 12, Rožič 3, Arbutina 6, Medek 27.
V polfinalni tekmi za pokal SRS je Beti zaslužno premagala Celjane in se tako plasirala v finale. Vso zahvalo zaslužita sodnika Brumen in Kobilica.
Računalniška obdelava podatkov ni več vizija prihodnosti, temveč vsakdanja praksa.
Ureja uredniški odbor: Slo-bodanka Videtič, Stevica Medek, Dragica Nenadič, Milan Travnikar, Milan Bračika, Marjan Pavlovič, Ivan Brodarič in Ivan Biščan. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperič, tehnična urednica: Ria Bačer. Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZI LO izhaja enkrat na mesec v 1700 izvodih. Stavek, filmi in prelom Dolenjski list, tiska KNJIGOTISK Novo mesto.