Posamezna številka stane 10 v. ~jfnr 102. številko. • '’Z Mati!*©r, da© 24. decembra 1917. Utulfe IX. 9«sri9Mite Uatai KM- ■f SgDIp • « * S» §*— 2*50 1 — ItnWjc: —- 15 šievilke f@ vftnarfttv. — Q'TOÄ^A O Mm M M raiunajo •d Orodne vfSkratnih 11 >•» popusta *8tražau izhaja v dcljek «n petek Rokopisi se ite vr&ćžfc* I Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. I^SÄrÄ ■18^vS9*&'&&r* soh- *sii Mmjm&wmjSm mwairijate® '»«Mi»# Dunaj, 23. dec. Vzfaodao bo]«*). fromirje. Mirovna pogajanja so se otvo-d» 4m 22. t. m ob 4. uri popoldne v Brest-t jNwsku. Italijansko bojišče. Tsled neugodnih vremenskih in razvidnih ragaaer jd ostalo bojno delovanje splošno slabo. ' OfraŽni delni sunki so se izjalovili Mir. vua pogajanja v Brebt-Litovsku V soboto, dne 22. decembra ob 4. uri opoldne so se v Brest-Litovsku slovesno otvo-tla mirovna pogajanja. Maršal princ Leopold Bavarski je pozval turškega zastopnika Ibra-hin Hakki-pašo, da kot starostni predsednik prevzame predsedstvo. Ta je predlagal za prve ga predsednika nemškega državnega tajnika KüMmanna. Zastopniki posameznih držav se odo menjavali v predsedstvu. Razpravni jeziki o: nemški, bolgarski, ruski, turški in francoski. Ruski zastopnik je nato v daljšem govora obrazložil podlago ruskega mirovnega program». j O Božiča 1917. »*aj in danes in na veke. Kakor v mirnih časih, tako vabi tudi sedaj in zlasti sedaj k sebi vse, ki so obteženi in trpijo, da jih pokrepča. On je velo večen a ijožja dobrotljivost in človekoljubnost, ki se je prikazala na zemlji, kjer je človekoljubnost med ljudmi že skoroda zamrla. Kolikokrat se je govorilo in pisalo v teku teh krvavih let, da so se vse vrednosti razveljavile in ; re veljavi le! Pa kakšne so te razveljavljene vrednote? Tiste so, ki jih je skušal človek uveljaviti zgolj na podlagi tega sveta, brez ozira na edini veljavni trdni temelj, ki je Jezus Kristus, Bog. Sanjali so o napredku, neskončnem napredku človeštva. A kaj je napredek brez določenega cilja? Blodnja je, morda zanimivo in duhovito zapletena kakor mitološki labirint, pa vendarle blodnja. Sanjali so o človečanstvu ia Človekoljubju. Pa kaj, ko Človeštvo, prepuščeno samemu sebi, išče vedno in vedno samo sebe, ali kolje, človek išče samega sebe in pride v nerešljivo nasprotje z drugimi. Tako je prišla moderna kultura. ki je zavrgla vsak ozir na Boga, do akutne krive, ki je končala s katastrofo. Največja in najbridkejša ironija se M zdi, da skušajo nadaljevanje vojske opravičevati s človekoljubjem: prihodnji rodovi naj se zavarujejo pred sličnim prelivanjem krvi, zato naj sedanji rod krvavi dalje. Višek človeške modrosti! Kdor hoče resnično mir za sedaj in za, bodočnost, ima začrtano pot v mirovnem predlogu sv. Očeta Benedikta XV. In ta j redlog sloni na načelih, ki nas jih uči Dete v Betlehemu. Kristus, ki je prinesel človeštvu mir in spravo. ni pustil krvaveti drugih, izkrvavel je sam kot nedolžna žrtev, postal je sam pokoren do smrti, do smrti na križu. Temelja človeške družbe sta pravičnosti in ljubezen. Oba pa zopet temeljita na osnovnih zapovedih Napisal dr. F. K. Lukman. Pero mi zastaja, ko naj zapišem nekaj besedo -etrtem Božiču v vojski. Ali je to še sploh Božič?! Ali je to še praznik miru, spomin na tisto noč, ko sč je oglasilo iz neba veselo oznanilo, da je rojen [zveličar, in so nebesa blagrovala zemljo, ki jo je izvolil Sin Najvišjega za svoje bivališče? Ali je to še včliki spravni dan, ko sta se poljubila pravica in mir, kakor pravi psalmist? Ali je to še tisti čudoviti praznik, ki je v ljubezni zbiral naše kriščanske slovenske družine okoli jaslic, ki je vlival sveto radost v nedolžna otročja srca, odrasle pa, je pomlajeval, da so bili veseli in srečni kakor otroci ? Ali je še to listi praznik poln tajinstvene poezije, ko so nam z-vezde sijale milo in jasno, kakor da so sveti nebeški anueli razpostavljeni na nebesnem svodu, ko so nam zvonovi peli svečano in ljubko, kakor da ubirajo nebeški kerubi zlate in srebrne strune v slavospev? ‘ Cetrtokrat obhajamo sveto noč ih sveti dan v viharju svetovne vojske. Božji angel, oznanjevalec miru, se je, zdi se nam, umaknil jezdecu na ognjeno rdečem konju z velikim mečem, ki rau je bila dana oblast vzeti mir z zemlje, in da se med seboj more. (Skrivno razodetje 6, 4.) Bojna vihra na zapadu divja. naprej, le na vzhodu se začenja svetlikati. Naše družine še letos zopet nimajo skupnih jaslic; marsikdo «zmed dragih, mož, oče, brat, ženin je boavekje, na bojišču, v vjetništvu, v — grobu. Zvezde v sveti noči so kakor svetle solze nebeških angelov nad nemirno zemljo in božični zvonovi — ah, zvonovi, kje ste? — zvon v božični noči se glasi, kakor da poje žalostinko na vernih duš dan. Res, Božič je zgubil na videz svoj sijaj in svojo milobo. Toda samo na videz: Bistvo je ostalo nespremenjeno. Božje dete, Jezus Kristus, je isti vče- ! rščanstva: Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, svojega bližnjega pa kakor sam sebe. To je osnovni zakon - človeške družbe in človeškega napredlo Kdor tega ne priznava, je grobokop Človeštva. Osnovni zakon ljubezni nam glasno oznanjuje božične skrivnosti. Božje Dete je učlovečena ljubezen do Boga in do bližnjega. In vsem, d se z resno vodo oklenejo božjega Deteta — mir jim! Mir ljudem nadzorni ji,. ki so dobre volje! O! ■■)■* 11 1 i .. Ofoyor^dr. Koro še» I I dr ■■ Stojimo tik pred meritoričnimi mirovnimi pogajanji. Razumljivo je, da pri tako velikih dogodkih, ko po dolgem Času prehajamo v prva mirovna pogajanja, vsak misleč državljan čuti potrebo, d|a izrazi svoje mnenje, želje in bojazni. Vsled tega smo otvorili danes debato, da izrazimo svoje občutke, in v teh občutkih je danes velilc del strahu, da tisti, ki odhajajo k mirovnim pogajanjim, ne razumejo duha časa in ne morejo delati v smislu avstrijskih narodov. (Odobravanje.) Vsak minister M v tako usodnem trenutku iskal stika z zastopniki narodov, da bi se ž njimi pogovoril o ciljih. Na,še zunanje ministrstvo pa je to odklonilo, delegacije stojijo, in tudi v današnji debati na svoje vprašanje še nismo dobili odgovora. Vojsko so sklenili brez .nas, a sedaj hočejo še o miru odločevati brez avstrijskih narodov. Kar se nas Jugoslovanov tiče, moramo reci, da nimamo zaupanja napram tistim, ki so sedaj pooblaščeni, da odhajajo k mirovnim pogajanjim. V zunanjem ministrstvu Jugoslovani z eno izjemo nimamo no-j lenega zastopnika. O jugoslovanskem vprašanju in j njegovih podrobnostih gospodje zunanjega ministrst-i va niso poučeni od jugoslovanske strani. (Medklici.) ! Ce tam nimamo nikogar, ki bi razumel naše zahteve, I naše stališče in naš pomen, je razumljivo, da urad-I nikom tam ne moremo zaupati. Zato smo že v dele-j gaci j ah. skupno s Cehi izrazili, željo,* da bi vsi naro-? -bi Avstrije dobili priliko, udeležiti se mirovnih poga- đaj. Menim, da bi mirovna pogajanja le pospešil®,, in toliko ugodnejše na nje uplivalo, če nasprotni strani pojdemo na roke, Boljševiki so dno 9. novembra izrekli željo, kdo naj bi prišel k mirovnim pogajanjem, in predlagajo, naj se mirovnih pogajanj udeleže zastopniki vseh narodov, ki so v vojski ali vsled nje trpe. Menim, da delamo v smislu tistih, s katerimi se sedaj pogajamo, in da vsled tega ne preprečil jemo miru. Pa tudi iz drugih ozirov ne zaupamo gospodu zunanjemu ministru, ki je vedno povdarjal načelo, da hoče mir brez aneksij in kontribucij. Tedaj brez aneksij: Medi tem, ko proglaša to načelo, slišimo na vseh mogočih straneh izjave, ki nasprotujejo temu principu. Pred kratkim se je v ogrskih delegacijah grof Tisza izjavljal o' Romuniji tako, kakor bij bila mogoča, tudi druga rešitev in ne le samostojna Ru-munija. Tukaj v tej Tiszovi izjavi ste skriti dve a-neksiji. Prvič ogroža romunsko samostojnost in drugič, če bi tudi rumunška samostojnost v Tiszovem smislu ne bila ogrožena, vendar zahteva tako razmerje. ki zagotavlja zaželjeno zadoščenje in kazen. Drugi govor je imel v ogrski delegaciji grof Andra-ssy, ki je zahteval strategičnih zavarovanj, govoru o Lovčenu, o velikem delu Srbije in o Poljski. Čudno je, kar pravi o Poljski. Pravi, da ne mara neodvisne Poljske, kajti ta bi bila nevarnost za svetovni mir, vsled Česar želi. da se Poljska, priklopi Avstriji. Vprašam: Ali tako govorjenje ni aneksionisäÖno? Seveda ni Je®*, govoril grof Czernin; ampak on je molčal k 'temu in celo podkrepljeval izvajanja Tisze in. Andrassyja, ko je dejal, da se strinja z njunima govoroma,. Toda videli srno, da je Czernin sam izražal mnenje, hlepeče po aneksijah. Kaj naj pomeni, če pravi Czernin: „Poljska bo svojo državno bodočnost ob sklepanju miru sama odločila“, in kmalu nato pa pravi: „In mi vemo, kam bo gravitirala. Ne dvomimo, kam bo hotela gravitirati.“ V zvezi z An-drassyjevem govorom je to dovolj jasno povedano. Nato navaja Czerninove izjave glede Albanije. Osrednje sile stopajo v mirovna pogajanja z Rusijo. K osrednjim silam pa spada tudi Bolgarija, in o nji vemo — Radoslavov je to večkrat izjavljal, — da hoče anektirati vsa ozemlja Rumunije, Srbije in Maeedonije ter Grške, kjer po njegovem naziran-ju prebivajo Bolgari. (Poslanec Iro: Vi vendar zastopate stališče narodne avtonomije!) Da! V ekspo-zeju grofa Czerninä beremo: „Med Bolgarijo in monarhijo desetletja obstoječe prijateljstvo je bilo v se-I d ariji vojski kronano z zvezo.“ In o tej zvezi pravi, da bo deželi nosila bogatih sadov, ker je lahko ponosna na svoje vojaške uspehe. Tedaj tudi tukaj g. Gzernin potrjuje bolgarska aneksionisitična prizadevanja, In če iz teh izvajanj smemo kaj sklepati, pa smemo sklepati vsaj to, da Czerninovim izjavam, dla noče aneksij, ne moremo zaupati. In vsled tega zahtevamo, naj se teh posvetovanj in odločitev udeleže zastopniki narodov in ljudstev iz Avstrije, Ogrske, Bosne in Hercegovine. Besedo „aneksije“ razumemo v avstrijskem s-rmsiu, ker si ne morem misliti, da bi jo grof Czernin razumeval v smislu boljševikov. Boljševiki, sc namreč dne 9. novembra v svoji izjavi tudi podali definicijo aneksije, ki se glasi: „Pod aneksijo razumeva vlada boljševikov vsako priklopljenje malega, šibkega naroda veliki državi brez njegovega soglasja.“ Aneksija- v smislu boljševikov je tudi, Če kaka država narod sitoma drži ter se brani prebivalstvu po časopisju, shodih in strankarskih izjavah ali z u-porom proti tlačiteljem izraženo voljo in pravico do budskega glasovanja priznati: se brani priznati pravico, da narod politično obliko svojega vladanja sam določi — to je aneksija, ali nasilna prilastitev. (Posl. Wolf: To je naivnost vseh teorij.) Ker smo torej v pogajanjih z ruskimi boljševiki, bi bito zanimivo vedeti, ali Czernin besedo aneksija tudi tako razlaga. Czerninu pa tudi radi tega ne moremo zaupali, ker mirovne ponudbe boljševikov javnosti ni podal v popolni obliki ter je zamolčal v svojem odgovoru ono načelo, ki je zatiranim narodom A vstro-’0 grške najbolj^ pri srcu, namreč: samoodločba narodov. I Bili so Časi, ko so v Avstro-Ogrski priznavali samo-I odločbo narodov, bili so tudi časi, ko smo trpeli, da I so se tuje države vmešavale v notranje avstrijske j razmeče. Bilo je leta 1915; tedaj je naša vlada ita-! Klanski državi priznala samoodločbo italijanskega naroda, (pritrjevanje. Poslanec Strnnsky; Prečiomi-« eni j a Trsta.) Da. ledaj niso priznavali le pravice samoodločbe narodov, ampak so priznavali tudi pravico tujih, držav, vmešavati se v naše notranje razmere. 'Očitajo nam, da smo si besedo „pravica, samoodločbe“ br njen pojem dobili od entente. To moram resnici na. ljubo odločno zanikati in izjaviti, da je ta ideja pri nas Jugoslovanih in tudi pri drugih slovanskih narodih vedno živela od leta .1848 dalje. (0-riobra|yanje.) Bili so seveda Časi, ko je ta ideja dremala, ampak ta težka vojska in njene bridke izkušnje so zopet oživele idejo pravice samoodločbe, oživile koprnenje po svobodi in samostojnosti pri vseh zatiranih narodih. (Odobravanje in ploskanje.) Nismo se učili od entente. Svoboda je bila v nas samih, zrastla pa je do nove sile po krivdi militarizma in političnih oblastni], ki niso storile svojih dolžnosti! (Odbbravaiije in ploskanje.) Samoodločba narodov je nekaj takega, kar bi tudi Czernin in avstrijska vlada lahko priznala. (Medklici.) Sicer sta nas grof Czernin in Seidler tolažila, da imamo parlamente in naj si svoje pravice' izvojujemo v ogrskem in avstrijskem parlamentu. Menim pa, da bi nihče, ki bi ta izvajanja smatral za, resna, sam ne bil resen. (Odobravanje), kajti dobro vemo, kako so vpoštevali pravice narodov tukaj v Avstriji. V tem parlamentu i-ma 43.ÖÖG Nemcev eri mandat, 53.000 Jugoslovanov enega, na Koroškem 100.000 Slovencev le enega, 60 tisoč .Cehov enega in 105.000 'Ukrajincev le enega. fOnjte, Čujte!) Vemo, da imamo sicer splošno in direktno volilno pravico, ‘da pa nimamo enake volilne pravice, in vsled tega ne more nihče trditi, 'da imajo narodi tukaj enake pravice. (Odobravanje.) Pravijo, 'da si bomo lahko svojo narodno samoodločbo dobili tukaj v parlamentu. Dobro. Potem pa nam boste morali dati tudi svobodo, da bomo mi jugoslovanski prstanci o svoji samoodločbi tudi res sami odločal. (Odobravanje.) Oe nam to priznate, dobro, potem pa je stvar že odločena; prosim, berite le našo deklaracijo z dne 30. maja. Tam najdete našo samoodločbo. Se manj pa je na Ogrskem narodom odločati o svoji usodi. Nahajam se v prijetnem položaju, da navajam enkrat lahko tudi grofa Czernina, Leta 1908 je izdal brošuro z naslovom: „Politična razmišljeva-nja, spisal grof Otokar Czernin, deželni poslanec.* V tej knjigi dokazuje, da je bila na Ogrskem večina; nasilno z bajoneti in z volilno pravico potisnjena v. manjšino, jn poživlja ogrske narode, naj se ne uklo-neio tej umetni večini in da sedanja umetna večina m merodajna ter da je tam treba poslušati le manjšino. (Medklici.) Je pa res tam strašno. V ogrski poslanski zbornici ima 60% nemadžarov le 7% vseh mandatov. (Medklici: Klic: V delegacijah manjka Hrvatov, Slovakov, Rumunov in Rusinovf) Ker je fikusa! grof Czernin s potvorbami odstraniti pravo samoodločbe iz razprave, akoravno ga je pred nekaj leti še sam jemal v zaščito proti Madžarom, mu tudi radi tega ne moremo v tej zadevi zaupati in želimo, naj bodo navzoči tudi zastopniki narodov, ko se začno mirovna pogajanja. Nato govori o militarizmu, e razorožbi in pravi konečno: V imenu narodov, ki jim je dovolj militarizma, se moramo zavarovati proti vsemu, kar bi mu hotelo na kakršenkoli način podaljšati življenje. (Živahno odobravanje.) Iz vseh teh razlogov izjavljamo, da grofu Czer-ninu ne zaupamo in da želimo, kakor to zahteva tudi vlada boljševikov, naj se sklepa mir od naroda do naroda, od ljudstva do ljudstva, in ne od ljudstva do izbranih grofov, M v vojski niso nič trpeli! j Narodi naj sklepajo mir, ki so krvaveli, in ti bodo J mir gotovo tudi gotovo tako sklenili, 'da bo res tra- ' DI 01'.E M. S-. jd>orba za Sv* deželo* (Konec.) Kaj je zdaj z Jeruzalemom in svetišči sploh ?! Avstrijski minister je rekel, da so se Turki brez boja umaknili iz teh krajev. Vojna poročila govorijo tu- j di samo o bitki pri Gazi. Od te bitke naprej pa po- 1 roČajo samo o manjših praskah. Zato je verjetno,^ da I se v imenovanih krajih ni zgodilo nič hudega. Sve- | tišČa še torej ostanejo naprej v svoji starocastitosti. j .V Jeruzalemu so zdaj gospodarji Angleži ter v nji- I hovi odvisnosti Francozi in Italijani. Samoobsebi je j umevno, dla so ti vzeli avstrijske in nemške naselbine v svojo oblast, kakor so v začetku vojske storili Turki z lastnino svojih sovražnikov. Francozi in deloma tudi Italijani, Angleži in Rusi so imeli v Sveti deželi vse polno cerkev, zavetišč in šol, deloma iz verskih, še bolj pa iz političnih namenov. Vsa ta poslopja so Turki izpremenili v turške bolnišnice in v turške šole. Med vojsko so sploh Turki strogo zahtevali, da se v vseh zasebnih šolah uči turščina. Domačih arabskih ljudskih šol je v Sv. deželi prav mala Kar jih je, so pa zelo preproste. V stari Samariji. sedaj v vasi Sebastiji, sem bil v taki šoli. V neki lopi so pisali otroci na kolenih drže svoje tablice. Naučijo se toliko, 'da znajo brati nekoliko mohamedansko sv. pismo ali koran. Dotični domači a- jen. (Živahno odobravanje in ploskanje. Govorniku i čestitajo.) ' j Cehi m Jugoslovani. Predsedstvo Češkega Svaza, poslanci Stanek, ( Klofač in Habermanp, so» se dne 20. t. m. oglasili v j lokalu Jugoslovanskega kluba, da pozdravijo Jugo- j Slovane za novo leto. Predsednik, poslanec Stanek, je nagovoril predsednika Jugoslovanskega kluba, dr Korošca, sledeče: Veleugledni gospod predsednik! Dragi brat! \ imenu Češkega S vaz a in vsled. sklepa njegove parlamentarne komisije prihajamo, da bi Ti izrazili najprisrčiiejšo zahvalo za. podporo iri za sodelovanje z nami. Tvoja politična jtfre'udarnost je naglo razumela, da nas ne vežejo samo vezj skupnega pokolenja m rodu, ki zahtevajo skupno postopanje obeh narodov, ki sta se dosed a j la man bojevala za- pravice, ki še jima odrekajo. Ako je imenoval slavni Menta Lambert Poljsko )>o njenem razkosanju narod žalosti, je govoril samo o njem, ker se je še le v daljni bodočnosti pripravljala državna tvorba, ki je nltrode ne samo tlačila, ampak jih trgala potom Litve. Kakor Vi, tako smo bili tudi mi leta 186; raztrgani na dva dela, da bi bilo lažje tlačiti celoto. Ako so drugi narodi trpeli vsled nadvlade in tiranije jedne rase, so naši narodi morali skusiti železno pest nasilja dveh. Ko je pa končno iz rdeče zarje krvi začelo v-zliajati zlato solnce svobode, se je zgodilo vsled Tvojega truda in prizadevanja, da smo solidarno nastopili dne 30. majnika. in kakor mora ideja državna samostalnosti, izražena s to deklaracijo, ostati nespremenljiva vodnica naše polifjke, tako ostane tudi spomenik in simbol, silnejši od jekla, simbol spoznanja. sodelovanja in pobratimstva našega ljudstva. Danes že vidim, kako nastaja to razmerje naj-kristalnejša točka, h kateri streme tudi Ukrajinci, ki jih veže na nas skupna usoda, pritisk in eilj, Inka- j kor je nepobitno, da osredotočena in energična volja \ ter vztrajnost v boju za 'dobro stvar ne more ostali brez uspeha, tako vemo tudi mi, ‘da ne more niti pritisk niti nasilje zabraniti, da ne bi zmagalo to, kar te prava zaščita narodov: Pravica! V boju za to sveto pravico hočemo ostati v bodočnosti kakor jeden: mož v solricu in v temi. v dobrih in zlih Casio do konečne zmage, ki nam prinese sadove boja za svobodo naših narodov. Sporoči, prosim, dragi brat, bratskemu svojemu narodu pozdrav našega naroda in njegove iskrene čestitke k novemu letu. srečnejšemu ne samo za nas, nego tudi za vse Človeštvo. Vzradoščen nad tem novim izrazom prijateljs-K-ega Čustvovanja velikega Češkega Svaza je načelnik Jugoslovanov, dr. Koro š e c, odgovoril slede- ioČba narodov. Mi in Vi nočemo nič drugega, neg«C = da... je naš narod gospodar v lastni hiši. Simpatije bratskega češkega nafroda' za naš narod so nam bile od nekdaj mile, a danes so nam vredne toliko več, ko se zgrinjajo vrste naših sovra;-žnikov. V nevarnosti spoznamo prijatelja. Geslo: „zvestoba za zvestobo“ ostane nam sveto. Pri fem se ne brigamo za grožnje z leve in desne; Naš narod nas je poslal, le njemu odgovarjamo pred zgodovino, kr bi nas obsodila brez' usmiljenja, ako nismo brez strahu in obzira storili svoje dolžnosti. : : Češki in jugoslovanski narod sta že videla strašne viharje, a sta vse prebila. Danes stojita složno kakor skala, ki se je ne da več razbiti.. Sporoči, mili brate, pozdrav trpečih Jugoslovanov staroslavnemu narodu češkemu: ne pozabite nikdar, da tam doli na jugu raztrgan j>o uajzlobne-jih razkosavanjih, živi narod, ki zasluži srečuejšri' bodočnost. L Leto 1918 nas bo videlo še tesnejše strnjeno v trnju za svobodo. Dal Bog, da nam njena zarja, toa~ lu zasije! Iz govora delegata Fona. Dunaj. 14. decembra, Goriški delegat Fon je danes v vojnem odseku grajal postopanje vojne uprave. Med vojno se je. o- . pažalo pri vojaštvu nepotrebno zapravljanje, a na drugi strani pa zopet preveliko Sledenje. 'da, pelo, še stiskanje. Tu opozarjam samo na nespametno ravnanje pri rekviziciji živine. Razmeroma dobro rejena žival je izročena vojaštvu, ono jo pa. pusti stradati in ko jo zakoljejo, je že izgubila najmanj Četrt svoje vrednosti. Na Goriškem je preganjalo vojaštvo na nečuvene načine naše pošteno in lojalno prebivalstvo — napravili so črne liste, pustili na površje denuncijante, naši ljudje pa so bili do 3 mesecev brez zaslišanja zaprti. To delo sta opravljala predvsem! stotnik Schubert in policijski šef Casapiceola pod pokroviteljstvom podpolkovnika Vojnovieha, Delegat omenja nekatere neverjetne slučaje zlorabe uradne moči in preganjanja uglednih Slovencev, med njimi: dr. Gradnika, dr. Puca, GabršČeka, J a kila. dr. .Gruntarja in mnogih drugih. Nekega sodlnika so hoteli odstraniti radi njegovega Cehom prijaznega mišljenja. Drugi sodnik je bil ovajeii radi veleizdaje, ker je v gostilni govoril s svojim avskultantom hrvatski. Govornik dokazuje s pojtrobuostmi, kako da je madžarsko vojaštvo besnelo po Goriškem. 'General Nagy je da), privezati za dve uri nekega orožnika, ki je bil javil, da Madžari plenijo v Bovcu. Častnik tega oddelka je med menažo šel iz sobe, posilil dekle in potem nadaljeval menažo! Grozovite poškodba sr napravili na poljih, travnikih in vinogradih, in h mnogokrat brez vsakega lastnega haska, iz; golega vandalizma, j . ... Če: Velespoštovani gospod predsednik! Mili brat! j S srca pozdravljam misel Vašo, da ob priliki ! razhoda povemo svojim rojakom, kako naš in VaS na- \ rod navdajajo v tem boju čustva bratske zvestobe, j Leto 1917 je bilo češkemu in jugoslovanskemu ! narodu leto trpljenja, krvi in žalosti, a vendar nam j ostane znamenito. V krvi smo uvideli i mi Jugoslo- j vani, da nam brez slobodne narodne države ni bo- f doenosti. Vaš in naš narod sta od nekdaj iz demo- ] kratske zavesti zahtevala, da se tudi za n ju prove- j de ideja — rešiteljica bednega človeštva — samood- Sploh se je vojaštva polastila uprav bolestna samopašnost. Brez vsake kontrole je porabljalo in zlorabljalo svojo neomejeno oblast v škodo prebivalstva v prepričanju, da se državni zbor ne snide več. Splošno je bilo med vojaštvom mnenje, daj dobe vse obmejne dežele v Avstriji vojaške guvernerje. Očitna je bilo zaničevanje državnega zbora in temu primerno je bilo tudi ravnanje s poslanci. Poslanca dr. R.ybara so poslali na JavorŠček z ukazom, naj ga tamošnji poveljnik postavi na „interesantno“ mesto! Kaj pomeni ta izraz, menda, ni težko uganiti! Poslanec dr. Vukotič ni bil nikdar vojak. Leta 1914 so ga rabski učitelj pa je bil jako prijazen z menoj ter je znal tudi! nekoliko francoski. Domače šole so bile torej slabe. Tem bolj so pa bile razpletene po deželi zasebne tuje šole. Francoskih šol je bilo v Jeruzalemu in Nazaretu toliko, da je znal skoro vsak drugi šolan otrok francoski. V Nazaretu n. pr. so me prosili otroci za milodar v najfiuejših francoskih izrazni. Vse te šole so z vojsko prenehale; namesto njih so pa nastale turške, celo višje turške šole. V nemških zasebnih šolah so pa med vojsko turški šolski nadzorniki strogo pazili na to, da se je poducevala natančno turščina.. Arabci namreč Turkov in turščine ne marajo, kakor n. pr. Hrvati na Hrvatskom ne madžarščine. Z zavzetjem 'Jeruzalema so si oddahnili arabeeki, da se jim ni treba zdaj učiti turščine, ampak lahko poleg svoje arabščine zopet „parlirajo“ francoski in italijanski ali pa „spokajo“ angleški. S tem pa, da zdaj vihrajo na Sv. Sionu angleške, francoske in italijanske zastave, še seveda, ni rečeno, kaj bo po vojski s Sv. deželo. Zlahka je n j bodo več dali sedanji gospodarji Iz rok. Angleži strašijo celo s tem, da mislijo v 'Sv. deželi ustanoviti judovsko kraljestvo zioriistov, ki bi bilo seveda v popolni odvisnosti od Angležev, kakor n. pr. Egipt. Judje pa tvorijo samo eno sedmi ako vsega prebivalstva v Palestini, dasi se je v zadnjem času naselilo več judovskih kolonistov iz Evrope, n. pr. v esdrelonski dolini, kjer se pečajo celo s kmetijstvom na najmodernejši način. 'Sv. dežela je bila namreč zelo zanemarjena v kulturnem oziru pod tur/ško vlado, posebno tudi glede kmetijstva in izrabljanja prirodnih sil. Domači felahi ali arabski poljedelci so silno ubogi. Tuji kolonisti so pa prospevali dasi jim nagaja vro- če podnebje. Pri Jafi n. pr. so si napravili nemški prokofanski kolonisti iz Virtemberga rodovitno naselbino, ki se peča tudi z vinogradništvom. Razkazoiva-lee ogromne vinske kleti pa nam je pravil, da so začetniki kar zaporedoma umirali radi podnebja. Iz Sv. dežele bi se dala napravili zopet lepa dežela, kakršna je bila v najslavnejših dobah judovstva in pozneje krščanstva. Ali bo ji kmalu zasijala veselejša doba? Usoda Sv. dežele še je torej kljub trenutni angleški zmagi povsem negotova. Nemškim in avstrijskim katoličanom, ki so morebiti bežali pred zmagovalci, se ne godi dobro. Domači arabski katoličani 1 a so prestali strah in se zdaj veselijo božičnih praznikov. Kako lepo bo zdaj v Betlehemu, v cerkvi 'Gospodovega rojstva! Ko človek vidi v betlehemskih u-f cah Betlehemce in Betlehemke delati rožne vence, jih sliši v njihovi župnijski cerkvi sv. Katarine moliti rožni venec in slaviti Mirjam (Marijo), mater božjo, tedaj se čuti katoličan celo domačega. Srečni katoliški vojaki, ki morejo v tem vojnem trpljenju u-živati vsaj za trenutek veselje božične skrivnosti v Betlehemu! Tam so angeljčki božji prvikrat zapeli: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki *o dobre volje! Dal Bog, da bi bili ljudje svetovne vojske ‘dobre, svete volje, ‘da dajo čast in slavo Bogu, 'da dobijo v svoja srca božji, sveti mir ter naredim kmalu medsebojni svetovni mir! Iz Betlehema jo zasijala prvikrat zvezda miru: naj zasije in pri- sile tudi zdaj v svetovno vojsko ljubi žar krščanskega miru in krščanske ljubezni! v Dalm&eiji Primali. za,, tala .in z njim nepopisno grdo « ravnali;’* Potem so gg 'spravili na Dunaj, pri prebi- j ranili .ga sppznali za nesposobnega, kljub temu ga je j policija;:kmalu pakuizročila .vojaštvu, kjer je bil .dne j marca,,1Oj (L vtaknjen v u niformo in v — marš- j kompaniji'Se le- tam so dognali, da je nesposoben, toda niskima , odpustili, ampak porabljali • za najnižja dela. Kliti; j. pogrebu svojega lastnega očeta ni smel. VrpaAvo je (udi vedno pospeševalo germanizam ero, «.a/ dokazuje delegat z neovrgljivimi podatki; celo pouk nemščine je . bil ukazan po vojaštvu v slo-vensMhašdlali, Govornik nadalje razkrinkava že občno znano vojaško justico, ; nato pa navaja, kako brezmiselno se je vršila / izpraznitev ogroženih obmejnih pokrajin, sedaj.P8,ijfe/zafo, vsled groznih opustošenj zopet otež-kofiena vrnitev nesrečnih beguncev. Treba bo zato najprej.v zadostnem Številu oprostiti vojaške službe mizarje, zidarje, tesarje in druge obrtnike, da se čimprej'.-.zopet vsaj za silo pripravijo stanovanja za vra&joöf se begunce. ■’Slednjič zavračaj delegat napad vojnega ministra na delegata dr. Korošca in. pravi: Kadarkoli se ■ oglaša opozicija s pritožbami, opirajoč se na konkretna, dejstva, je vlada takoj pripravljena protestirati. Ko je v zadnji seji delegat dr. Korošec podal več pritožb, ki se opirajo na uprav grozovita dejstva, se je gospod vojni minister poskusil na, ta način izviti,'; je'očital delegatu, da posamezne slučaje generalizira, ■ češ. da jih je imenoval večni madež na časti c. in kr. armade. Po naših informacijah so vsi navedeni slučaji resnični, tako da, ni mogoče o tem 'dvomiti? in celo nemški delegati, kakor grof 'Auersperg, rie’ dvomijo o njih resničnosti. Mislim torej, da je 'dr. ■Koroščeva graja, čeprav ostra, vendar povsem Opravičena.. . . Iiterp«laeij® naših aoslaneeif. Fpsianec dr. Korošec in tovariši so v seji drža vise zbornice dne 19. t. m. stavili na ministrske-g. (predsednika in justičnega ministra zaradi zvija onih M izsiljevalnih spletk ptujskega okrajnega zastopa proti županom ptujskega okraja sledečo interpelacije: ..Ptujski okrajni za stop je nedavno razposlal na vse župane ptujskega okraja sledeče vabilo: „Po naročilu si dovoljujem uljudno povabiti gospoda Župana na važen pogovor, ki se bo vršil v nedeljo, dne .9,'3ec. t. L, ob- %10. uri dopoldne, v veliki dvorani ptujskega rotovža. Gospod župan naj blagovoli prinesti seboj občinski pečat.“ Vsi župani so bili seveda mnenja, da gre za kako zadevo okrajnega zastopa in/ so se vsled tega odzvali vabilu. Todta prill,lo je 'drugače. Od okrajnega zastopa povabljene župane je izrabil za politično zborovanje Slovencem sovražni urednik ptujskega tednika „Štajerca.“ Na tem izborov an ju se je. samoumevno sovražno razpravljalo 0 deklaraciji Jugoslovanskega kluba dne 30. maja t. 1 Po zborovanju so predložili županom v podpis u-govor zoper gori imenovano deklaracijo, kar so tudi storili mnogi župani iz strahu, ker bi jim mogel njim kot nevarni denuncijant v tej vojski znani načelnik ptujskega okrajnega zastopa Jožef 'Ornig prizadjati bodisi kako materijelno, bodisi kako moralično škodo. Vsled tega vprašajo podpisani : Ali so Vaši ekscelen-cu Znane te zvijačne in nepoštene spletkarile proti deklaracij! Jugoslovanskega kluba? Ali je Nj. ekselen-ca gospod juštični minister pripravljen zoper krivce pri ptujskem okrajnem zastopa zaukazati kazensko •zasledovanje zavoljo izsiljen ja?" Poslanec dr. Korošec in tovariši so iiiter-.•pelirali Nj. Ekscelenco g. domobranskega, ministra Sveto-piiemska božična moliffev« Sveta noč lega na zemljo, pogrnjeno z mehkim, bisernim snegom. Daleč za njo prihaja z nebes medla svetloba zvezd, ki trepetajo,. kakor da jih zebe. Po nevidnih zvezdnih žarkih se spuščajo na zemljo angeli. Ne vidimo jih, ne slišimo šumenja njihovih korakov, le njihovo petje čujemo: jjMir' ljudem na zemlji!“ Mir? V dnu našega'srca se je vzbudil glas; razumel je petje angelov in je zahrepenel: ■ ...Mir!“ ' • Dollgo je bil ta glas v nas zaprt, zakopan, pozabljen. Zdaj se je vzbudil. Nihče ga ne taji, ga ne more utajiti, če- zapečati srce s sedmerimi pečati in postavi stražo k njemu. Kakor da je od mrtvih vstal, kakor da se je danes rodil, tako je svež, tako polu življenja. Vsa sestradana mati je privila k sebi slabotno in gotovo Bolno dete in ga poljubila v bledo, hladno lice. V lieu je zažarela rdečica, v njenih očeh pa se je zasvetilo upanje, saj je razumela ta glas iz nebes. Vse objokane oči nevestine so ostrmele široko razprte. Vstala je, zadržala sapo In posluhnila: ka-nor "da so njegovi koraki,kakor da je njegov glas. Delavcu so obstale roke sredi dela. Pozabil je radi preganjanja vojnih vjetnikov, ki 'so se udeležili , pogreba dr. J. Kreka. Pogreba našega žal prerano umrlega tovariša, velezaslužnega narodnega zastopnika dr. Janeza Kreka, se je udeležilo med drugimi tudi petero ruskih vojnih vjetnikov, ki so imeli dotični dan prosto. Komandant dotičnega oddelka vojnih vjetnikov pa je imenovanih pet Rusov zaradi tega poklical na zagovor in so bili baje radi tega kaznovani. Vprašamo vsled tega: Adi je Vaša eksce- lenca voljna poučiti se o zadevi in podrejene organe pripraviti 'do tega, da prenehajo že vöhdar enkrat s takimi otročjimi šikanami, ki imajo edino namen, pokazati sovraštvo proti narodnemu gibanju, ki ga je zastopal naš pokojni dr. Krek. Dunaj, dne 18. de--eismbra 18*17. Govor Lloyd^Geoigo-a. Angleški ministrski predsednik Lloyd George J je imel cine 19. t. m. v angleški spodnji zbornici zo- j pet daljši govor, v katerem je rekel sledeče: Dve okolščini ste v Zadnjem času povzročile re- j sne težkoče glede prehrane, in sicer ker se ni pos- j recilo dobiti margarine (masti) in surovega masla iz j Danske in Nizozemske, in dejstvo, da je bilo poman j- j kanje živil v drugih zavezniških državah mnogo ve-j oje, kakor se je mislilo, vsled Česar je morala Ang- "j lija doprinesti velike žrtve iz lastnih sredstev, da so | se manjkajoče zaloge živil zaveznikov, zopet nado- j mostile. Veseli ga, ker lahko reče,- da so se zboljša- f le tozadevne razmere. Vzrok, zakaj se ljudstvo mora i postavljati in Čakati na živila, je pomanjkanje masti', surovega masla in sira. Ce bi se trgovci ne ravnali po navodilih, katera so prejeli, bi vlada morala vzeti v svoje roke razdeljevanje živil. Gledje plovstva. so se omejile izgube na ladjah, izgube so se zmanjšale, trgovskih ladij se je pa z-gradilo več. Tudi potopitve sovražnih podmorskih , čolnov so se zvišale. V tem trenutku, torej v četrten! j vojnem letu, je Število trgovskih ladij večje, kot je bilo leta 1913. Potopitve sovražnih podmorskih čolnov so med letom, stalno napredovale. Učinek tega je bil. da smo izgubili samo 6% našega uvoza, čeprav se je naša celokupna tonaža znižala za okrog 20%, to je samo.fi% tonaže manj, kakor v lanskem letu. O vojaškem položaju sledeče: Popolnoma bi bila nespametna trditev, da bi se bile izpolnile nade, katere smo gojili v začetku leta in da je po našem mnenju popolnoma pripisati naša razočaranja polomu Rusije. V začetku leta je bil položaj sledeč: Ruska armada je bila glede topov, municije in drugih vojaških potrebščin vobče boljše preskrbljena, kakor tedaj poprej v tej vojni. Prvikrat so imeli Rusi za svojo artilerijo municije v izobilju. Prejšnjih miškin neuspehov ni zakrivilo pomanjkanje spretnega vodstva, ruških generalov, kajti Rusija je imela zelo zmožne generale; tudi ni manjkalo ruski armadi hrabrosti. ampak krivo je bilo izključno le pomanjkanje municije in druge vojaške opreme. V tem letu je pa I bila ruska armada izborno preskrbljena z vsem po- 1 frebnim. Naravno je bilo vsled tega pričakovati, da | no dobro preskrbljena mogočna ruska, armada na v-zhodu, dobro preskrbljena angleško-francoska urma-' da in istotako dobro preskrbljena italijanska armada v stanu, prizadjati pruski armadi odločilen poraz. A ruska armada je mirovala skozi celo leto. Prusi se lahko zanašali, da ostane mirna. Čeprav je služila Prusom ruska fronta kot nekako okrepčevališče za njihove onemogle divizije iz zahodnega bojišča, niso Nemci mogli obdržati svoje posesti na zahodu. Nasprotno, bili so poraženi v mnogih bitkah in so dosegli samo eden uspeh, ki je vreden, 'da se ga o-meni, in še ta uspeh so dosegli vsled iznenađenja ; (Chambrai), o čemer se vrši sedaj preiskava. Nemci so v tem letu izgubili 100.000 vjetnikov, mnogo dragocenega ozemlja in na stotino lopov kljub temu, da na vzhodu niso imeli nobenega nevarnega,, sovražnika. Ni rečeno preveč, da bi bila, oholost pruske vojaške sile popolnoma strta, če bi bila ruska armada storila to, kar se je pričakovalo od nje, iu co bi bila izvršila nalogo, katera ji je bila odkaza na. Na vzhodu sta se dosegla dva uspeha, in sicer v začetku leta zavzetje Bagdada in pozneje zavzetje Jeruzalema. To sta dva velika dogodka v celem poteku te vojske. Zavzetje Jeruzalema je napravilo naj-globokejši utis na vsem civiliziranem svetu. Nadah ni dogodek je ustanovitev mednarodnega sveta med zavezniki, kateri ima nameri, da se peča s finančni-mi in gospodarskimi zadevami, z brodarstvom, z živili in z drugimi, za življenje narodov bistvenimi v-prašanji. Vsled) dveh dogodkov je postal položaj) v zadnjih tednih precej grozilen. Prvi je bil nepričakovan poraz Italije. V zelo kritičnem, trenotku so angleške ? m francoske Čete priskočile Italiji na pomoč. Ni dvp-ma, da se je to izvršilo s tako naglico, da je celo so- ? vražnika iznenadilo. Bila je ta pomoč za Italijane t prvi vrsti materialna, v drugi pa . tudi moralična, ki je poživila pogum italijanskih Čet, katere sö se ne-caj tednov poprej še popolnoma razpršene, vrnile zopet na svoja mesta. Angleško-francoske Čete iniajo -velik delež pri tem, da se je zopet upostavil red pa italijanski fronti. Kljub temu je brez dvoma italijanski j>oraz spravil angleško in francosko armadno vodstvo v skrbipolen položaj. Vsled italijanskega Po-? raza se je moralo odposlati iz Francije precejšnje število divizij v svrho ojačenja italijanske armade kar pomeni a za Anglijo in Francijo večji odpad voj-? n ih sil. Drugi dogodek, ki je položaj poslabšal, je dejstvo, ker Rusija ni mirna še nadalje. Še v zadnjih tednih se je spremenil položaj v Rusiji. Do sedaj j* bila Rusija vsaj po imenu v vojni z Nemčijo. Ruska armada je imela zasedeno zelo dolgo fronto. Sedaj je bilo sklenjeno premirje, toda vrše se pogajanja o miru. Popolnoma je resnično, da vsebuje premirje pogoje, da Nemčija ne sme odposlati svojih čet iz vzhodne na zapadno front*. Toda kaj to: imeli smo že poprej take papirnate cunje! Rekel bi, da se država, ki opira svoje varnost na to, da se bodo Nemci držali svojih obljub bodisi po besedilu ali duhu, iz izkušnje ni ničesar naučila. S temi okoliščinami moramo računa-ti. Ta dejstfva so pomnožila naše skrbi in naložila nadaijhe obveznosti drugim, v vojski se nahajajoči™ državam. Za varnost naših armad in naše države in •za hrambo naših zaveznikov je neobhotno potrebno da doprinese naša, država večje žrtve ter da v prihodnjem letu pomnoži svoje armade. Leta 1916 dan« obljube našim delavcem so bile v interesu države povsem zaželjene. Sedaj bo pa vlada morala storiti korak dalje in vpoklicati v vojaško službo moške, ki dosedaj niso bili vpoklicani. Kar se tiče bližnje bodočnosti, ni nobenega dvoma, da bodo bližnji meseci najbolj kritični v tej vojski, ker je iz vojske praktično izločena ena velesila, druga velesila pa še ni polno udeležena na vojski. Vsled tega vzroka je breme, ki sloni na naših ramah, precej veliko, toda mi ne smemo verjeti, da bi tudi sovražnik ne imel svojih težkoč. Položaj in kakovost nemških delavcev se poslabšuje tako, da je padla produkcija Nemčije za posameznega moža, za okrog 52%, Kljub našim velikim izgubam ne znaša stalna izguba angleške armade več kakor eno četrtino ali eno petino stalnih izgub Nemcev. O vojnih ciljih je pa izjavil sledeče: Ker je Rusija pričela-pogajanja za posebni mir, si naravno mora sama varovati svoje ozemlje. S tem je rešeno tudi vprašanje Carigrada. Glede nemških kolonij mora odločiti mirovna konferenca, oziraje se na želje na skeleče žulje in še bolj skeleče skrbi, in je poslušal. Vojak na straži je pozabil zaklicati, kdo 'da li prihaja.-’A kaj zato! Saj ni bil sovražnik! Prijatelj ie bil, sam angel božji, ki je prišel, mu pogledal v srce in glasno povedal, 'da je v njem svetonocno hrepenenje miru. — Znova je zadonelo petje iz nebes, mogočno in veličastno, da se je stresla zemlja pod njim: „Mir ljudem na zemlji!“ Vsi so padli na kolena in roke so zahrepenele tja, odkoder je prihajalo petje angelov, in prosile in molile: „Kdaj? Kdaj? Kakor zemlja 'brez dežja smo! Rosite ga nebesa in oblaki ga dežite! Zemlja naj se odpre in naj ga rodi in travica naj raste z njim! „Danes nam je rojeno dete. sim nam. je dan! Na njegovih ramah’ počiva moč. In njegovo ime je: Čudni, Svetovavec, Močni, Knez miru, fOče prihod-njosti in njegovega kraljestva ne bo konca! Od vzhoda do zahoda je donelo, od ševera in juga je prihajalo in nebo je odmevalo tega veselega naročila. Vsa srca so ga že čutila, vsa srca so molila: „Danes! Danes! Slava Bogu na višavah! — Duh Gospodov je nad nami in nam naznanja dan surave. Žalostne tolaži, vsem potrtim polaga krono na glavo namesto pepela, vliva veselje v srca namesto tuge in v praznično obleko nas oblači namesto v žalobno. Vodo bo razlil na žejno in reko na suho; svojega 'duha ho razlil na naše seme in svoj blago- I san na naše otroke. Zato pojte hvalo, nebesa, ker f je Gospod izkazal milost, zavriskajte pokrajine zem-I lje, zadonite slavo, gore. doline, ker je Gospod priji pravil odrešenje! Slava Bogu na višavah!“ Zopet je zadonela melodija iz neba, tako milo-I glasno, kakor da prihaja naravnost izpred božjega j obličja, tako mehko božajoča, kakor roka angela: „Mir ljudem na zemlji! Prišel bo z močjo, in njegova roka bo gospodovala. Razvaline bo popravil in puščavo napravil kakor raj in samoto kakor vrt! Veselje in radovanje bo v njem, zahvaljevanje in hvalno petje. Lačnemu bo lomil svoj kruh, uboge in ubežne bo vodil v svojo hišo, in ko bo videl nagega, ga bo oblekel; in kakor zarja pojde njegova pravic-I nest pred njim. Kakor pastir bo pasel svojo čredo in ; v svojih rokan bo zbiral jagnjeta, v svoje naročje j jih bo vzdigoval! Danes je rojen, ki hoče dati tak j mir ljudem na zemlji!“ „Slavimo Gos; odal našega Odrešenika, pojmo našemu Bogu! Zadoni naj pesem in spremljajmo jo z godbo, ker se je približal dan naše rešitve! Slava Bogu na višavah! Vsa srca so molila, a niso vsa verovala v petje angelov, niso ga Še hotela razumeti. Le srca sestradanih, zmrzujočih, zapuščenih, preganjanih so razumela svetonočno molitev, le srca trpečih so odkrito prosila: „Ali danes, Gospod, ali še ne? Ali kdaj. Gos-»od. kdai?“ Ft. K. orebivalatva nemških kolonij. Zavzeli nismo nobene uežeie, koje prebivalstvo bi pripadalo h gospodujočemu ljudskemu plemenu. Ne zahtevamo ne pedi zemlje z nemškim prebivalstvom. Nihče naj ne veruje, da je bil Grey takrat, Ko je prišel do sklepa, dla je postala vojna neizogibna, voljen žrtvovati na milijone človeških Življenj zato, da bi zavzel nemške kolonije. Nismo zaceli vojske, dla bi si prilastili le ped Ulje zemlje, ampak, ker je bila čast Anglije odvisna od tega, da drži besedo. Vzrok vojske sta bila neprestana oholost pruske vojaške kaste in Belgija. Mogoč ni noben mir brez zmage.Le zmaga more dati realnost mirovnim pogajanjem. Nobenega pomena bi ne imela zveza ljudstev, v kateri bi Nemčijo zastopala kaka zmagonosna vojaška kasta. Homiitijf v Rusiji. Uočim se zbirajo zastopniki Rusije in naših držav v Brest-Litovsku k mirovnim pogajanjem, pa so se notranje homatije v Šusiji tako razpasle, da si ne 'moremo napraviti prave slike o sedanjem notranjem položaju Velike Rusije. Spor med Ukrajino in Ljeni-novo vlado traja dalje. Obe vladi sta zadnje dni menjali svoje izjave. Ljeninova vlada očita ukrajinski Radi, da podpira nasprotnike Boijševikov. Rađa odločno zahteva: 1. priznati se mora popolna pravica ukrajinske republike; 2. samostojnost ukrajinskih čet; 3. ureditev državnega zaklada; 4. nevmešava-nje sveta ljudskih komisarjev, glavnega stanu in vrhovnega poveljnika v upravo ukrajinske fronte, t. j. rumunske in južnozahodne ruske fronte; 5. rešitev mirovnega vprašanja pod udeležbo ukrajinske Rade. Rada zahteva nadalje eno tretjino sedežev v zvezni vladi. — Poroča se o zopetnem izbruhu meščanske vojske v Rusiji. Nastopata zopet Kaledin in Kornilov ter drugi neprijatelji' Boljševiliov. Na bojiščih. Na i t. a lija n s k e m bojišču so v prostoru med Brento in Piavo pričele ojačene italijanske čete veliko silo napadati naše' tamošnje novopridobljene postojanke. Tudi artilerijski ogenj postaja od dne do dne živahnejši. Pri gori Monte Grappa je borba vsak dan bolj krvava. Italijansko armadno vodstvo je poslalo na ta prostor svoje najboljše, elitne čete. Vojni poročevalci trdijo, da v jame jo naši v ozemlja gore Monte Grappa vsak dan en italijanski bataljon. Gore Monte Grappa, Monte Asolone, Osteria siel Lepre, Monte Solarolo i. dr. so sedaj torišče zelo krvavi« bojev. Iz Italije prihajajo dan za dnevom vedno ■•. šteje poročila o velikih notranjih nemirih. — Na ostali h bojiščih položaj večinoma nespremenjen. Fronta v S tu dež li Fronta med Angleži in Turki' v Sv. deželi je zdaj jako zanimiva. Vsak kristjan pozna te kraje iz sv evangelijev. Na vzhodu od Jeruzalema je fronta ob Mrtvem morju, ki je znano po uničenju mest Sodome in Gomore. Severovzhodno od Jeruzalema pa prodirajo Angleži po poti, o kateri govori sv. evan-gelif, ko pripoveduje o človeku, ki je šel iz Jeruzalema v Jerijo, pa je med potjo padel med razbojnike. Ta pot vodi iz Jeruzalema ob Oljski gori skoz vas Bctanijo, kjer se je Jezus večkrat oglasil pri Marti in Mariji ter ubudil mrtvega Lazarja k življenju. Blizu v sredini med Jeruzalemom in Jeriho pa je gostišče „Pri usmiljenem Samaritanu“, katero ime se nanaša na Samaritana, ki se je usmilil onega ubogega potnika. Pri Jerihi bodo prišli Angleži naprej prodiraje do Jordana, do kraja, kjer je bil Kristus krščen- Severno od Jeruzalema pa so Angleži pri El litre, kraj, kjer sta sv. Jožef in Marija opazila, 'da sta izgubila 121etnega Jezusa, ki sta ga našla Še le tretji dan v templju. Severno od Jafe je fronta pri potoku Avdža. Ce si mislimo od Jafe do Jeruzalema ravno črto, je zdaj fronta kakih 5 ur povprečno severno- od te črte. Politične vesti Slovenska Kmetska Zveza vabi tem potom odbor, državne in deželne poslance, da se udeležijo volitve novega odbora in izvršilnega odbora Vseslovenske Ljudske Stranke, ki se vrši dne 27. t. m. v hotelu Union po zborovanju S. K. S., torej približno o-koli 6. ure popoldne. 'J' Slovenjgraški okraj za deklaracijo. V občinski seti se je izjavil občinski odbor Starega trga pri Slovenj gradcu dne 2. t. m. za majniško deklaracijo ter izrekel svoje zaupanje vrlim našim poslancem. Dne 3. t. m. pa je podpisala izjavo za majniško 'deklaracijo tudi diuhovščina starotrš-k e dekanije, v kateri izreka popolno zaupanje prav posebno načelniku Jugoslovanskega kluba, č. p. 'dr. Korošcu, obsoja nesrečni razdor, povzročen po bivšem načelniku S. L. 'S. dr. Šušteršiču med Slovenci, prosi božjega blagoslova prizadevanjem pape- ža Benedikta XV.. in našega ljubljenega cesarja Karla L, kateremu izreka neomajno zvestobo. Dne 8 dec. je odposlala tudi občina Pameče pri Slo-venjgradou izjavo za deklaracijo naših poslancev z dne 30. majnika 1917. Lepemu vzgledu sledila je tudi sosedna občina Legen. Kar pa so imenovane j občine sldvenjigraškega okraja do zdaj storile po&a- ; mezno, to so storile še enkrat skupno z občinami, ki se še dozdaj niso izjavile za deklaracijo vrlih naših poslancev, na skupnem županskem shod u \ celega slovenjgraškega okraja v S 1 o v e n j g r a 'd c u dne 10. t. m. Imenovanega i dne so se zbrali župani 15 občin v Sliovenjjjgradcu, : ter podpisali izjavo udanosti našim neumorno delujo- j čim poslancem v državnem zboru. V tej 'izjavi izre- ; čejo svojo žalost nad bridko izgubo prvoboriteija zo j svobodo narodla, izrekajo popolno zaupanje poslan- j cem Jugoslovanskega kluba in njegovemu načelniku ' vlč. g. dr. Korošcu, zatrjujoč, da so zahteve naših | poslancev v državnem zboru zahteve slovenskega j kmetskega ljudstva, ki je zvesto udano sv. Očetu in ( neomahljivo v zvestobi do presvitlega cesarja Karla i ! Tej izjavi sledila je še izjava občina Vrhe pri j 8>l