Groriške vesti. —g— Kako se Nemci v Gorici rano- žijo. Nemci se v Gorici izdatr.o množe. Nova železni.a je pomnožila goriško nemštvo gotovo za 1000 oseb. Pred otvoritvi}o te železnice je bilo v Gorici jako malo Nemcev. Svoje ljudske šole niso imeli. Nekaj pen-zioniranih uradnikov, nekaj častnikov s svojimi družinami, to je bilo vse. Danes je to že drugače. Nemci so si sezidali šolsko poslopje na Senenem1 trgu, ustanovili' ljudsko šolo, ki jo je vlada kmalu po tem podržavila. Pned tremi leti je obiskavalo to šolo 60 otrok, danes pa ni v nemški šoli na Senenem trgu nič manj kakor 300 učencev in učenk! To goivori dovolj jasno in glasno, kako se nemštvo v Gorici širi. —g— 44 učiteljskih mest razpisanih. V tržaškem politiškem okraju ni razpisanih v stalno nameščenje nič manj; kakor 44 učiteljskih mest. —g— Pregiedovanje računov c. kr. okrajnega šolskega sveta za goriško okolico se nadaijuje. Dosedaj so prišii na sled raznim nerednostim. —g— Furlanski študen.je proti Gradiški. Zopet so dvignili furlanski študentje, na čeiu jim Bfezina, in cgrevali so se za laško pravno fakulteto v Trstu in protestirali proti Gradiški kot sedtežu laške pravne fakultete. Izvolili so odsek. ki naj ukrene vse, da ne pride fakulteta v Gra¦diško —g— »Dijaška kuhinja« in »Dijaška niiza« v Gorici. Kami do^vaia razdiranje, kaže tale slučaj: Pred leti so ustanovili v Gorici »Dijačko kuhinjo«. Potrebna je bila in storila je že veliko dobrega. Vodijo- jo profesorji, ki se prav nič ne pečajo s politiko. Kuhvnja je dobivala tudi podporo od strani' deželnega zbora. Vse v redu in prav, ali klerikalci v Gorici so tudi hoteli imeti svojo di.aško kuhinjo. Ustanovili so jo in ji dali ime »Dijaška miza«. Morda je bilo doibiti kakega naivnega čtoveka. ki bi rekel, da tako. z dvema kuhinjama bo res izborno preskrbijeno za slovenske dijake v Gorici. Ali kaj se je zgodilo! Lansko ieto je zboroval gor. dež. zbor in dovolil preoejšnjo vsoto »Dijaški mizi« — »Dijaški ku-hinji« pa nič. V peticijskem odseku goriškega deželnega zbora imajo vedno večino Slovenci in lani so klerikalci poskrbeli za svojo »mizo«, »Dijaški kuhinji« so dali pa brco. To je bilo vse obsodbe vred^ no. Proti koncu lanskega leta smo čitali v »Soči« dolgo pritožbo »Di.as.ke kuhinje«, da gre slabo, da je premalo podpor. fond bo izčrpan, da se občuti posebno toi, da kuhinja ni dobila deželne podpore i-n da je nevarnost. da bo treba ta dobrodelni zavod zapreti. Pred kratkim smo čitali pa v klerikalnih listih presenetljivo vest, da bo »Dijaška miza«, če pojde tako naprej, kmalu prazna in ničesar ne bodo imeli, kar bi položili nanjo! —g— Podpore obrtno-nadaljevalnim šolam. C. kr. miinistrstvo javnih del je do- volHo z cdlckom z dne 22. novemibra 1912., da se izplačajo kuratorilem obrtno-nadaljevalnih šol v naši deželi podpore v polovičnem iznosu prispevkov za leto 1912. na račun državnih doneskov za icto 1913., katerih visokost se šele določi. Obrtno-nadaljevalne šole, ki pridejo pri tem v poštev v slovenskem delu dežele, so: V Gorici 1430 K, v Kanalu 270 K, v Ajdovščini 323 K, v Mirnu 425 K, v Rer.čah 424 X, v Solkanu 641 K 50 vin., v Gabrovici 101 K, v Nabrežini 540 K. v Sežani 190 K, v Bovcu 110 K in v Tolminu 188 K. —g— IzpJt iz siovenske stenograliije je pred iapraševalno komisijo v Zagrebu pred kratkim napravil vadniški učitelj c. kr. ženskega učiteljišča v Gorici Ivan Vovk. Tak fepit j,e doslej ¦napravilo v Zagreibu že lepo število Slovencev.,