Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 13. novembra 2020 Letnik LXXIII  št. 90  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Podravje Majšperk  Upnikom v stečaju Albin Promotion ostajajo drobtinice  Stran 5 V središču Podravje  »Smo tržišče, na katerega se plasirajo viški«  Stran 6 Kronika Slovenija  Lani nezgode v kmetijstvu terjale 23 življenj  Stran 12 Šport Boštjan Renko  "Trenirati Tima sploh ni zahtevno opravilo, bolj gre za užitek"  Stran 10 SPORED Grace Kelly Zgodba o nesmrtni zvezdi velikega platna Zvezdana Mlakar »Iskrenosti ne morem igrati!« Od 13. 11 . do 19. 11 . 2020 TV-spored 12. NOVEMBER 2020 ŠT. 46 Vesna Milek Sezono začenja z Aleksandrom Čeferinom Foto: Črtomir Goznik V središču Spodnje Podravje  Brezplačna pomoč na domu živela le en dan  Stran 5 Kidričevo  Načrti o posodobitvi vojaškega poligona v Apačah Devet milijonov evrov v prenovo strelišča Ministrstvo za obrambo (MORS) bo predvidoma čez leto dni v Apačah v občini Kidričevo na Dravskem polju začelo urejati ta čas mirujoče strelišče. »Strelišče Apače je ključnega pomena za usposabljanje Slovenske vojske,« so pouda- rili na MORS. Začetek gradnje načrtujejo konec leta 2021 oziroma v začetku 2022. Investicijska vrednost projekta je skupaj s tehnološko opremo ocenjena na 8,7 milijona evrov, z DDV. Več na strani 2. Aktualno Spodnje Podravje  Povprečna starost dvajsetih umrlih s covidom 85 let  Stran 3 Del Spuhljanov na nogah  O novi cesti brez njihove vednosti  Stran 2 Topli obroki  Šolsko ministrstvo sklepa račune brez krčmarja  Stran 3 Pomanjkanje neprofi tnih stanovanj  Izkoriščanje stanovanjske in življenjske stiske ljudi za bogatenje posameznikov  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020  COLOR CMYK stran 2 Podpornikov imajo po mnenju Jagarinčeve med sokrajani za- gotovo še več, a jih trenutno pri delovanju ovirajo protikoronski ukrepi, ki omejujejo združevanje ljudi. Jagarinčeva in drugi člani CI Spuhlja so toliko bolj razočarani, ker so bili tudi sami podporniki ali člani CI za ptujsko obvoznico in da so vseskozi na sestankih govorili le o južni obvoznici. Redno so se udeleževali mirnih protestov, ki jih je organizirala CI za ptujsko obvoznico. Sredi okto- bra pa jih je zbodla in ujezila v jav- nost posredovana usklajena izjava, da šest županov in CI za ptujsko obvoznico podpirajo traso ceste S5, ki bi tekla v zaledju Spuhlje in Budine, bila bi v podzemni izvedbi. Da bo to podzemna trasa, člani CI Spuhlja ne verjamejo. Na kilometru bi bile tri glavne prometnice »Za nas, kmete, nobena sever- na varianta ni sprejemljiva, takih posegov v naše polje ne bomo preživeli. Če damo to polje za ces- to, to pomeni naš konec, zato ne moremo popustiti. Želimo, da se zgradi normalna obvoznica, ki bo obvozila mesto, kot je na primer južna varianta. Minister za infra- strukturo je junija letos dejal, da ne bi smelo biti težav z umeščanjem te južne variante. Zakaj občina in CI sedaj naenkrat vsiljujejo S5? Kakšni so njihovi interesi? Nobena sever- na različica ni rešitev za Ptuj, saj Budina ne bo prenesla take prome- tne obremenitve. Tako bo slej kot prej treba zgraditi južno varianto. Tudi problem prometa na Ormoški cesti bi samo prevalili na drugi del Budine. Teh nekaj ljudi znotraj CI za ptujsko obvoznico pravzaprav išče rešitev samo za sebe, kako spraviti cesto od svojih hiš. Rešitev, čeprav slaba, bi bila, če bi severna trasa potekala nad centrom šolskih in obšolskih dejavnosti Štrk ob glav- ni cesti za Ormož ob robu polj, ter seveda postavitev protihrupnih ograj. Katerakoli severna varianta bi pomenila tri vzporedne glavne ceste skozi Ptujsko polje, vse tri zelo blizu skupaj, v Spuhlji pri Villa Monde pa pridejo vse tri v skoraj isto točko. Vse tri glavne ceste bi naše polje povozile na območju, manjšem od kilometra,« je med drugim poudarila Tanja Jagarinec ter spomnila, da so na Ptuju in v njegovi okolici težave tudi z arhe- ološkimi izkopavanji in visokim vo- dostajem podtalnice. Puppisova očitke o samovoljnosti odločno zavrača »CI za ptujsko obvoznico, ki je bila ustanovljena z zborom kra- janov četrti Jezera in Spuhlja v domu krajanov Budina 12. maja 2018, sama ne določa nobene trase, ampak samo sodeluje v po- stopku umeščanja s pripombami in predlogi, ki temeljijo na sklepih in ciljih z ustanovnega sestanka. To bo razvidno tudi iz pripomb na elaborat izvedljivih variant, ko jih bomo lahko objavili. Sedaj so še v fazi delovnega gradiva in kot takšne niso za objavo. V CI zanika- mo žaljivi zapis njegove avtorice, da se peščica sama odloča v ime- nu CI ter da ščitimo svoje lastne interese; gre za interese nekaj sto krajanov članov CI, ki živijo ob tej prometni cesti. Ko bo CI za ptujsko obvoznico morala zavzeti svoje odločno stališče za ali proti neki varianti bo pa to naredila šele po zboru CI in jasno izraženem stališču večine članov,« odgovarja vodja CI za ptujsko obvoznico Ser- geja Puppis Freebairn. petek  13. novembra 20202 Aktualno Foto: ČG Tudi člani novoustanovljene »spuhljanske« CI so se udleževali protestov na Ormoški cesti. Spuhlja  Na Ptuju završalo zaradi še ene, spuheljske iniciative Del Spuhljanov na nogah: o novi cesti brez njihove vednosti Po objavi izjave civilne iniciative (CI) Spuhlja, ki je izrazila nestrinjanje z gradnjo nove glavne ceste v zaledju vasi, je v javnosti na Ptuju precej završalo. Tako med politiki kot civilno družbo. Pojavili so se očitki, da za novoustanovljeno CI Spuhlja stoji le nekaj posameznikov oz. dvom, ali so sploh organizirani kot CI. Tanja Jagarinec je povedala, da so se Spuhljani, ki živijo ob glavni cesti v zgor- njem delu vasi, povezali sredi oktobra in se vpisali na listo članov. Sprva jih je bilo 10, zdaj jih je 30. Kidričevo  Načrti o posodobitvi strelišča v Apačah Devet milijonov evrov v prenovo strelišča Ministrstvo za obrambo (MORS) bo predvidoma čez leto dni v Apačah v občini Kidričevo na Dravskem polju začelo urejati ta čas mirujoče strelišče. Iz varnostnih razlogov so ga zaprli po incidentu pred tremi leti, ko naj bi naboji švigali po bližnjih naseljih. Obeta se temeljita nadgradnja vadbene in upravne infrastrukture, vrednost projekta je skoraj devet milijonov evrov. »Strelišče Apače je ključnega pomena za usposabljanje Slo- venske vojske. Strelišča so osnovna vadbena infrastruktura vsa- ke vojske na področju strelskega usposabljanja,« so poudarili na MORS. »Ta čas teče postopek pridobivanja mnenj pred vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, v izdelavi je že vsa potrebna doku- mentacija. Začetek gradnje načrtujemo konec leta 2021 oziroma v začetku 2022. Investicijska vrednost projekta je skupaj s tehnolo- ško opremo ocenjena na 8,7 milijona evrov, z DDV.« Dve strelišči: 400- in 50-metrsko Na obrambnem ministrstvu so pojasnili, da načrtujejo ureditev dveh strelišč, dolžine 400 in 50 metrov, na obeh bo prostora za de- set strelcev, vadišča za met ročne bombe, večnamenskega vadišča za usposabljanje ter ureditev komunalne, energetske in komuni- kacijske infrastrukture. Zgradili bodo upravno-logistične objekte: nadstrešnice, upravne prostore, sanitarije, skladišča, razsvetljavo, ceste in parkirišča ter zagotovili tehnično varovanje. Strelišče bo ograjeno z lamelno ali žičnato ograjo, na vrhu katere bo bodeča žica, višina ograje bo 2,6 metra. Za zagotavljanje varnosti in zmanj- šanje vplivov na okolico bodo znotraj strelišča uredili več nasipov. Foto: ČG Gradnja novega strelišča se bo po napovedi MORS predvidoma začela konec leta 2021 ali v začetku 2022. Streljanje je temelj vojaške usposobljenosti »Strelišče bo namenjeno enotam Slovenske vojske, še posebej enotam, stacioniranim na vzhodnem delu Slovenije. Z izgradnjo strelišča Apače bi enote Slovenske vojske razbremenili prevozov na oddaljena strelišča na zahodu države, saj Slovenska vojska v tem trenutku na vzhodu države nima ustrezno urejenega strelišča, ki bi omogočalo preverjanje doseganja strelskega standarda. Stre- lišče bodo lahko uporabljale tudi organizacije in društva, ki delujejo v javnem ali obrambnem interesu države (Policija, Strelska zveza Slovenije, lovci …) in imajo s Slovensko vojsko sklenjen sporazum, komercialni najem pa ni predviden. Primerno bo tudi za medna- rodne aktivnosti,« so povedali na MORS in o pomenu urjenja pri- padnikov Slovenske vojske na streliščih dodali: »Ravnanje z orož- jem in njegova uporaba v bojnem delovanju je osnovna in bistvena vojaška veščina za doseganje ciljev v bojevanju in obenem zagoto- vitev varnosti pripadnikov v izrednih in bojnih situacijah. Streljanje je temelj dobre vojaške usposobljenosti ter osnovni element vsake oblike bojnega delovanja, strelsko usposabljanje je najpomemb- nejša oblika usposabljanja Slovenske vojske v miru. Zaradi tega da- jemo v Slovenski vojski velik poudarek strelskemu usposabljanju, čemur sledi tudi vse intenzivnejši proces prenove, posodabljanja in izgradnje strelišč.« Povedano je sicer vse res. Žalostno pa je, da država po drugi strani ne najde denarja oz. planira izgradnje nujno potrebnega ur- gentnega centra, za katerega bi morala odšteti pol manj kot za strelišče. Občina namero MORS o posodobitvi strelišča pozdravlja »Posodobitev strelišča že dolgo čakamo, saj se bodo zmanjšali vplivi na okolico. Novo strelišče bo dodatnih 500 metrov oddaljeno od najbližjega naselja, zagotovljeni bodo protihrupni nasipi, s posodobitvijo bodo tudi varnostni incidenti zmanjšani na minimum,« je devetmilijonsko investicijo komentiral direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast. Lokalne razprtije voda na mlin državi Sergeja Puppis Freebairn: »Do sedaj se je CI samo strinjala oziroma pozdravila namero, da se načrtovana trasa S4, ki prečka naselji Budina in Spuhlja po površju, izloči iz postopka in zamenja s traso S5, ki pa v večini gre pod površjem naselja Budina (pokriti vkop) in ki je po našem predlogu tudi skrita pri naselju Spuhlja (odkriti vkop). V tem delu sledimo dvema ciljema CI, to je, da se bistveno zmanjša promet ter hkrati izboljša bivanjske razmere za prebivalce obeh četrti. Že pred letom dni smo na zboru članov CI predstavili predlog, da se išče rešitev zunaj znanih variant, saj je postalo jasno, da obstoječe niso sprejemljive za različne deležnike, ter smo sami predlagali dve varianti, eno severno (SS) in eno južno varianto (JJ). Torej ne drži, da člani CI in krajani ne bi bili seznanjeni s tem, saj je bilo to objavljeno na naših spletnih straneh in v različnih medijih. Kot rečeno, pa tukaj ne gre za izbiro nobene trase, ker smo šele v fazi iskanja izvedljivih variant. Zaradi omejitev združevanja člane CI obveščamo z letaki, predvsem pa preko spletne strani. Prav tako smo redno v stikih in zainteresiranim ter vsem ostalim posredujemo vse informacije. V CI se sprašujemo, komu ali čemu naj bi služila ta nova samooklicana »civilna iniciativa«, saj ni objavila, kje se je ustanovila, niti kdo so njeni člani, bori se pa proti trasi, za katero sama priznava, da je ne pozna in ki še sploh ni dokončana, še manj pa izbrana, hkrati pa se sklicuje na krajane Spuhlje, čeprav po večini ti sploh za to ne vedo. Lokalne razprtije so vedno spretno izkoristili na državnem nivoju, da so postopke ustavili in očitno nekatere moti, da se je županom enkrat uspelo poenotiti. Člani nove CI se morajo zavedati, da s svojo dejavnostjo škodijo že tako zelo mali možnosti, da bi se našla sprejemljiva rešitev za ptujsko obvoznico.« Foto: Črtomir Goznik Foto: Osebni arhiv Zgornji del vasi Spuhlja se je pove- zal v civilno iniciativo, h kateri je po besedah Tanje Jagarinec (na sli- ki) doslej pristopilo okoli 30 članov. Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020 COLOR CMYK stran 3 petek  13. novembra 2020 3Aktualno Čeprav je bilo še minuli petek obilo odprtih vprašanj in še sedaj so, so občine in šole nagovorile izziv in ga po prvih odzivih tudi uspešno izvedle. »Razdeljevanje poteka po planu in brez zapletov,« je zagotovila ravnateljica največje ptujske osnovne šole Tatjana Vau- potič Zemljič. Na OŠ Ljudski vrt namreč prip- ravljajo kosila za vse upravičence iz mestne občine Ptuj, ki so se odzva- li na pozive občine in šol, to pome- ni 110 obrokov. Vaupotič Zemljiče- va ocenjuje, da to ni veliko število: »110 obrokov pomeni nekaj več kot 20 % vseh upravičencev. To se mi zdi malo in upam, da se bo še kdo, ki obrok res potrebuje, naknadno opogumil in prijavil. Zato pozivam starše, katerih otroci so upravičeni do toplega obroka, da kontaktirajo svoje šole in obrok tudi naročijo.« Kot omenjeno, se kosila za potre- be otrok mestne občine Ptuj trenu- tno pripravljalo v kuhinji OŠ Ljudski vrt. »Kosila pripravljajo samo naši kuharji in kuharski pomočniki – dobra polovica ekipe. Drugi so doma v rezervi (na čakanju), če pride do okužbe v tej ekipi in bi jo bilo treba menjati,« je pojasnila ravnateljica. Ob tem so posebnim razmeram prilagodili tudi jedilnik, ki je obliko- van tako, da hrana vzdrži pakiranje in transport, da je v skladu z vsemi smernicami in da je otrokom čim bolj všeč. Kosilo pa vsebuje od juhe, glavne jedi do sladice v ob- liki sadja ali kakšnega mlečnega deserta. Za embalažo je poskrbela MO Ptuj, kolikšna je cena kosila, ki jo bo priznalo ministrstvo, in kam bodo šole pošiljale račune, pa sredi tega tedna še ni bilo znano. Razlika med vojno pred 30 leti in danes: »Danes mnogi ne vidijo prihodnosti« Šolska kuhinja v največji ptujski osnovni šoli deluje pod taktirko vodje Srečka Erjavca. Še pred sla- bim mesecem je z ekipo dnevno pripravil tudi do 1.700 obrokov, se- daj se je to število znižalo na nekaj čez 100 kosil, a pričakuje, da bo ta številka narasla. »Otroci se dnevno prijavljajo in številke se tako tudi spreminjajo. Do nekaterih infor- macija o možnosti brezplačnega obroka še ni prišla, pri nekaterih je občutek sramu premočan. Ven- dar nobenega ni treba biti sram, pomanjkanje ni sramota,« je dejal Erjavec in dodal: »Minuli dan je po obrok za svoje vnuke prišla babica, se razjokala in vprašala, kako glo- boko smo padli, da si moramo ho- diti po brezplačno hrano.« Ob zgodbah ljudi in družbenem dogajanju izkušeni kuhar, ki je vih- tel kuhalnico že v času osamosvo- Foto: Črtomir Goznik Podravje  Zahtevali brezplačne obroke, stroškov še niso predvideli Šolsko ministrstvo sklepa račune brez krčmarja V torek so lahko starši otrok, ki so upravičeni do brezplačnega obroka, na OŠ Ljudski vrt prevzeli prva kosila, 45 upravičencev pa je hrano prejelo na dom. Za to so poskrbeli ptujski gasilci iz vrst PGD Grajena, Ptuj, Podvinci in Turnišče – Breg. »Deca morajo jesti« Upravičencem, ki po obroke ne morejo priti sami, hrano na dom pripeljejo ptujski gasilci iz vrst PGD Grajena, Ptuj, Podvinci in Turnišče- Breg. Med njimi sta tudi Janko Arnuš in Mirko Ciglar iz Podvincev, ki sta dejala: »Imamo seznam upravičencev, pozvonimo ali pokličemo, da oseba prevzame obrok, pozdravimo in se odpeljemo naprej.« Dnevno razvozita okrog 20 obrokov, humanitarno delo pa je neločljiv del njunega življenja. »Sva dolgoletna ter izkušena gasilca in rada pomagava drugim, če le imava čas,« sta dejala v gasilskih oblekah in zaščitnih maskah ter odhitela na pot, med hitrim korakom pa še dejala: »Deca morajo jesti.« Foto: Črtomir Goznik Kot je na novinarski konferenci dejal koordinator za covid bol- niške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta, slovensko zdravstvo situacijo s koronaviru- som kljub porastu okužb za zdaj uspešno obvladuje. Reorganiza- cija dela zdravstvenih ustanov je namreč vzpostavila boljši sistem obveščanja o prostih kapacitetah in sodelovanju vseh deležnikov, kar omogoča tudi hitrejši sprejem bolnikov v bolnišnice. Kot primer je Carotta navedel bolnišnico Mu- rska Sobota, kjer so v preteklih dneh zapolnili vse kapacitete, zato je bila nujna premestitev pacien- tov v mariborski UKC in Splošno bolnišnico Ptuj. Zdravniki med se- boj redno komunicirajo in za vsa- kega pacienta individualno iščejo najboljšo opcijo za namestitev v bolnišnici. Zelo pomemben se- gment je tudi dispečerski center. Ko je dosežena zgornja meja zmo- gljivosti ene bolnišnice, se začne nameščanje pacientov tudi v dru- ge regije. Tak primer je premesti- tev pacientov iz Pomurja, pa tudi drugih regij v Podravje. Dnevno je povprečno 1.200 hospitalizacij covid bolnikov, a Carotta ugota- vlja, da je še nekaj rezerv: »Trmasti in iznajdljivi Slovenci premikamo meje!« Ptujska bolnišnica kot zgled Da je slovenski zdravstveni sistem dokaj prožen in da se v vzhodnem delu države prilagajajo povečanim potrebam, je poudaril tudi zdravnik Primož Horvat, vod- ja covid oddelka v ptujski bolnišni- ci. Zelo veliko vlogo pri tem ima osebje, ki že mesec dni dela v zelo težkih pogojih, z izjemno požrtvo- valnostjo. A kot opozarja Horvat, je pomembno vlogo odigralo tudi vodstvo bolnišnice, ki je že poleti prisluhnilo stroki: »Tako smo bili pripravljeni na drugi val, ki je prišel nekoliko prej, kot smo pričakovali, seveda v okviru kadrovskih in pro- storskih zmožnosti.« Čeprav se je prvi val podravske regije skorajda ognil, resnosti situacije niso pod- cenjevali in so že junija uredili sivo cono. Pred bolnišnico so namestili ogrevan šotor, namenjen čakanju na izvid brisa, v katerem je lahko do deset pacientov. »Poleti je šo- tor res sameval, zdaj, oktobra, pa je ves čas poln. Pritisk so sicer sprostili hitri testi, ki jih uporablja- mo dober mesec, pokazali so se kot dobra korelacija s PCR-testi,« še pojasnjuje vodja ptujskega co- vid oddelka. V primeru, da je test pozitiven in je hospitalizacija pot- rebna, se paciente namesti iz sive cone v rdečo, torej na sam odde- lek. Več težav zaradi še nezgrajene urgence Trenutno je v bolnišnici za covid bolnike 40 postelj, ki so konstanto polne, dve dodatni sta za otroke. Zdravljenje dveh otrok so že us- pešno zaključili. Čeprav na Ptuju prvotno ni bila planirana vzpo- stavitev intenzivne covid enote, so jo morali zaradi naraščajočih potreb odpreti čez noč. V covid intenzivi je trenutno pet bolnikov, ob dodatni pomoči negovalnega kadra bi jih lahko sprejeli do osem. Čeprav je ptujska bolnišnica nujno potrebna investicijskih vlaganj, se trudijo izkoristiti sleherni prostor, da lahko zdravljenje omogočijo čim večjemu številu tako covid kot necovid bolnikov. Prav goto- vo je potrebnega več napora in improvizacij tudi zato, ker še ved- no nimajo urgentnega centra. »V drugih bolnišnicah je obravnava covid bolnikov vsaj s prostorskega in organizacijskega vidika lažja,« priznava tudi direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah . Ptuj  Zdravniki v obvladovanje koronavirusa vlagajo velike napore Povprečna starost dvajsetih umrlih s covidom 85 let Sodelovanje slovenskih bolnišnic, tudi ptujske, se je v kriznem času epidemije izkazalo kot odlično. Na covid oddelku SB Ptuj zdravijo paciente iz vse države. Njihove posteljne kapacitete so polne. V enem mesecu so obravnavali 150 covid bolnikov. Kljub temu da kadrovsko in prostorsko nimajo veliko manevrskega prostora, se na novo realnost vodstvo in zaposleni prilagajajo zelo hitro. Foto: Nebojša Tejić / STA Primož Horvat je vodja ptujskega covid oddelka, ki dela s polno paro. Spre- jemajo paciente iz vse države, šele osmi pacient, ki so ga obravnavali, je bil Ptujčan. Covid oddelku na pomoč tudi ginekologi in kirurgi Na covid oddelku ptujske bolnišnice so do začetka tega te- dna obravnavali 150 bolnikov, 90 obravnav je zaključenih. Zabeležili so 20 smrtnih primerov, povprečna starost umrlih pa je 85 let. V večini smrtnih primerov so bolniki imeli prid- ružena obolenja. Najmlajši pacient je bil star 65 let, a je bil zaradi poškodbe glave v vegetativnem stanju. Zaradi preobremenjenosti osebja, ki dela na covid oddelku, se od naslednjega tedna naprej v dežurstvo vključujejo še gi- nekologi in kirurgi. Zelo pomembno vlogo opravljajo aneste- ziologi, ki delajo v intenzivi, vpoklicali so tudi specializante anesteziologije. V delo se vključujejo še zaposleni v ZD Ptuj in Ormož, zasebniki, Psihiatrična bolnišnica Ormož … Trenutno je zaradi okužb ali karantene med zaposlenimi odstotnih 14 medicinskih sester in ena zdravnica. jitvene vojne, pravi: »Razlika med kuhanjem pred 30 leti v času vojne in danes v času epidemije je ta, da smo se sedaj znašli v neki psiholo- ški vojni. Ljudi je strah in mnogi ne vidijo prihodnosti.« Sicer pa si Erjavec želi, da bi se vsaj del otrok lahko vrnil v šole ali da bi lahko v šolski kuhinji (za pla- čilo) ponudili obroke tudi za tiste mladostnike, ki si v urah, ko so sami doma, lakoto tešijo s sladka- rijami in drugo nezdravo hrano. To odločitev so že sprejeli na Bistri- škem. Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič poziva vse starše, katerih otroci so upravičeni do toplega obroka, da kontaktirajo svoje šole in obrok tudi naročijo. Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020  COLOR CMYK stran 4 »Vsakodnevno spremljamo ukre- pe in navodila vlade, ministrstva za zdravje ter NIJZ o ravnanju v času epidemije. Prav tako je naša nalo- ga redno spremljanje stanja okužb v občini in usmerjanje občanov v zvezi z izvajanjem predpisanih ukrepov zoper covid-19. Predvsem so aktualna vprašanja o možnosti prehajanja občin. V sodelovanju s predsedniki krajevnih skupnosti (KS) redno spremljamo situacijo pri ranljivih skupinah ljudi v občini, zlasti pri starejših in onemoglih in tistih, ki nimajo svojcev ali drugih, ki bi jim lahko pomagali. Če se poja- vi potreba po pomoči, predsedniki KS o tem obvestijo občino, ta pa petek  13. novembra 20204 Podravje Videm  Civilna zaščita v pripravljenosti Pomagali pri prevozu drv Pri reševanju izzivov in situacij, ki jih v življenje prinaša srečevanje z epidemijo zara- di koronavirusa, so aktivni tudi pripadniki civilne zaščite (CZ). Foto: ČG Člani štabov CZ so v pripravljenosti po celotni državi, v vseh občinah. Najpogosteje nudijo pomoč pri opravilih, kot so dostava živil ali zdravil, pa tudi pri kakšnem drugem delu. Fotografi ja je simbolična. Direktor DEM Andrej Tumpej na- poveduje možnost, da bi mulj iz je- zera začeli postopoma odstranje- vati, sedaj je v skladu z zakonodajo mogoče le odlaganje na brežinah. Ker gre za zajeten organizacijski in fi nančni zalogaj, bodo poskusi- li sredstva za ta namen pridobiti tudi iz evropskih virov. Sediment iz jezera sicer že nekaj let prečrpa- vajo in odlagajo na brežine. »Letos smo ga prečrpali 55.000 m³, to je za okoli 5.000 kamionov materia- la, večino smo ga odložili na levo brežino jezera. Približno 3.000 m³ pa na desno stran, pilotno smo ga nameščali v velikanske vreče, geotube. Vreča tako postane skla- dišče mulja. Za prečrpavanje mu- lja v jezeru, ko ga nameščamo na brežine, letno namenjamo okoli Markovci, Ptuj  Aktivnosti in investicije DEM Mulj iz jezera bi v prihodnje odvažali Dravske elektrarne Maribor (DEM) so v začetku tedna za dva metra znižale gladino Ptujskega jezera in dovodnega kanala HE Formin. Z znižanjem vodostaja se je ponovno razgalilo drobovje največjega umetnega jezera v državi. V okoli 350 hektarjev velikem vodnem zajetju sredi Ptujskega polja, ki je bilo v okolje postavljeno pred štirimi desetletji, so velike količine mulja. Foto: Črtomir Goznik Delavci poškodovani asfaltni del odstranijo in ga nadomestijo z betonom. V prihodnje vsakoletni pregledi brežin DEM so znižanje vodostaja izkoristile tudi za celovit pregled stanja brežin okoli celotnega jezera, pa tudi brežin dovodnega kanala HE Formin. Tega bi obnavljali v sklopu prenove forminske elektrarne, ki je načrtovana med letoma 2024 in 2026. Ali bo obnova kanala celovita ali delna, bo odvisno od rezultatov sedanjega pregleda. Za brežine jezera je direktor DEM Andrej Tumpej dejal, da na drugih mestih podobnih poškodb asfaltne prevleke, kot so v Zabovcih, niso identificirali. »Želja je, da objekte vzdržujemo kakovostno in na visokem nivoju ter da se nikoli ne bi postavilo pod vprašaj njihovo varno obratovanje,« je poudaril sogovornik in dodal, da bo nižanje gladine jezera za potrebe pregledovanja brežin postalo njihova vsakoletna praksa. Majšperk  Novo parkirišče in obnovljen most Naložbi v rokah domačega gradbinca Te dni se zaključuje izgradnja parkirišča pri spodnjem delu pokopališča v Majšperku, kjer bo odslej na voljo 20 parkirnih mest. Predvidoma decembra pa bo zaključena obnova mostu v Stogovcih. Oba projekta je pridobil gradbinec Jožef Žolger. Parkirišče ob pokopališču v Majšperku in glavni regionalni cesti je preozko in pogosto so zadnji deli vozil ovirali promet, ob tem je bilo parkirnih mest ob pogrebih premalo. S to težavo so bili na občini sez- nanjeni že nekaj časa. Korak k rešitvi problema je bil storjen letos, ko so s sprejetjem občinskega prostorskega načrta dosegli spremem- bo namembnosti zemljišča, kjer je sedaj urejenih 20 novih parkirnih mest. Dostop do parkirišča je z dovozne poti, za dostop neposredno na spodnji del pokopališča pa so zgrajene dvojne stopnice neposred- no s parkirišča. Vrednost investicije je bila dobrih 46.000 evrov. Predvidoma prvi teden v decembru pa bo končana sanacija mostu v kraju Stogovci. »Investicija je bila potrebna, ker bomo v naslednjem letu modernizirali cesto (Stogovci–Ptujska Gora) in je bilo most tre- ba sanirati in istočasno razširiti vozišče,« je pojasnila županja Darinka Fakin. Sanacija mostu zajema odstranitev asfaltne prevleke, zaščito armature, ojačitev podpornikov in kril mostu z železom in betonom, razširitev vozišča za 1,2 m, tlakovanje pritokov in iztoka ter name- stitev nove mostne ograje. Omenjena dela bo domači oz. občinski gradbinec opravil za nekaj več kot 15.000 evrov. Asfaltna prevleka na mostu je načrtovana v spomladanskih mesecih leta 2021. Sveti Andraž  Promet skozi Vitomarce oviran Kmalu z lepšo podobo Zaradi gradbenih del v okviru projekta Vitomarci-center je cesta skozi Vitomarce občasno ali popolnoma zaprta za ves promet; dejstvo, ki ga občani stoično prenašajo, zavedajoč se, da bodo po prenovi dobili sodobno cesto z vso ustrezno infrastrukturo. Spomnimo, da je občina fi nančno zahtevni projekt razdelila na dve fazi. Prvo je izpeljala že leta 2018, ko je prenovila in posodobila odsek od križišča pri gasilskem domu do gostilne Rola. Z drugo fazo so nadaljevali letos, in sicer zajema območje med gostilno Rola in cerkvijo. Celotna trasa je dolga 335 metrov, zajema pa rekonstrukcijo cevovoda, novogradnjo kanalizacijskega sistema, na tem območju bo postavljena javna razsvetljava s šestimi ali sedmimi drogovi z varčno LED-razsvetljavo, predvidena pa je tudi izgradnjo pločnika. Vrednost celotne investicije projekta znaša dobrih 222.000 evrov, od česar jih bodo iz občinskega proračuna zagotovili 96.000, ostala sredstva pa so pridobili po 23. členu zakona o fi nanciranju občin, in sicer je dob- rih 67.000 nepovratnih, 59.000 pa povratnih sredstev z najemom ugodnega državnega kredita. Druga faza bo predvidoma stala dob- rih 125.000 evrov, ki poleg skoraj 25.000 evrov občinskega denarja in 33.600 evrov kredita vključujejo še vseh že omenjenih 67.000 evrov nepovratnih sredstev. Po zaključku projekta bo z vodovodnim siste- mom upravljalo Komunalno podjetje Ptuj, z javno razsvetljavo in ka- nalizacijskim sistemom pa andraški režijski obrat. Te dni delavci urejajo območje okrog občinske stavbe; zaradi as- faltiranja in urejanja parkirišč pred sedežem občine je bil odsek ceste Drbetinci–Vitomarci pri  dva dni v celoti zaprt za promet, zato stanovalci naselja Črna gora niso mogli dostopati do svojih hiš. Svoja vozila so lahko v tem času parkirali pri cerkvi. Foto: Mojca Vtič Foto: arhiv občine Zaradi asfaltiranja ceste in parkirišča pred občinsko stavbo je bila cesta skozi Vitomarce dva dni zaprta za ves promet. milijon evrov. Ker bo na brežinah prostora za odlaganje v prihodnje zmanjkalo, bi sediment iz jezera začeli odstranjevati. Odgovore na vprašanje, kam s tem materialom, iščemo v različnih smereh. Stabi- liziranega (ustrezno obdelanega) bi lahko uporabili kot gradbeni material, za protipoplavne nasipe ali v opekarnah za izdelavo zida- kov. Zavedamo se prisotnosti tež- kih kovin v mulju, ki so posledica različnih proizvodnih dejavnosti v preteklosti (npr. rudnik svinca in cinka Mežica). Vemo pa, da je mulj iz reke Drave treba odstranjevati. V prihodnje bomo na letni ravni prečrpali med 70.000 in 90.000 m³.« Prvi mož DEM je dodal, da je odlaganje sedimenta proces, ki ga ni mogoče ustaviti in je značilen za vse reke na svetu, na katerih stoji- jo hidroelektrarne. Zadnja leta re- šujejo bremena, ki so se v jezeru in reki odlagala več desetletij. Da bi bilo stanje v prihodnje ugodnejše, bodo s tehničnimi ukrepi poskusili zagotoviti, da bi bila voda v Ptu- jskem jezeru bolj tekoča. Druga etapa sanacije brežin v Zabovcih Jezero je staro več kot 40 let, poškodbe brežin so zaznane na njegovi levi strani, na območju Za- bovcev v občini Markovci, v bližini športnega parka. Ker so se plasti asfaltne obloge pod vodo razsloji- le in premaknile, je treba brežino sanirati. Lani so v Zabovcih izvedli prvo etapo sanacije, te dni pote- ka druga. Zato so, enako kot lani, DEM v začetku tedna nivo vode v jezeru znižale za dva metra. Sani- rali so stometrski pas, skupno gre za med 500 in 700 m² površin. Dela izvaja RGP Velenje, vrednost sana- cije je približno 120.000 evrov. Če bodo dela izvedena po na- črtu, bo ta konec tedna vodostaj v Ptujskem jezeru na običajnem nivoju. nadalje organizira pomoč članov štaba CZ. Eden izmed primerov, ko smo pomagali, je bil v Leskovcu, kjer smo starejši občanki pripeljali drva za kurjavo. Težava se je pojavi- la zaradi težke dostopnosti terena, zato smo pomagali s traktorskim prevozom. Če bi se izkazala potre- ba, da občani potrebujejo pomoč pri oskrbi z živili ali zdravili, so po- leg nas v pripravljenosti predsedni- ki KS in gasilska društva. Stanje za zdaj ni skrb vzbujajoče, nekih pre- tiranih težav ne beležimo. Zaradi nepredvidljivosti virusa in širjenja okužb pa je treba biti pripravljen na vse. Vprašanje je, kaj bi se zgo- dilo, če bolnišnice ne bi zmogle. Takrat bi navodila o delu štabov CZ podal regijski poveljnik,« je pove- dal poveljnik štaba CZ Videm Leon Požar in dodal: »Če občani Vidma v teh izjemnih okoliščinah potrebu- jejo pomoč, je 24 ur na dan na voljo številka občine 02 761 94 00. Lahko pa se obrnejo tudi na predsednike KS.« Foto: ČG Asfaltne obloge, s katerimi so utrjene brežine Ptujskega jezera, so se na nekaterih mestih razslojile in premaknile. Najbolj je bila brežina poškodo- vana v Zabovcih. Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020 COLOR CMYK stran 5 Ključni cilj projekta je starejšim omogočiti, da so čim dlje doma, ob pomoči vseh potrebnih strokovnih služb. Državna sredstva za izvedbo projekta SOS so si Dom upokojen- cev Ptuj kot nosilec in konzorcijski partnerji, Zdravstveni dom Ptuj, Center za socialno delo Spodnje Podravje in Lekarne Ptuj pridobili na podlagi dobro zastavljenega koncepta in medsebojnega pove- zovanja. Skupaj bodo nudili celovi- to obravnavo tistim starostnikom, ki niso v institucionalnem varstvu. Pilotni projekt bo trajal do konca junija 2022 in pravzaprav pokriva pomemben primanjkljaj na podro- čju sistemskih rešitev za oskrbo starejših. Naraščanje števila starej- ših zahteva čimprejšnjo ureditev dolgotrajne oskrbe na sistemski ravni, do takrat pa si je Spodnje Podravje to vsaj nekoliko olajšalo. Kako potreben je bil tak projekt, kaže tudi število prispelih vlog. V VIT-točki so jih v prvem mesecu prejeli 163. Po enem dnevu dela na terenu začasna ustavitev izvedbe »SOS je pripravljen na začetek, oz. smo minuli teden začeli izved- bo in bili prvič na terenu. Naslednji dan je žal bila potrjena okužba v ekipi in vsi so morali na testira- nje,« pojasnjuje Jožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev Ptuj. Upa, da bo delo kmalu stek- lo nemoteno. Čaka jih namreč kar nekaj starostnikov, ki že imajo odobreno brezplačno pomoč na domu. Od skupaj 163 vlog so jih doslej 27 ocenili kot upravičenih, 14 neupravičenih, ostale so še v postopku ocenjevanja. En upravi- čenec je umrl, eden si je premislil in odklonil odobreno storitev. »Skratka, vse je nared, a je covid začasno zaustavil izvajanje,« še doda Šemničkijeva v upanju, da se okužba med zaposlenimi na pro- jektu ne bo širila. Kdo je upravičen do pomoči? Starostnikom bo pomagalo 26 zaposlenih na različnih področjih dela, glede na potrebe upravičen- ca. Na projektu so zaposleni soci- alni delavec, fi zioterapevt, delovni terapevt, psiholog, dietetik, diplo- mirane sestre, farmacevt, zdravnik, bolničarji ... Strokovna vodja pro- jekta je Andreja Potočnik. Različni profi li zdravstvenega in socialnega varstva naj bi omogočili, da bodo starejši čim dlje v domačem okolju. Kriteriji za pridobitev pomoči na domu so objavljeni na interne- tni strani projekta. Tudi tisti, ki že imajo pomoč na domu, pa jo plaču- jejo, se lahko prijavijo in si skušajo zagotoviti brezplačno storitev. Trenutno CSD Ptuj izvaja pomoč na domu za okrog 110 starostnikov. Pomoč je v osnovi namenjena ose- bam, starejšim od 65 let, ki zaradi bolezni, starostne oslabelosti, po- škodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposob- nosti, pri zadovoljevanju osnov- nih in podpornih dnevnih opravil potrebujejo pomoč druge osebe. Orodja za ocenjevanje je določilo ministrstvo za delo, družino, so- cialne zadeve in enake možnosti. Pomembni so seveda razlogi, za- radi katerih posameznik potrebuje pomoč, pa tudi materialno stanje vlagatelja, zakonski status, stano- vanjski položaj … O upravičenosti odločajo stro- kovni delavci tudi neposredno na terenu. Tako zagotovijo, da brez- plačno pomoč dejansko pridobi- jo tisti posamezniki, ki jo najbolj potrebujejo in bi si jo sami najtežje privoščili. Pri ocenjevanju vlog ak- tivno sodeluje tudi CSD Spodnje Podravje. petek  13. novembra 2020 5Podravje Trnovska vas  Namera občine po odkupu zemljišča PP oživlja prostore Vrsto let so nepremičnine na hektar velikem ograjenem zemljiš- ču nekdanjega Kmetijskega kombinata Ptuj v Trnovski vasi sa- mevale in propadale ter kazile podobo kraja, zato je vodstvo občine skušalo zemljišče odkupiti. »Sedanjega lastnika, Skupino Perutnina Ptuj, smo seznanili z željo po odkupu, s čimer so se načelno strinjali, vendar pod pogojem, da jim na ob- močju občine Trnovska vas zagotovimo nadomestno zemljišče v velikosti petih hektarjev, ki bi jih uporabili za svoje farme,« je že pred časom po- vedal trnovski župan Alojz Benko. »S takim zemljiščem ne razpolagamo, zato jim ga tudi nismo mogli ponuditi, smo pa jim poslali ponudbo za od- kup po neki primerni ceni, na katero pa za zdaj še nismo dobili odgovora. Bojim se, da iz tega ne bo nič, saj je že neuradno slišati, da naj bi kombinat svoj strojni del iz Dornave selil nazaj v Trnovsko vas.« Kot kaže, občina res ne bo postala lastnica zemljišča na elitni lokaciji nasproti večnamenske dvorane. Da so ga sprva res načrtovali prodati, so nam namreč sporočili iz Perutnine Ptuj, a so si nato premislili. »Naknadno smo sklenili, da bomo lokacijo v Trnovski vasi znova aktivirali za lastne potrebe, s svojo odloči- tvijo pa smo medtem že seznanili tudi župana Benka.« Foto: SD Namera občine po nakupu zapuščenega zemljišča nekdanjega Kmetijskega kombinata Ptuj sredi Trnovske vasi je propadla, saj bo Perutnina Ptuj, ki si je pred leti pripojila KKP, lokacijo reaktivirala za lastne potrebe. Občina Majšperk je že pred časom izkazala interes po naku- pu stavbe ob cesti, ki bi jo preu- redila v muzej, a do te možnosti še ni bila upravičena, saj so se nepremičnine prodajale kot ce- lota. Glede na odgovor stečajne upraviteljice bodo morali tudi sedaj še počakati. »V soglasju s prvim ločitvenim upnikom je na predlog upraviteljice sodišče iz- dalo sklep o dodatni prodaji – s 4. javno dražbo, ki se bo izvedla za celoto.« Ločeno se bo proda- la le ena parcela – stanovanjski objekt.« Gre za nepremičnino v Nadolah, ki se je sprva prodaja- la po ceni 15.350 evrov, nato po 10.170 evrov, a tudi po tej ceni neuspešno. Sedaj je predlog, da se prodaja opravi na podlagi ne- zavezujočega zbiranja ponudb na podlagi pogajanj. Prodaja poteka v sodelovanju z upniki Za nepremičnine v Majšper- ku pa je bila na tretji javni dražbi Majšperk  Nepremičnine Albin Promotion še na četrto dražbo Upnikom bodo ostale drobtinice Poskus prodaje nepremičnin podjetja Albin Promotion v stečaju v industrijski coni na Bregu pri Majšperku se je tudi v tretje izjalovil. Stečajna upraviteljica Vida Gaberc bo skušala stavbe na Bregu kot celoto prodati še na četrti javni dražbi. Te se bodo prodajale po občutno nižji ceni od sprva predvidene. Foto: Mojca Vtič Projekt SOS se je začel izvajati konec septembra z odprtjem vstopno-informacijske točke v Zdravstvenem domu Ptuj. Partnerji v projektu, katerega nosilec je Dom upokojencev Ptuj, so si zagotovili 2,6 milijona evrov sredstev za izvajanje pomoči na domu. Ta bo za približno 200 starostnikov iz občin Ptuj, Hajdina, Majšperk, Žetale, Markovci, Kidričevo, Destrnik, Trnovska vas, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Juršinci, Videm, Zavrč, Podlehnik, Cirkulane in Dornava brezplačna. Foto: ČG Za starostnike in njihove svojce je projekt SOS še kako pomemben. Foto: Arhiv M24 Podravje  Korona posegla tudi v projekt SOS V enem dnevu začetek in konec brezplačne pomoči na domu Pred dobrim mesecem se je v Spodnjem Podravju začel izvajati projekt Sodobna oskrba starejših (SOS), ki naj bi omogočal brezplačno oskrbo na domu okrog 200 starostnikom. Prvi dnevi so bili namenjeni svetovanju, pregledovanju in ocenjevanju 163 prispelih vlog. Minuli teden pa so se ekipe prvič odpravile tudi na teren, da so počele to, čemur je projekt namenjen. A po enem samem dnevu so zaradi okužbe s koronavirusom med zaposlenimi morali izvajanje pomoči na domu (začasno) ustaviti. izklicna cena 1,8 milijona evrov, to je skoraj pol manj, kot je bila sprva predvidena cena, ki je znašala tri milijone evrov. Gre za nepremič- nine v skupni izmeri okrog 17.835 m2 s poslovnimi objekti (upravno poslopje, proizvodni prostori ter asfaltne površine). Objekti so bili grajeni leta 1940 in del leta 1976, asfaltne površine pa v letih 1990 in 2009. Čeprav je cena torej občutno nižja od sprva predvidene, stečajna upraviteljica meni, da je še vedno ustrezna. »Cena za prvo prodajo je bila določena po tržni vrednosti, ki izjemoma uspe. Prodaja v stečaju pa predstavlja prisilno prodajo, zato po stečajnem zakonu cenitev določa likvidacijsko vrednost, ki je bila razpisana na 2. javni dražbi.« Če dražba tudi v četrto ne bo uspešna, Gaberčeva napove- duje pripravo načrta prodaje v sodelovanju z ločitvenimi up- niki, ki imajo svoje terjatve za- varovane na premoženju, ki je predmet prodaje. Podjetje Albina Brencla je v stečaju pristalo julija lani. Od te- daj pa do oktobra letos so stro- ški stečajnega postopka nanesli 176.757 evrov, prodana pa je bila nepremičnina (hladilnica) v Slovenji vasi za 210.100 evrov, ob tem je stečajna upraviteljica zabeležila še 50.000 evrov pri- hodkov iz najemnin ter prodajo linije za čiščenje nogavic. Pre- moženje podjetja pa še naprej sestavljajo nepremičnine na lokaciji Breg in Nadole, indu- strijska oprema, dvigalo, stroj za pihanje plastike ter zaloge surovin in gotovih izdelkov – v skupni vrednosti okrog 1,9 mi- lijona evrov. Na drugi strani pa je priznanih 3,5 milijona evrov terjatev. Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  13. novembra 20206 V središču »Danes ne poznamo bivanjske kulture, saj ima trg proste roke in doslej ni vzgajal razvoja zaseb- nih investitorjev, ki bi delovali po neprofi tni logiki, kot na primer v Avstriji, Nemčiji, Finski, Švici oz. v državah, ki skrbijo za neprofi tna stanovanja. Kot družba smo naza- dovali, saj smo namesto bivanjske kulture razvili položaj stanovanjske ranljivosti, ko se izkorišča stiska ljudi, ki so ostali brez pravih mož- nosti in izbir. Zato menim, da je ne- dopusten diskurz o višini socialnih transferjev in previsoki minimalni plači, dokler bomo morali zgolj za sobo plačati neživljenjskih 250 do 300 evrov na mesec,« je prepričana Amadeja Kokot iz društva Ars Vi- tae, ki izvaja tudi program Kamra, namenjen brezdomcem. Na podlagi izkušenj ugotavljajo, da je prav stanovanjska proble- matika tisto, kar je večino njiho- vih uporabnikov pahnilo v brezno revščine. Kokotova je prepričana, da stanovanjska politika v Sloveniji sploh ne obstaja. S spremembo stanovanjske za- konodaje ob osamosvojitvi se je razživel živahen najemniški trg, ki pa je krut in povzroča težke raz- mere. Država se mora ponovno vplesti v stanovanjsko politiko Čeprav imajo večja mesta več neprofi tnih stanovanj, samske domove ipd., je tudi povpraševa- nje sorazmerno večje, posledično so primerljivo dolge tudi čakalne dobe. Točkovanje daje prednost družinam in ženskam, ki so same z otroki in so bile žrtve nasilja, starej- še osebe in posamezniki pogosto izpadejo. Kokotova pravi, da manj- ša mesta in občine od teh dejstev ne odstopajo. Marsikje kriznih na- mestitev in neprofi tnih stanovanj ni. Posamezniki plačujejo drage najemnine, če tega ne zmorejo, se znajdejo med brezdomci. Pri re- ševanju tega problema je ključno zavedanje lokalnih skupnosti, ki bi morale kazati interes za ureditev bivalnih enot. Kokotova pomem- ben korak k cilju vidi v tem, da se država ponovno in močno vplete v razvoj in izvajanje stanovanjske politike, ki bi v sodelovanju z različ- nimi strokami, z mislijo na človeka, lahko ponovno razvijala bivanjsko kulturo, da bi nedostopna stanova- nja in zapuščene stavbe postale na voljo. A do tega bo najbrž še dolga pot, v vmesnem času bi lahko za to poskrbele občine s preureditvi- jo občinskih stanovanj, ureditvijo bivalnih enot, sob s souporabo ... Ptuj bo svoj kanček k temu prispe- val, v Kamri, za pet brezdomnih oseb, kar je le kamenček v mozai- ku. Se pa po državi že tvorijo tudi organizirane skupine, ki razvijajo koncept in pilotno izvedbo stano- vanjske zadruge. Spodnje Podravje  Bivanjska kultura na psu, neprofi tnih stanovanj mnogo p Izkoriščanje stanovanjske in živl Pomanjkanje ponudbe stanovanj po dostopnih cenah je velik vseslovenski problem. Vredno cene stanovanj, ki so naprodaj, pač pa tudi najemnin. Mnogim so namreč lastniška stanova A številne spodnjepodravske občine neprofi tnih stanovanj z nižjo najemnino sploh nimajo področja, bo stanovanjski politiki nemudoma treba dati večji pomen, sicer nam grozi še več Ne le na državni, tudi na lokalni ravni marsikje manjka resen premislek o stanovanjski Vsak izmed nas lahko postane brezdomec Kako hitro se lahko tudi sami znajdemo v situaciji, ko smo povsem odvisni od pomoči drugih, se marsikdo ne zaveda. Pot od lastne nepremičnine preko prošnje za (neprofitno) najemniško stanovanje do brezdomstva ni nujno zelo dolga. To kaže primer uporabnice iz Kamre: invalidka prve kategorije, ki zaradi smrti moža ni zmogla pomoči poiskati pravi čas in je bila deložirana. Sledile so selitve. Poskusila je pomoč poiskati v občini, v kateri ima stalno prebivanje – neuspešno. »Drugi primer je občina, ki je zagotovila, da imajo za svoje brezdomne občane vse poskrbljeno. Iz te občine smo v tem letu sprejeli več uporabnikov. Ko smo uporabnika usmerili na občino, so mu ponudili le vlogo za neprofitno stanovanje, zato se je vrnil v Kamro,« pravi Kokotova. Dogajalo se je tudi, da od nekaterih občini niso dobili niti odgovora. Iskanje stanovanj na trgu pa se je mnogokrat izkazalo za misijo nemogoče. Tudi zaradi miselnosti: en najemodajalec je gospoda, ki je želel najeti stanovanje, zavrnil, češ da naj si najprej popravi zobe. Foto: ČG Podravje  Nerazumno nizke cene sirov »Smo tržišče, na katerega se plasirajo viški« Vse več je ljudi, ki pri nakupih spremljajo in primerjajo cene živil, pri tem pa, če si to seveda le lahko privoščijo, ne po- segajo več po najcenejših izdelkih, ampak gledajo tudi na kakovost in izvor. Tako jim je že dolgo jasno, da kilogram pravega medu ne more stati samo tri evre in da bo treba za liter dobrega olivnega olja odšteti kar nekaj evrov. Pred dnevi pa nas je bralec opozoril na nizke cene sirov, ki jih v akci- jah ponujajo trgovci. »Kar prestrašim se, ko vidim, koliko stanejo razni trapisti, gaude in ementalci. Če vemo, da za kilogram sira potrebuješ približno deset litrov mleka, mi namreč ni jasno, kako se nekomu spla- ča prodajati sir za ta denar, ki ga zanj zaračuna trgovec, ob tem pa pokriti stroške surovine, njene predelave, dela … Ne gre mi skupaj.« Slovenske odkupne cene mleka so se po veliki mlekarski krizi, ki je pred štirimi, petimi leti zajela evropsko mlekarsko industrijo, v letu 2018 in 2019 v zadovoljstvo proizvajalcev izboljšale. V letu 2018 so znašale tudi več kot 36 centov za liter, konec lanskega leta celo 37 centov, s čimer so dosegle in presegle evropsko povprečje. A je epidemija novega koronavirusa znova vse postavila na glavo. Zaradi spomladanskega lockdowna, ko so bile meje zaprte, potrošnja pa je upadla, so kmetje za liter mleka dobili samo še od 2,9 do 31,4 cen- ta, po zadnjih podatkih statističnega urada je avgustovsko povprečje znašalo 31 centov. Siri s prenizkimi cenami so uvoženi iz tujine Če je torej trenutno povprečna odkupna cena mleka 31 centov za liter in če za kilogram sira potrebujemo 10 litrov mleka, to pomeni, da samo osnovna surovina za sir pri proizvajalcu stane 3,1 evra, v trgovini pa vsaj dvakrat več, nobene pa še nismo rekli o transportu, predelavi in drugih stroških znotraj verige. Kot je razvidno iz reklamnih oglasov trgovcev, boste za kilogram sira v akciji odšteli tudi samo šest evrov ali še manj. Kako se ta računica izide oziroma kako oblikujejo cene svojih sirov, smo skušali preveriti pri predelovalcih, zato smo se obrnili na Ljubljan- ske in Pomurske mlekarne. Maja Kalan Pongrac iz Ljubljanskih mle- karn je pojeasnila: »Tudi v Ljubljanskih mlekarnah se strinjamo, da so cene sirov prenizke. Te so posledica nizkih cen uvoženih sirov iz tujine; velike države z izdelavo sirov namreč rešujejo svoje viške mleka. Tako se siri z nevzdržno nizko ceno na polici znajdejo tudi v Sloveniji. Sirov slovenskega porekla ni mogoče ponujati po takšnih cenah, saj bi to negativno vplivalo tako na rejce (kmete) kot mlekarne. Želimo si, da bi slovenski potrošniki prepoznali pomembnost izbire kakovostnih slovenskih mlečnih izdelkov in da pri izbiri sirov ne bi glavne vloge odigrala cena.« Jure Bojnec, namestnik direktorja Pomurskih mlekarn, pa je odgo- voril le, da o oblikovanju cen ne dajejo pojasnil. Trgovci izigravajo celotno verigo Je pa bil zgovornejši Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj, kjer 75 odstotkov mleka prodajo domačim mlekarnam, 25 od- stotkov pa ga izvozijo na tuje trge, predvsem v Italijo in na Hrvaško. »Slovenija je specifi čen prostor, majhno tržišče, na katerega se po- gosto plasirajo tržni viški, še posebej za izdelke, ki imajo kratke roke trajanja. Ko se namreč nekemu izdelku bliža pretek trajanja, ima pro- izvajalec dve možnosti, kako se ga bo rešil: lahko ga zavrže, s tem da bo v tem primeru moral plačati za uničenje, ali pa se odloči, da ga bo 'šenkal'. Slovenija je majhna, zadoščajo že dva, trije tovornjaki robe po bagatelni ceni, ki jo lahko trgovec ponudi v vseh svojih prodajalnah po državi. Zato potem lahko potrošniki kupimo denimo irsko maslo za 99 centov ali ementalec za 2,5 evra.« Petrovič pa ob tem opozarja še na drugi problem akcij. »Trgovci na proizvajalce pritiskajo tudi z zahtevami po znižanih cenah v določenih obdobjih. Recimo, da hočejo za teden ali dva nek artikel znižati, ga torej dati v akcijo, a ne na svoj, ampak na račun proizvajalca. Poleg tega robe ne nakupijo samo za dva tedna, ampak za dva meseca in s tem samo še dodatno izigravajo pridelovalca, pravzaprav izigravajo celotno prehransko verigo.« Foto: Dreamstime/M24 Stiska se kaže v velikem številu subvencij najemnin, vlog za izredno socialno pomoč … Marsikdo plačila visoke najemni- ne ne zmore. Edina rešitev v tem primeru so neprofi tna stanovanja, za socialno najbolj ogrožene po- gosto del stroška najemnine krije država preko subvencij centrov za socialno delo. S podatkom o tem, koliko neprofi tnih stanovanj ima posa- mezna spodnjepodravska občina, na Centru za socialno delo Spodnje Podravje ne razpolagajo. Pomem- ben kazalnik stanja pa so vloge za subvencije najemnin. Kot pravi pomočnica direktorja CSD Spo- dnje Podravje Valerija Ilešič Toš, je subvencija najemnine prav gotovo eden od pokazateljev, da so vla- gatelji oz. upravičenci v materialni stiski, saj sebe in svoje družinske člane preživljajo z nižjimi osebnimi dohodki ali so upravičeni do pomo- či po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Podanih je tudi veliko vlog za izredno denarno pomoč za plačilo zaostalih najemnin ali pa za pomoč pri plačilu večjih dolgov, kadar imajo že izvršbe ali so celo tik pred deložacijo: »Stiske ljudi v takšnih primerih so zelo velike. Najemnine za stanovanja so previsoke glede na njihove dohodke ali prejemke in tako se znajdejo posamezniki v si- tuacijah, ko odlašajo s plačilom po- ložnic za najemnino, ker jim že pla- čilo drugih obveznosti predstavlja problem. Kadar pride do izvršb, stroški oz. dolg samo še narašča in znajdejo se v začaranem krogu, Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020  COLOR CMYK stran 7 katerega sami ne zmorejo več ter pot- rebujejo pomoč.« Nekatere občine več, druge manj posluha Po besedah Ilešič Toševe se v prime- rih, ko uporabniki izrazijo hude stiske in gre za težja stanovanjska vprašanja oz. problematiko, CSD poveže tudi z občinami, iz katerih uporabniki priha- jajo oz. imajo tam stalno prebivališče, z namenom podpore in pomoči pri reševanju stanovanjskega problema: »V takšnih primerih gre za individualni pristop in reševanje konkretne stano- petek  13. novembra 2020 7V središču Ptuj ima 600 stanovanj Mestna občina Ptuj ima trenutno v lasti 600 stanovanj, a nekaterih zaradi dotrajanosti in potrebe po obnovi ne oddaja. Interes za neprofi tna stanovanja je izjemno velik. Javni razpis za oddajo objavi vsaki dve leti in pravkar je v teku obravnava vlog: »Na prednostno listo upravičencev se uvrsti od 100 do 120 upravičencev. Predvidevamo, da se bo letos uvrstilo med 130–140 upravičencev. Ker je obdelava vlog še v teku, natančne številke še ne moremo podati.« V nemilosti kapitala: je bilo pred osamosvojitvijo bolje? Po mnenju Kokotove problem izvira iz časov osamosvojitve Slovenije, ko se je država odločila za privatizacijo javnega stavbnega fonda: »Od takrat naprej je najemniški trg postal nereguliran in celoten javni sistem se je odrekel stanovanj- skemu področju. V nekdanji državi je bilo stanovanje nekaj, za kar država mora poskrbeti, saj je veljalo, da se s spodobno nastanitvijo ljudi in urejenim stanovanjskim vprašanjem veča posameznikova storilnost. Takratna stanovanjska po- litika je omogočala najemno družbeno stanovanje in lastno stanovanje, solidarnostni sklad – stanovanjski prispevek, kandidiranje za stanovanjsko pravico s polno zaščito, ugo- dne kredite ter vzgajala najemnike družbenih stanovanj, ki so za svoje domove skrbeli, kot bi bili lastniki.« Danes so ljudje prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. A po mnenju naše sogovornice brez kolektivnega zavedanja in podpore lokalnih skupnosti k spremembam bodo cene ne- premičnin in mesečnih stroškov še naprej nekontrolirano naraščale. Posledično pa se bomo soočali tudi s čedalje večji- mi številkami brezdomstva. Foto: Dreamstime/M24 premalo za vse prosilce ljenjske stiske ljudi za bogatenje posameznikov osti novogradenj gredo v nebo. Tak primer so tudi (sicer redke) novozgrajene stavbe na Ptuju in v okolici v zadnjih letih. Visoke niso le anja fi nančno povsem nedostopna in so primorani iskati najemniška stanovanja. Tisti z nizkimi dohodki pa tudi prositi za subvencijo loh nimajo ali pa jih imajo veliko premalo za vse prosilce. Vse to le še slabša socialno problematiko regije. Kot ugotavljajo strokovnjaki zi še večja socialna bomba. Foto: ČG problematiki. Dobro je imeti banko, ki te podpira v vseh razmerah Trenutne gospodarske razmere podjetjem prinašajo veliko negotovosti, nove izzive in zahtevajo razmislek o tem, kako naprej .Dobro je, če imate ob sebi banko, ki sledi trendom, ki vas skuša razumeti in vas lahko pod- pre tudi v teh zahtevnih časih. S celovitimi rešitvami in s strokovnimi nasveti, ki jih lahko ponudi banka, boste izzive lažje premagovali ter ohranjali stabilnost vašega poslovanja. paketa Osnovni in Celoviti. Oblikovana sta tako, da vam poeno- stavita pregled nad stroški in pocenita vsakodnevno opravljanje bančnih storitev. Tako v paketu za določeno število prejetih in izve- denih plačil mesečno na primer ne plačujete provizij. Paket lahko dopolnite po svoji izbiri s storitvami s popustom in drugimi ugo- dnostmi. Med njimi je NLB Poslovna kartica Mastercard s polovič- no članarino za prvo leto, ki jo odslej lahko tudi dodatno zavarujete za primer izgube ali kraje. Oba paketa vključujeta napredne digitalne storitve, ki omogočajo nemoteno poslovanje tudi v času omejevanja fizičnih stikov. Veči- no bančnih storitev lahko opravljate brez obiska poslovalnice v e- -banki NLB Proklik ali mobilni banki Klikpro, s prodajnim mestom POS pa svojim strankam omogočite varno brezstično plačevanje s karticami ali mobilno denarnico NLB Pay. V času večjih likvidnostih potreb je za podjetja dobrodošla možnost sklenitve Hitrega kredita in Hitrega limita v Klikpro, do likvidnostnih sredstev pa lahko hitro pridete tudi s prodajo terjatev v spletni aplikaciji NLB Odkup terja- tev. Za nujne bančne storitve so vam 24 ur na dan, vse dni v letu na voljo tudi bančniki na video klicu. Vsako podjetje za svoje poslovanje potrebuje poslovno banko. Je finančni partner na celotni poti vašega podjetja in vas lahko pod- pre ne le z bančnimi storitvami, ampak tudi s podjetniškimi na- sveti, ki vam lahko pomagajo pri iskanju rešitev za finančne izzive poslovanja. V NLB postavljajo danes svetovanje v središče poslovnega odno- sa s podjetji, kot pojasni Rok Lešnik, svetovalec za podjetja v Po- slovanju z mikro podjetji v NLB: »V NLB poslovni pristop temelji na svetovalcih za podjetja, ki spremljamo vaše poslovanje, dobro poznamo lokalno podjetniško okolje, v katerem poslujete, in vam nudimo celovito obravnavo na enem mestu. Iz celovitega nabo- ra bančno-finančnih storitev vam pomagamo izbrati prave rešitve ter ponudimo brezplačen podjetniški nasvet, ki temelji na znanju, strokovnosti in izkušnjah. Razumemo težko likvidnostno situacijo, v kateri ste se znašla podjetja, in vam bomo z veseljem prisluhnili. Pomagali vam bomo pogledati na posel tudi iz drugih zornih kotov, razmisliti o pomembnih okoliščinah in skupaj z vami poiskati naju- streznejšo pot za premostitev likvidnostnih težav.« Osnovne storitve, ki jih podjetja najpogosteje uporabljate in potre- bujete za sodobno poslovanje, so v NLB združili v NLB Poslovna Postanite del NLB poslovne skupnosti in izkoristite 6-mesečno brezplačno vodenje Poslovnega paketa Osnovni in Celoviti za nove stranke. Svetovalci za podjetja v NLB vam bodo poma- gali izbrati paket, ki najbolj ustreza vašim potrebam. www.nlb.si/podjetja www.nlb.si/poslovna-mreza-podjetja Odobrene subvencije najemnin CSD Spodnje Podravje v zadnjih dveh letih OBČINA 2020 2019 Destrnik 4 2 Dornava 5 11 Juršinci 4 4 Kidričevo 69 64 Majšperk 15 13 Ormož 80 89 Ptuj 337 346 Videm 5 9 Zavrč 3 2 Hajdina 7 3 Markovci 8 6 Podlehnik 6 8 Sv. Andraž 1 0 Trnovska vas 0 0 Žetale 2 1 Cirkulane 6 6 Središče ob Dravi 5 6 Sveti Tomaž 7 3 Skupaj 564 573 Vir: CSD Spodnje Podravje Primerjava odobrenih subvencij naje- mnin letos in lani kaže, da so te številke v Spodnjem Podravju primerljive. Foto: Dreamstime/M24 vanjske problematike. Lahko povem, da imamo s tem kar nekaj dobrih iz- kušenj, saj imajo nekatere občine res velik posluh za tovrstne stiske svojih občanov.« Tudi pomočnica direktorja spodnje- podravskega CSD ugotavlja, da je sta- novanjska problematika resno vpra- šanje našega okolja in družbe in da ni na voljo dovolj socialnih in neprofi tnih stanovanj. Včasih pa tudi ne tržnih sta- novanj, ki bi bila cenovno dostopna. Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  13. novembra 20208 Podravje Podravje  Merilniki hitrosti še v 15 občin Kidričevo in Ptuj z novima merilnikoma Agencija za varnost prometa je že desetič pripravila poziv za enoletni brezplačni najem prikazovalnikov hitrosti Vi vo- zite. Na poziv se je prijavilo 34 občin, strokovna komisija pa jih je nato izbrala 15, ki so v teh dneh prejele prikazovalnike hitrosti v brezplačni enoletni najem, so sporočili z agencije. Prikazovalnik hitrosti Vi vozite so tako prejele občine Cankova, Do- brova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Kidričevo, Kočevje, Kozje, Med- vode, Metlika, Mirna Peč, Poljčane, Postojna, Ptuj, Slovenska Bistrica, Šentjur in Ško a Loka, so v sporočilu za javnost zapisali na agenciji za varnost prometa. Med merili za izbiro občin so bili podatki o številu prometnih nesreč, umrlih, hudo telesno in lažje telesno poškodovanih oseb, večja ogroženost ranljivih skupin udeležencev v prometu ... Agencija za varnost prometa želi s prikazovalniki hitrosti spodbujati k umirjeni, odgovorni in strpni vožnji ter tako prispevati k večji var- nosti vseh udeležencev v cestnem prometu, še posebej najranljivejših, pešcev in kolesarjev. Benedikt  Občina odkupila prodajalno Koloniale Ambulanta in lekarna Občina Benedikt zadnja leta doživlja preporod: raste število prebivalcev, predvsem mladih družin, posledično pa naraš- čajo tudi investicije v vse vrste infrastrukture, ki omogočajo kakovostno bivanje na sodobnem podeželju. Med zadnjimi investicijami v občini je tudi nakup poslovnih prosto- rov na osrednjem Čolnikovem trgu, v katerih je nekoč domoval zdaj že propadli veletrgovec Koloniale. 166 kvadratnih metrov prostorov je občina od sedanjega kupca, podjetja PIP-Z, odkupila za 142.000 evrov, v njem pa želi urediti splošno zdravstveno ambulanto in lekarno. »Sedanja ambulanta, ki v občini ponovno deluje od leta 2017, je sicer dovolj velika, vendar se nam zdi smiselno, da bi jo preselili na ome- njeno lokacijo, na kateri bi ljudje imeli na voljo tudi lekarno,« razlaga benediški župan Milan Repič. »A zadeva ni tako preprosta, do lekarne bomo namreč lahko prišli šele potem, ko/če bodo v Lenartu postali soustanovitelji Javnega zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne Maribor. Lenarška podružnica Mariborskih lekarn deluje že dolga leta, kolikor mi je znano, je med vsemi njihovimi enotami celo med najbolj donosnimi, težava pa je v tem, da v občini Lenart niso med soustanovi- teljicami zavoda. Tam se že leta borijo za pridobitev soustanoviteljske- ga statusa oz. za spremembo odloka. Ko bo to rešeno, bomo lahko v Benediktu računali na odprtje lekarniške podružnice, enako pa velja tudi za ostale sosednje občine.« Alternativa je zasebna lekarna Kot soustanoviteljice zavoda Mariborskih lekarn so se leta 2012 podpisale MO Maribor ter občine Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Hoče-Slivnica, Rače-Fram in Starše. »V Mariboru naj bi se strinjali, da medse sprejmejo tudi občino Lenart, a ne zgolj na račun deleža MOM, ampak proporcionalne delitve med vse ustanoviteljice. Spremembo odloka morajo tako potrditi vsi občinski sveti,« še pravi Repič in doda- ja, da bodo na rešitev v zvezi s soustanoviteljstvom lekarn v Benediktu počakali do pomladi. »Če pogajanja do takrat ne bodo uspešna, bomo šli v akcijo iskanja zasebne lekarne. Čaka nas še ureditev pravkar kup- ljenih prostorov, računamo, da bomo morali vanje vložiti še približno 50.000 evrov, predvsem za predelne stene in nove inštalacije.« Foto: ČG Foto: SD Občina je odkupila nekdanje prostore prodajalne Koloniale v središču Benedikta, da bi vanje preselila splošno ambulanto in odprla lekarno. Kakšno tveganje za okužbo s ko- ronavirusom bi lahko predstavlja- la dejavnost avtopralnic in zakaj so zaprte, smo najprej povprašali NIJZ. Pojasnili so, da gre za vlad- ni odlok, ki temelji na strokovnih usmeritvah Strokovne skupine pri Ministrstvu za zdravje pod vod- stvom Bojane Beović. »Za odgovor se, prosim, obrnite na njih,« so de- jali na NIJZ. Sledili smo njihovim na- vodilom in vprašanja poslali na Mi- nistrstvo za zdravje. Toda: tudi pri njih odgovora nismo dobili. »Prosi- mo vas, da se za odgovore obrnete na resorno ministrstvo, to je Mini- strstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo (MGRT),« so sporočili z ministrstva za zdravje. Ker v tret- je gre rado, smo potem vprašanja poslali še na MGRT. »Odprte os- tajajo vse tiste storitve, s katerimi zagotavljamo preskrbo z osnovni- mi življenjskimi potrebščinami,« so povedali na MGRT. »Vlada pri spre- jemanju vseh ukrepov upošteva epidemiološko stanje in priporoči- la tako Ministrstva za zdravje kot NIJZ ter skrbno spremlja situacijo in preučuje možnosti za sprostitev izvajanja določenih dejavnosti, kjer bi s prilagoditvijo poslovanja lahko bila zmanjšana možnost okužbe s covidom-19. Strokovno utemelje- nost ukrepov vlada ugotavlja vsa- kih sedem dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, da se ukrepi še naprej uporabljajo ali pa ukrepe spremeni oziroma odpra- vi.« Iz odgovora MGRT lahko torej sklepamo, da pranje avtomobila ni za življenje nujna storitev. Možno je, da so dejavnost omejili tudi za- radi drobnih kapljic v zraku (aero- sola), v katerih se lahko zadržuje virus. Vulkanizerji delajo nemoteno Vulkanizerji so medtem sredi dela za prihajajočo zimsko sezo- no. 15. november, ko mora biti na vozilih nameščena zimska oprema, se hitro približuje. Fredi Kmetec je pojasnil, da delo v njihovi vulkani- zerski delavnici v Podvincih te dni poteka nemoteno; za razliko od spomladi, ko prve dni razglašene epidemije sploh niso vedeli, kaj smejo in česa ne. »Spomladanska sezona je bila kar težka, pa tudi navodila o obratovanju so se vsa- kodnevno spreminjala. Prvi dan so nas obvestili, da smemo obratova- ti. Naslednji dan smo dobili prepo- ved opravljanja dejavnosti, tretji dan so nam sporočili, da je dejav- nost dovoljeno izvajati za interven- cijska vozila (gasilce, policijo, reše- valce) ter za vozila, ki dostavljajo živila. Teh vozil mi kar nekaj pre- obujemo, tako da smo obratovali, seveda prilagojeno. Po sprostitvi ukrepov so stranke začele priha- jati, delo je steklo nemoteno. Prve dni po odprtju delavnice je bila kar gneča, potem se je menjava pnev- matik zavlekla še tja v junij. Spo- mladi smo tudi prodali manj letnih pnevmatik kot običajno. Marsikdo je čez poletje vozil kar z zimskimi gumami. Sedaj v jesenskem času delo poteka nemoteno, kot je to bilo v minulih sezonah, tako proda- ja kot menjava pnevmatik. V naši delavnici strank ne naročamo, po- skrbimo pa, da je montaža čim prej opravljena. Bolj kot koronavirus na promet ta čas vpliva vreme. Če je toplo, ljudje kar malo pozabijo, da se bliža datum, ko je na avtomo- bilu obvezna zimska oprema. Kot vsako leto je pri nas največja gneča zadnje dni pred 15. novembrom,« je povedal Fredi Kmetec. Kombi uporabljajo na občini, v uporabi je pri projektu prevoza starejših občanov, prav tako pa si ga lahko brezplačno izposojajo tudi društva, pri tem pa poravnajo zgolj stroške za gorivo. Kombi bi občina nudila tudi gasilskim dru- štvom za prevoze gasilske mladi- ne in športnim društvom pri pre- vozu otrok, vendar se te prakse ne poslužujejo. »Kombi bi lahko uporabljala tudi šola za prevoze otrok na razna tekmovanja, ven- dar na splošno kombija ne nudimo za prevoze otrok, saj gre za staro vozilo, ki niti nima ABS-sistema. Šola mora za te namene najemati tax i službe,« je pojasnil župan Jurij Borko. Na občini so tako sprejeli odloči- tev, da še pred iztekom leta zbere- jo ponudbe za nov kombi. »V tem letnem času so cene vozil po na- vadi nižje. Pričakujemo, da bomo dobili dobre ponudbe v zneskih do 25.000 evrov, vozilo pa bi kupili na lizing,« je še dodal župan. Star kombi pa naj bi v prihodnje še ostal v lasti občine za namene prevoza raznih stvari ali kakih apa- ratov. Središče ob Dravi  Občinsko vozilo je dotrajano Še letos v nakup novega kombija Pred leti je občina za majhen denar od gasilskega društva odkupila rabljen kombi, ki je danes star že 23 let. Kombi je seveda že izrabljen, ob tem pa v starejšem vozilu pogrešajo sodobno opremo, ki zagotavlja večjo varnost in udobje. Petrol: odločitvi vlade ne oporekajo Za komentar o začasnem zaprtju avtopralnic smo zaprosili Petrol, ki ima na svojih bencinskih servisih skorajda povsod tudi avtopralnico. Odločitev vlade, da avtopralnice začasno ne delujejo, podpirajo. »Družba Petrol podpira vse odločitve vlade, saj je varnost naših zaposlenih in strank vedno na prvem mestu. Trenutno skupaj s pristojnimi inštitucijami pregledujemo možnosti, pod kakšnimi pogoji bi lahko storitev pranja avtomobilov ponovno izvajali na način, ki bi čim bolj znižal tveganje za zaposlene in stranke.« Foto: Črtomir Goznik Avtopralnice so začasno zaprte. Vlada njihovo dejavnost ocenjuje kot pre- več tvegano za možnost širjenja virusa, po drugi strani pa dejavnosti tudi ne uvršča med tiste, ki so osnovne za življenje. Foto: GČ Vulkanizerji imajo te dni polne roke dela. Uradni začetek zimskega obdobja, 15. november, se nezadržno približuje. Ptuj  Avtomobilska panoga in korona epidemija Odprto vse v branži – razen avtopralnic Medtem ko se večina storitev v avtomobilski branži izvaja nemoteno (servisi, ličarji, vulkanizerji, evtoelektrika, tehnični pregledi), pa so avtopralnice zaprte. Zakaj, se sprašujejo nejevoljni uporab- niki. »Če bencinski servis posluje normalno, ljudje so tam prisotni, medtem ko točijo gorivo in čakajo na plačilo. Zakaj ne obratujejo avtopralnice, ki jih je večina ob bencinskih črpalkah. Kaj je razlog, da so jih zaprli?« je slišati negodovanje strank, ki so ostale pred zaprtimi vrati avtopralnic. Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020  COLOR CMYK stran 9 Dovoljenje za nadaljevanje pr- venstva imajo poleg rokometašev v 1. ligi tudi dekleta v najvišjem ran- gu državnega tekmovanja. Ptujčan- ke kljub temu v tem tednu še ne bodo igrale prvenstvenih tekem. »To ni mogoče iz preprostega razloga, ker smo začeli trenirati šele v torek. Vzrok za premor sta bila pozitivna primera koronavi- rusa v naši ekipi, zato so bila de- kleta 10 oziroma nekatera 12 dni v karanteni. Sedaj moramo opraviti nekaj treningov, da znova pride- mo v ritem,« je povedal trener ŽRK Ptuj Matej Bračič. Ptujčanke so doslej v sedmih krogih letošnje sezone odigrale le tri tekme, manj jih je odigrala le ekipa Krima, ki nastopa v evrop- ski Ligi prvakov. Zaenkrat je pred- videno, da naj bi prav omenjeni ekipi odigrali naslednjo medse- bojno tekmo, neuradno naslednji ponedeljek, 23. 11. »Glede odigravanja naslednjih tekem je še precej neznank. Po dogovoru z vodilnimi možmi lige imamo za zdaj na voljo prib- ližno 14 dni časa za nemoteno treniranje, naslednji koraki pa bodo odvisni od takratnega sta- nja ekipe. Dejstvo je, da se s po- dobnimi težavami srečujejo tudi v drugih sredinah, tako da ni vse odvisno samo od nas,« je pove- dal Robi Krasnič, predsednik ŽRK Ptuj. JM Sezona v 1. ligi je izjemno izena- čena; kako komentiraš to? J. Štusej: »To je zagotovo zelo zanimivo za gledalce in vse spre- mljevalce. Skorajda na vsaki tekmi lahko vsak premaga vsakega, tako da kakršna koli monotonost odpa- de. Tudi nam se v takšnih razmerah ponujajo priložnost za kakšen do- ber rezultat.« Nazadnje ste izgubili s Celjem in Mariborom, to pa sta tvoja nekda- nja kluba. J. Štusej: »Obe omenjeni tekmi se nam nista najbolje posrečili. S trenerjem in ekipo smo že dodob- ra analizirali tekmi, sedaj pa je naša naloga, da popravimo napake in da najdemo odgovore na vprašanje, zakaj nam igra ni stekla. Na tekmah z bivšimi klubi je ved- no nekoliko posebno razpolože- nje, tudi nekaj dodatne motivacije. Sam sem se trudil pokazati največ, a tokrat se ni obrnilo v naš prid. Vedno je lepo srečati nekdanje soigralce, z nekaterimi sem ostal v stikih, smo dobri prijatelji – tako bi iz Maribora omenil Žana Kol- maniča in Aljoša Matka, iz Celja pa Gašperja Koritnika, Lana Štrausa in Luka Kerina.« Jože Mohorič Eden izmed letošnjih novincev pri Aluminiju je tudi 20-letni Juš Štusej. Napadalno usmerjeni vezist je v Kidričevo prišel iz Celja. »Svojo športno pot sem začel pri NK Žalec, kjer sem igral do svojega 13. leta. Nato sem se preselil v sredi- no NK Celja, kjer sem igral dve leti. Na zborih reprezentance in ligaških tekmah so me opazili ogledniki iz NK Maribor, za katerega sem pri 15 letih nato podpisal prvo profesio- nalno pogodbo. Pri vijoličastih sem oddelal celoten kadetski in delno tudi mladinski staž. V izhodnem mladinskem letniku me je poklical trener Celja Dušan Kosič; ker me je zelo zanimalo igranje v članski kon- kurenci, je sledila vrnitev v Celje,« je svoje »šolsko« nogometno obdob- je opisal 20-letni Juš. Pri Celju je v sezoni 2018/19 pri dopolnjenih 18 letih dobil prvo priložnost za nastop med člani, na tekmi z Gorico je vstopil v končni- ci, zamenjal je Daria Vizingerja. Na tisti tekmi je v dresu Celja ob zma- gi 4:3 blestel Rudi Požeg Vancaš z dvema zadetkoma. Zahtevna vrnitev po dveh tež- kih poškodbah »V Celju je bilo vse super, na žalost pa sem imel precej nesreče s poškodbami – te so me precej zaznamovale že tudi pri Mariboru. Imel sem dve operaciji križnih vezi, rehabilitacija po vsaki pa je trajala najmanj sedem mesecev,« s cmo- kom v grlu pove Štusej. Kako mladi igralec doživlja takšne stvari? J. Štusej: »Za vsakega je to nekaj najbolj groznega, kar se mu lahko zgodi – da ne more delati tistega, kar najbolj rad počne. Velika že- lja in motivacija ter vztrajno delo skozi vsak dan, to je tisti recept za vrnitev. Vsak dan sem treniral v fi tnesu, individualno s trenerji, da bi se čim prej in čim bolj pripravljen vrnil na igrišča.« Pred prihodom v Kidričevo si ig- ral tudi za Fužinar. J. Štusej: »V drugi sezoni v Celju sem v želji po večji minutaži šel na posojo k ravenskemu Fužinarju (spomladanski del 2019/20, op. a.). Tam pa sem odigral eno samo tek- mo, saj nam je vsem skupaj potem načrte prekrižala situacija s Covi- dom 19 in prekinitvijo prvenstva. Fužinar je imel takrat ambiciozne načrte, ekipa je bila zelo dobra, dejansko smo štartali na vrh 2. lige. Spomnim se tiste edine tekme, re- mizirali smo z Radomljami (1:1), a bi lahko tudi zmagali, ob tem sem dosegel gol. Vemo pa, kakšen tek- mec so Radomlje v 2. ligi, letos celo vodijo na lestvici.« Sedaj si član Aluminija: kako si se znašel v tej sredini? J. Štusej: »Zaenkrat moram po- udariti, da so me igralci zelo dobro sprejeli, smo prava klapa. Tudi gle- de forme čutim, da je v vzponu, da napredujem iz treninga v trening, upam pa samo na čim več prilož- nosti za igro, da lahko pokažem svoje znanje.« Priložnost si lepo izkoristil v pokalnem tekmovanju, v Kopru si zadel v polno. J. Štusej: »Vesel sem bil prilož- nosti za igro od prve minute, sem jo kar dobro izkoristil. V pokalu nas je nastopilo kar nekaj takih, ki v prvenstvu ne igramo veliko, kar se mi zdi super, da se lahko na tekmi pokažemo trenerju.« Kako sam vidiš potencial trenu- tne ekipe Aluminija? J. Štusej: »Ekipa ima nedvomno dober potencial, vsi skupaj pa smo odgovorni za to, da poskušamo to unovčiti tudi za čim boljše rezulta- te.« Kakšne so tvoje ambicije v no- gometu? J. Štusej: »Ambicije, želje in sa- nje od otroštva naprej so pove- zane z nastopom v eni od petih najmočnejših lig v svetu. Trdo bom delal, da bi enkrat prišel do takšne priložnosti.« Katero ligo najraje spremljaš, kateri klub in nogometaša? J. Štusej: »Najraje spremljam angleško ligo, ker se mi zdi najbolj zanimiva. V tej ligi držim pesti za Li- verpool, sicer pa navijam za Barce- lono, moj vzornik je Lionel Messi.« Kako se znajdeš v teh korona časih, ko nas spremljajo različne omejitve glede gibanja? J. Štusej: »Spoštujem vse ukre- pe, ki nam jih naroči NIJZ, sicer pa se poskušam fokusirati na svoje delo, ostalo pa malo odmislim. Več pozornosti namenjam zdravi pre- hrani in treningom.« V soboto se bosta v zaostali tek- mi 9. kroga pomerili ekipi Aluminija in Domžal. Obe sta v dosedanjem delu prvenstva zbrali skromnih 9 točk (Domžale na devetih, Alumi- nij na desetih tekmah), kar ju ob Gorici uvršča na dnu prvoligaške tabele. Nedvomno si obe želita popraviti dosedanji vtis … V sobotni obračun prihajajo Domžalčani s slabo popotnico: na zmago čakajo že pet krogov (v tem času so v gosteh izgubili z Olimpijo, Koprom in Mariborom, doma pa remizirali z Gorico in Muro). Kljub temu je treba dodati opozorilo, da so v Mariboru prikazali dobro igro, tudi dvakrat vodili (0:1, 2:3), na koncu pa klonili 4:3. Nič boljše osnove nimajo šumarji, ki so izgu- bili zadnji dve tekmi z Mariborom in Celjem. »Tekmi z Mariborom in Celjem sta bili slabi, tega se zavedamo in to moramo popraviti. Še sami ne vemo natančno, kaj se je zgodilo od tekem z Muro in Bravom, ki smo prvo dobili, drugo pa remizi- rali. Moramo se vrniti k osnovam, vsekakor bo treba izboljšati igro v fazi branjenja, iz tega vse izhaja,« je dejal Tilen Pečnik, eden najbolj standardnih igralcev Aluminija, v začetni postavi je začel vsa dose- danja srečanja v sezoni, dosegel je tudi zadetek (v Murski Soboti). Kakšna so pričakovanja pred tekmo z Domžalami? Gre za tvojo nekdanjo ekipo. »Nedvomno se za- vedamo pomembnosti obračuna, saj igramo z ekipo, ki ji – podobno kot nam – ne gre vse po načrtih. Izkoristiti moramo prednost do- mačega igrišča in uveljaviti svoje vrline. Da je to moja nekdanja eki- pa, pri tem ne igra kakšne posebne vloge, sem profesionalec in želim na vsaki tekmi pomagati svoji ekipi po najboljših močeh. V tem času je pri Domžalah prišlo tudi do števil- nih sprememb, tako da niti ni več zraven veliko igralcev iz moje ge- neracije.« Jože Mohorič Mateja Renko »Delo s telesom drugega je izjemno odgovorno« Stran 11 Rokomet V kakšni formi so Ormožani? Stran 11 Boštjan Renko »Trenirati Tima sploh ni zahtevno opravilo« Stran 10 Tenis Tamara in Blaž uspešnejša med dvojicami Stran 10 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si »Moramo se oddolžiti navijačem« Naslednja tekma vas v soboto čaka proti Domžalam: kako po- membna je ta tekma za vas? J. Štusej: »Tekma je ključnega pomena, čas je, da pokažemo pravi obraz. Naša želja je, da se predstavimo v boljši luči kot na zadnjih tekmah, da se oddolžimo navijačem. Verjamem, da nam ne manjka kakovosti in da sta zadnja poraza pomenila zgolj naše slabše obdob- je. Zagotovo bomo nekoliko spremenili taktiko in upamo, da se bo s tem tudi rezultat obrnil v naš prid.« 1. SNL, zaostala tekma 9. kroga: Aluminij – Domžale, v soboto ob 17.00 v Kidričevem. Nogomet  Juš Štusej, Aluminij Še vedno v stikih z nekaterimi nekdanjimi soigralci iz Maribora in Celja Nogomet  1. SNL Ključna tekma za nadaljevanje sezone Rokomet  ŽRK Ptuj Konec tedna zagotovo še brez tekme Foto: Črtomir Goznik Juš Štusej: »Vedno je lepo srečati nekdanje soigralce, z nekaterimi sem ostal v stikih, smo dobri prijatelji - tako bi iz Maribora omenil Žana Kolmaniča in Aljoša Matka, iz Celja pa Gašperja Koritnika, Lana Štrausa in Luka Kerina.« Foto: Črtomir Goznik Ekipa ŽRK Ptuj je edino domačo tekmo v sezoni proti Krki odigrala v drugi polovici septembra. Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020  COLOR CMYK stran 10 WTA-turnir v Linzu (200.000 dolarjev nagradnega sklada), posameznice: 1. krog: Zidanšek – Rus (Nizo- zemska) 4:6, 4:6. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Rus (4.) – Paar/ Wachaczyk (Romunij/Nemčija) 6:4, 6:2; četrtfi nale: Zidanšek/Rus (4.) – Eikeri/Sizikova (Norveška/Rusija) 6:3, 6:0; polfi nale: Zidanšek/Rus (4.) – Dabrowski/Zvonareva (Kanada/ Rusija, 2.) posamezne dirke, pri tem pa so opravili še kvalifi kacije za štartne položaje. Za vse to so imeli prej dva dni časa, sedaj pa je bilo na dan dirke vse res zgoščeno. Malo je presledka tudi med samima dir- kama v konkurenci, zato je bilo še posebej treba poskrbeti za pra- vilno prehrano, za dobro regene- racijo, naporno delo so imeli tudi maserji in fi zioterapevti, da so v kar najkrajšem času poskrbeli za ustrezno regeneracijo.« Tim je glavno prednost pred tekmeci naredil proti koncu sezo- ne – kako komentirate to dejstvo? B. Renko: »Ujel je pravi ritem! Fi- zično je seveda bil močan in dobro pripravljen, a potrebnega je bilo še nekaj več.« »Tim ima visok prag bolečine« Tim je star 24 let, kakšno ob- dobje je to glede fi zične in psihič- ne pripravljenosti? Je na vrhuncu moči, a je še veliko možnosti za napredek? B. Renko: »Tim je še zelo mlad in ima pred sabo zagotovo še dolgo in uspešno kariero. Podobno velja za fi zično pripravo, ima še veliko rezerv in možnosti za nadgradnjo. Zagotovo obstajajo 'luknje', kjer lahko napreduje. Lani je pri testira- njih dosegel odlične rezultate, a jih je letos gladko presegel. Lahko podam samo primer vaje z dolgimi vrvmi, s katerimi delamo 'valove'. Včasih smo skupaj treni- rali trije ali štirje, pa smo po nekaj minutah težko dvignili roke. Tim je to neprenehoma počel najprej 9, nato 14 in na koncu že 31 minut, to- liko kot traja dirka! Ko si nekaj zada v glavo, potem se fokusira samo na to in izpelje. Nekaj prednosti ima morda tudi v genetiki, a še zdaleč ni kakšen 'čudežni fant', njegova prednost je enostavno v količini treningov! Ima visok prag bolečine, kar se da pri- dobiti s treniranjem. Sami si v glavi postavimo meje, a jih lahko premi- kamo. Stvari, ki se ti zdijo nedoseg- ljive, lahko z vztrajnostjo dosežeš. Pri Timu je tako, da bi lahko na kakšni točki odnehal, a on po nava- di takrat doda še kakšnih 20 ali 30 % in tako prestavlja svoje meje.« »Kot dirkač je pravi perfekcionist« Kako sami vidite Tima kot dirka- ča in Tima kot prijatelja? B. Renko: »Kot dirkač je pravi perfekcionist! Zadnje čase je na- redil velik preskok tudi v razmišlja- nju, vozi pametno, ne gre več 'z glavo skozi zid', raje sistematično nabira točke. Tako se zagotovo izogne marsikateremu nepotreb- nemu padcu. Kot prijatelj lahko o njem povem same dobre in pozitivne stvari, že od zgodnjega otroštva se zelo dobro razumeva. Je zelo dobro- srčen človek, vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Pomembno pa se mi zdi tudi to, da je v srcu os- tal enak, kot je bil pred vsemi temi osvojenimi naslovi. Uspeh ga ni spremenil, ostal je skromen – tega ni sposoben vsak. Je tudi zelo dostopen, rad bi ustregel vsakemu. Tako se spom- nim po lanski sezoni, ko je imel po osvojenem naslovu svetovnega pr- vaka res veliko medijskih obvezno- sti. Nikomur ni odrekel pozornosti, vsakemu je posvetil nekaj časa, čeprav je zaradi tega pogosto trpel njegov trening.« Že imata sestavljen plan trenin- gov v prihodnje? B. Renko: »Sedaj bo še dva te- dna preživel v Italiji zaradi testi- ranj, potem si bo verjetno vzel kak- šen teden za počitnice, nato pa že sledijo priprave na novo sezono. In nov naslov!« Jože Mohorič Boštjan Renko je na straneh našega časopisa »gostoval« že ve- likokrat, nazadnje sta v času prve koronakrize s sestro Matejo pripra- vljala vaje za ohranjanje kondicije. Številni pa ga poznajo predvsem kot odličnega trenerja za fi zično pripravo, pod njegovim vodstvom se pripravlja tudi Tim Gajser. »Pred leti sva s Timom že treni- rala skupaj, a ne na takšnem nivoju kot sedaj, bolj za dobro počutje in zabavo. Intenzivno in sistematično sedaj sodelujeva dve sezoni,« pove Boštjan in se najprej dotakne ob- čutkov, ki so ga prevevali ob zad- njem zmagoslavju Tima Gajserja, ko je že drugič zapored in skupno četrtič osvojil naslov svetovnega prvaka: »Vsekakor sem čutil ne- popisno veselje in ponos, da sem lahko del njegove ekipe in da je bil tako dobro pripravljen, da je lahko ubranil naslov svetovnega prvaka.« Kako zahtevno je pripravljati takšnega šampiona, kot je Tim? B. Renko: »Trenirati Tima sploh ni zahtevno opravilo, bolj gre za užitek. Treninge prilagajava glede na sprotne potrebe, glede na čas v sezoni, ali gre za začetne priprave na sezono, oz. so to mini priprave ali posamezni treningi med dirka- mi. Oba poskušava treninge maksi- malno izkoristiti za delo, ob tem pa oba zelo uživava.« Tudi Tim sam pogosto govori o tem, da poskuša med vožnjami kar najbolj uživati. B. Renko: »Ja, oba sva zagovor- nika tega, da v vsem, kar v življenju počnemo, moramo tudi uživati, potem so tudi rezultati našega dela najboljši. Energija med nami, ki delamo skupaj s Timom, je zelo dobra, razumemo se med delom in tudi v privatnem življenju. To je po mojem mnenju pomemben vzrok za uspeh – veselimo se vsakega treninga in uživamo v njem, četudi velikokrat pridemo do roba zmo- gljivosti.« Kako konkretno poteka vajino sodelovanje pred in med sezono? B. Renko: »Ko je Tim pred sezo- no v Sloveniji, dvakrat ali trikrat te- densko opraviva skupne treninge, druge treninge pa on posebej op- ravi doma ali na progi. Vsako jutro tako v svojem domačem fi tnesu opravi kardio trening in raztezne vaje. Ob tem je en dan na motorju, drugi dan je v fi tnesu … Če ni v Slo- veniji, potem mu trening sestavim in mu ga pošljem po mailu, lahko pa se tudi slišiva ali vidiva preko online povezave in kaj spremeniva. Komunikacijsko res ni ovir, mož- nosti za takšno sodelovanje so res velike.« Letos je bilo s fi zičnega stališča za voznike zelo zahtevno leto, vo- zili so t. i. trojčke dirk, tri dirke v osmih dneh? B. Renko: »To je bila novost za vse dirkače, s fi zičnega vidika pa je to zelo naporno. Ob tem se je treba zavedati, da so morali dirkači z ekipami v zelo kratkem času – v enem samem dnevu – opraviti te- stiranja in nastavitve motorja za Tim Gajser: »Boštjan Renko je res super trener in hkrati dober pri- jatelj. Poznava se že od malih nog, res je super sodelovati z njim. Treningi so vedno zabavni in hkrati naporni, kar je super. Zato gredo velike zasluge, da sem tako dobro pripravljen, tudi njemu. Je po- memben del moje ekipe! Pomembna je tudi podpora navijačev, veliko mi pomeni. Letos smo tekmovali brez njih, ampak moji navijači mi kljub temu dajejo vedno znova vedeti, da tudi če niso na tekmi, so pred televizorji in me tako spremljajo in podpirajo. Zato sem zelo hvaležen vsem.« Najmočnejši ženski WTA-turnir trenutno poteka v Avstriji, v Lin- zu so za dekleta pripravili več kot 200.000 evrov nagradnega sklada. Prvi nosilki sta Belorusinja Arina Sabalenka (11. na WTA) in Belgijka Elise Mertens (21.). Tamara Zidanšek (86.) je bila na turnirju prijavljena v obeh kon- kurencah, med posameznicami in dvojicami. Žreb se je poigral, saj se je v uvodnem krogu pomerila kar s partnerko v igri dvojic, Nizo- zemko Arantxo Rus (72.). Igralki se med seboj odlično poznata, saj sta na nekaterih letošnjih turnir- jih opravili precej skupnih trenin- gov, odlično pa sta se ujeli tudi v igri dvojic. Ko sta stopili vsaka na svojo stran igrišča, je bilo treba prijateljstvo pozabiti, vnel se je zanimiv boj. Tamara je takoj na začetku izvedla break, nato pa si z zelo raznovrstno igro že priigrala prednost 4:2. Tukaj je veliko izku- šenejša tekmica – decembra bo dopolnila 30 let – stopila na plin in nanizala pet zaporednih iger – 4:6, 0:1. Varovanka trenerja Zorana Krajnca je v nadaljevanju še enkrat pokazala bogat teniški repertoar ter z novim breakom povedla 3:2. Že v naslednji igri je Rusova odgo- vorila z enako mero (3:3), nato pa je Tami na servis tekmice povedla 0:40. Priložnosti ni izkoristila, nato pa se je ponovila zgodba iz prvega niza, v končnici je bila boljša Nizo- zemka. Zoran Krajnc: »Do omenjenega vodstva v obeh nizih je vse 'štima- lo', ko pa bi morala zaključiti niz, so se obakrat kot strela iz jasnega začele pojavljati napake. Škoda, saj je viden napredek v igri, le unovčila ga ni za zmago.« V dvojicah sta Slovenka in Nizo- zemka po nekaj skupnih turnirjih (Acapulco, Monterey, Palermo, Praga) vedno bolj uigrani, kar se kaže tudi na uvrstitvah na lestvici igralk dvojic: Zidanškova je 74., Ru- sova pa 100. igralka sveta. S tem rankingom sta na turnirju v Linzu 4. nosilki. Dve oviri sta že presko- čili, v polfi nalu bo ta zelo visoka: 28-letna Kanadčanka Gabriela Dabrowski (10.) in 36-letna Rusinja Vera Zvonareva (42.) – specialistki za igro dvojic. Blaž Rola (151. na ATP) se je odpravil na Slovaško, kjer v glav- nem mestu poteka challenger tur- nir z nagradnim skladom 45.000 evrov. Sreče z žrebom v letošnji sezo- ni resnično nima, tudi tokrat je v uvodnem krogu naletel na enega izmed najvišjih nosilcev – 2. nosilca Yasutaka Uchiyama (102.). To je bil dvoboj odličnih serverjev, kar se je potrdilo tudi na igrišču. V prvem nizu si igralca nista priigrala nobe- ne break priložnosti, odločitev je padla v podaljšani igri. Z mini bre- akom je 28-letni Japonec pri izidu 6:5 serviral za zmago, a je Blaž od- lično vrnil njegov servis in prišel do točke. Kasneje pa tudi do zmage 8:6. V drugem nizu je bila situacija podobna, le da je edino break pri- ložnost Blaž pri izidu 1:1 izkoristil. Drugi krog ni bil za Blaža nič bolj prijazen, saj ga je čakal 25-letni Ne- mec Maximilian Marterer (242.). Njegova uvrstitev na ATP-lestvici ne pove vsega o njem, saj je bil leta 2018 že 42. igralec sveta! Blaž se je doslej proti levičarjem običajno dobro znašel, tokrat mu je spodr- snilo. Odločilen za razplet je bil ti- e-break prvega niza, kjer je Blažu uspel en mini break, Nemcu pa dva … V drugem nizu je Martererju us- pel hitri break (2:0), kar je zadržal in v končnici še nadgradil za zaslu- ženo zmago. V dvojicah je Rola na tretjem zaporednem turnirju (po Pragi in Marbelli) združil moči s Kanad- čanom Stevenom Diezom (175.). Njun dosedanji izkupiček je bil so- liden, štiri zmage in dva poraza. V Bratislavi sta dodala zmago in po- raz, klonila sta proti 2. nosilcema. Challenger turnir v Bratislavi (45.000 evrov): 1. krog: Rola – Uchiyama (Japon- ska, 2.) 7:6(6), 6:4; 2. krog: Rola – Marterer (Nemči- ja) 6:7(4), 2:6. Dvojice: 1. krog: Rola/Diez – Horansky/ Pokorny (Slovaška) 6:7(1), 6:4, 10:6; četrtfi nale: Rola/Diez – Drzewi- ecki/Walkow (Poljska, 2.) 6:7(2), 5:7. Jože Mohorič petek  13. novembra 2020Šport10 Intervju  Boštjan Renko »Trenirati Tima sploh ni zahtevno opravilo, bolj gre za užitek« Tenis  Mednarodni turnirji Tamara in Blaž uspešnejša med dvojicami Foto: osebni arhiv Tim Gajser in Boštjan Renko med treningom trdo delata, a obenem zelo uživata. Foto: osebni arhiv Boštjan Renko: »Kot prijatelj lahko o njem povem same dobre in pozitivne stvari, že od zgodnjega otroštva se zelo dobro razumeva. Je zelo dobrosrčen človek, vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Pomembno pa se mi zdi tudi to, da je v srcu ostal enak, kot je bil pred vsemi temi osvojenimi naslovi. Uspeh ga ni spremenil, ostal je skromen – tega ni sposoben vsak.« Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020  COLOR CMYK stran 11 To je vprašanje, ki ga v teh dneh največkrat postavljajo rokometa- šem Jeruzalema, ki po sedmih odi- granih tekmah z 8 točkami zaseda- jo 5. mesto. »Kmalu bo minilo štiri tedne od naše zadnje tekme proti Gorenju v Velenju. Smo ena redkih ekip, ki smo ves čas v trenažnem procesu in mogoče je to lahko tudi velika prednost pred ostalimi ekipami. A tudi mene zelo zanima, v kakšni trenutni formi smo, odgovor pa bo ponudila šele sobotna tekma proti Mariboru. Upamo, da do nje sploh pride, čeprav bo na ta odgovor tre- ba počakati do petka zvečer,« je ob našem obisku povedal kapetan Bojan Čudič. V petek ob 18. uri na- mreč rokometaše Jeruzalema čaka testiranje, ki bo dalo zeleno ali rde- čo luč glede sobotne tekme. »Vsi smo negotovi v teh težkih časih. Predvsem psihično je zelo naporno, saj se zdi, da je vse naro- be ob povsem navadnem kihanju ali kašljanju in že smo vsi s soigral- ci v strahu, da je kdo kužen in da bo virus doletel tudi našo ekipo. Srčno upam, da se v klubu in na- sploh izognemo temu virusu in da končno začnemo normalno živeti in trenirati ter igrati tekme. Mo- ram povedati, da pred sosedskim derbijem sploh ni tistega naboja, kot je bil v preteklosti. Obstaja le ena sama želja in ta je, da do tek- me z Mariborom sploh pride,« je s cmokom v grlu še dodal Čudič. V taboru Jeruzalema se ukvar- jajo s kar nekaj poškodbami, zato bo ekipa težko nastopila v popolni zasedbi. Vsi trije krožni napadalci (Danijel Mesarić, Žak Ciglar, Teo Šulek) čutijo bolečine ob novo- nastalih poškodbah, četrti krožni napadalec Denis Škrinjar pa je po- sojen k ekipi Veliki Nedelje in se iz posoje po pravilih RZS lahko vrne šele po 1. januarju 2021. V klubu verjamejo, da bodo poškodovani fantje stisnili zobe in odigrali tek- mo v Mariboru, ki za Ormožane veliko pomeni, saj bi jih zmaga po- peljala do uvrstitve v prvo tretjino lestvice, ki je tiha želja ormoške ekipe v letošnjem prvenstvu. O Mariboru ne gre izgubljati pre- več besed. Mariborska »številka 1« je zagotovo hrvaški trener Siniša Markota, ki se je v preteklosti že dokazal kot uspešen trener Loke ter Ribnice. »Številka 2« Maribor- čanov je bivši Jeruzalemčan in prvi strelec lige Tadej Sok. Luka Kiso- vec in Mark Ferjan tvorita enega boljših vratarskih parov v ligi. Po- membno vlogo v ekipi imajo tudi posojeni celjski rokometaši Stefan Žabič, Filip Rakita, Matic Košec in Anže Blagotinšek. Skratka pred nami je tekma, kjer je težko napo- vedati zmagovalca. Glede na to, da Maribor igra doma in da imajo v taboru Jeruzalema kar nekaj težav s poškodbami, so gostitelji v rahli vlogi favorita. Vodstvo ormoškega kluba v na- daljevanju sezone tudi čaka težka naloga, saj bo treba preživeti ob bistveno manjšem proračunu. »Enostavno se je treba spopasti s težavami in sezono ne dokončati, ampak preživeti. Ostali smo brez obiska gledalcev, kar je bil velik vir našega dohodka. Ta primanjkljaj in še mnoge druge bomo morali ne- kako zakrpati. Doslej smo se ved- no dobro znašli in verjamem, da bo tudi tokrat tako. Je pa dejstvo, da celoten šport pleše na tanki nit- ki,« je o izzivih, ki čakajo vodstvo kluba, spregovoril predsednik Mla- den Grabovac. Tekma v Mariboru je na sporedu v soboto, 14. novembra, ob 18.45. Tekmo si bo po poročanju iz mari- borskega kluba mogoče ogledati na kanalu Sportklub. Uroš Krstič petek  13. novembra 2020 Šport, rekreacija 11 Rokomet  NLB liga V kakšni formi so Ormožani? NLB liga RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO OB 16.15: Ljubljana – Trimo Trebnje; OB 18.00: Celje PL – Koper; OB 18.45: Maribor Branik – Jeruzalem Ormož; OB 19.00: Butan plin Izola – Riko Ribnica, LL Grosist Slo- van – Dobova, Slovenj Gradec – Urbanscape Loka. Tekma Gorenje Velenje – Krka je že bila odigrana 28:21 (16:11). Mateja Renko dela v enem iz- med ptujskih fi tnesov (Popaj), ki je letos avgusta dopolnil že 30 let obstoja. Pravi, da je to družinsko podjetje njen drugi dom in da še danes raste skupaj z njim. Čeprav se javno ne izpostavlja, je s svojim raziskovalnim delom na tem po- dročju vedno bolj prepoznavna in daje doprinos sodobnim metodam tovrstne vadbe. Prav zato smo jo prosili za mnenje o trenutnem sta- nju, saj so številni športni objekti v prvem valu epidemije z ukrepi vla- de ostali skoraj popolnoma prezrti. Fitnesi so z ukrepi vlade za zaje- zitev širjenja korona virusa zaprti. Kako sama gledaš na ta ukrep? M. Renko: »Trenutno smo že drugič v položaju, ko smo morali svoje fi tnes centre in druge špor- tne objekte zaradi domnevnega ohranjanja zdravja zapreti, čeprav so prav te dejavnosti tiste, s kate- rimi ljudje vzdržujemo ali ustvarja- mo raven dobrega zdravja. Tokrat lahko na prvo tovrstno zapiranje, ki se je zgodilo spomladi, gledam z drugega zornega kota in s časovno distanco, še posebej pa z več izkuš- njami, kako ravnati v tem primeru. Posledice popolnega zaprtja so znane in skrb vzbujajoče, saj so pri posameznikih, navajenih na redno vadbo, s katero blažimo vsakodnevni stres, vzdržujemo zdravo ravnovesje svojega mišič- no-skeletnega sistema in uma ali na tak način skrbimo za socialne stike, pokazale številne neželene in nepričakovane težave. S tem ukrepom je številnim posamezni- kom preprečena marsikatera mož- nost za uspeh, zlasti če vzamem za primer ljudi po uradno zaklju- čenih rehabilitacijah v okviru kla- sične medicinske obravnave, ki se v veliko primerih nadaljujejo prav v fi tnesih, da se lahko čim prej vrnejo na delo in ponovno zaživijo samostojno življenje. Še posebej takšni ljudje potrebujejo stalnost in enakomernost športnega dela. Med drugim se poslabšanje mo- toričnih zmožnosti in povečanje telesne teže kaže tudi pri otrocih. Rada delam z ljudmi, zato mi je to obdobje kljub neomajnemu opti- mizmu tudi s psihološkega vidika izjemen izziv. Sicer imam dela za- radi izobraževanj vedno dovolj, vendar tudi sama zelo pogrešam socialne stike s svojimi strankami, smeh in sproščenost, s katerimi zmoremo zmehčati še tako velike skrbi.« Kakšno pa je stališče Slovenske fi tnes iniciative (SFI)? M. Renko: »V pomladnem zapr- tju, ko še nismo imeli toliko podat- kov o covidu-19 in smo bili v popol- ni negotovosti, se je oblikovala Slo- venska fi tnes iniciativa, ki združuje lastnike fi tnesov in drugih športnih dejavnosti ter njihove trenerje, pridruženi pa so tudi posamezni podporniki športa. S tem je bila dana možnost vsem, da pristopijo h konstruktivni diskusiji in podajo predloge ter stališča, ne glede na članstvo v kateri koli že obstoječi športni zvezi. Po eni strani smo predstavniki SFI veseli za vsakega, ki mu je do- voljeno delati, a se po drugi strani sprašujemo, zakaj ima nekdo, ki ima npr. težave zaradi ognojenega nohta, prednost ali večjo pravico do zdravja kot tisti, ki ga je zadela kap in pri svoji težavi prav tako potrebu- je takojšno in redno pomoč, ki pa je nikakor ne more dobiti, ker je delo tudi samo z eno stranko v velikem prostoru prepovedano. Tako rekre- ativni kot profesionalni športniki so običajno disciplinirani ljudje in že v osnovi skrbijo za red in čistočo, ne nazadnje tudi zato, ker ima vsak fi tnes za vzdrževanje higiene jasna pravila, ki so jih dolžni upoštevati vsi člani ne glede na svoje (morda drugačne osebne) navade. SFI si želi več razumevanja in posluha vodil- nih, še posebej pa zdravorazumske odločitve, ki bodo resnično dopri- nos za zdravje ljudi in ne bodo šle v smer njegovega slabšanja. O koristnih učinkih fi tnesa na zdravje pišejo tudi vedno bolj šte- vilni avtorji znanstvenih člankov s področja medicine, med katerimi so študije prav na temo aktualnega virusa in številna priporočila, da si zlasti starejši po prebolenju bolezni veliko hitreje povrnejo kondicijo z vadbo za mišično rast, medtem ko se (prav tako po preučevanju stro- ke) potek bolezni pri tistih s preko- merno težo lahko precej zaplete.« »V športnem boju za ponovno vzpostavitev dejavnosti smo z vztrajnimi argumenti vendarle začeli dobivati točke« Kakšne so trenutne aktivnosti Slovenske fi tnes iniciative in kaj pripravljate? M. Renko: »Na osnovi aktivno- sti SFI je v mesecu oktobru nas- tala konkretna in resna organiza- cija, in sicer pod novim imenom Sekcija za fitnes, rekreacijo in re- generacijo (SFRR), ki se je s tem korakom pridružila Gospodarski zbornici Slovenije. S tem bo to področje lahko konstruktivno vključeno v naslednje vladne ukrepe s področja pomoči vsem tovrstnim podjetjem in poslov- no registriranim posameznikom. Tisto, kar pa je še pomembnejše, je dvig ravni splošne kakovosti in ozaveščanje o pomenu športa tudi z vidika gospodarskega dop- rinosa, ki pa je bil do zdaj zaradi neurejenosti in številnih nejas- nosti popolnoma nepregleden ter zato neizmerljiv. Med številnimi cilji so v prvi vrsti omilitev posledic pandemije za dejavnost fi tnesa, rekreacije in regeneracije, subvencioniranje poslovnih najemnin za čas zaprtja in plač zaposlenih, možnost kori- ščenja turističnega vavčerja tudi za storitvene dejavnosti v fi tnesu, rekreaciji in regeneraciji, sode- lovanje in povezovanje znotraj naših dejavnosti, ureditev stan- dardov za objekte, spodbujanje Fitnes  Trenerka Mateja Renko »Delo s telesom drugega človeka je izjemno odgovorno« Foto: osebni arhiv Mateja Renko: »Če želimo stranki poleg sprostitve v neki telovadnici omogočiti resnično zdrave učinke izbrane vadbe, je potrebnega veliko znanja in široke razgledanosti na številnih področjih, povezanih z delovanjem telesa, kar pomeni, da h kakovosti takega podjetja v ta kontekst spadajo tudi dobro izobra- ženi in izkušeni zaposleni – trenerji, fi zioterapevti, svetovalci o prehrani in drugi.« programov za specifi čne skupine (osebe s posebnimi potrebami in drugimi zdravstvenimi pojavi), pravno-formalna umestitev špor- ta v gospodarstvo, pridobivanje sredstev na razpisih, izobraževa- nja za člane itn. V športnem boju za ponovno vzpostavitev dejav- nosti smo z vztrajnimi argumenti vendarle začeli dobivati točke. Vlada je pri šestem paketu po- moči gospodarstvu le prisluhnila naši vztrajni, spoštljivi in tehtni argumentaciji ter vključila tudi delno pomoč športnim poslov- nim subjektom, kar je po popolni ignoranci spomladi za nas velik uspeh, hkrati pa šele prva konkre- tno osvojena etapa. Prizadevanja za izboljšave pa se seveda nada- ljujejo na ravni spoštljive komuni- kacije z vlado.« Koliko članov že ima SFRR in kako se je lotila dela? M. Renko: »Podatka o na- tančnem številu članov trenutno nimam, ker se ves čas od nastanka še pridružujejo. Tisti, ki delujemo v posameznih delovnih skupinah, imamo bogate izkušnje in znanje na svojih področjih delovanja, zato smo že na prvi seji podali številne perspektivne predloge, s kateri- mi bomo najprej postavili trdne temelje predvsem kakovosti in pomenu športa kot gospodarske panoge, enakovredne preostalim dejavnostim, hkrati pa obogatili razumevanje pomembnosti zdra- vega življenjskega sloga v družbi, zlasti kadar gre za tako pomem- ben dejavnik, kot je ohranitev posameznikovega zdravja, s tem pa zmanjševanje bolniških odsot- nosti, preprečitev potencialnih poškodb ter tako imenovanih de- lovnih bolezni.« So morda tudi med posamezni- mi fi tnesi in v njihovem delovanju kakšne razlike? M. Renko: »Da, zagotovo so, in sicer na ravni opreme, ustreznosti prostorov, poslovne registracije in na drugi strani dela na črno, v ceni ter pri kakovosti trenerskih storitev. Delo s telesom drugega človeka je izjemno odgovorno in prav je, da se tega zavedamo. Če želimo stranki poleg sprostitve v neki telovadnici omogočiti resnič- no zdrave učinke izbrane vadbe, je potrebnega veliko znanja in široke razgledanosti na številnih pod- ročjih, povezanih z delovanjem telesa, kar pomeni, da h kakovo- sti takega podjetja v ta kontekst spadajo tudi dobro izobraženi in izkušeni zaposleni – trenerji, fi zio- terapevti, svetovalci o prehrani in drugi.« »Svoje delo obožujem prav zaradi tega, ker se moram zaradi zahtevnosti primerov, ki jih obravnavam, ves čas izpopolnjevati« Kakšna je vloga usposobljenih vaditeljev v fi tnes centrih, koliko lahko pomagajo pri izboljšanju vadbe in kje si ti pridobila svoje znanje? M. Renko: »Danes, ko je na trž- išču nepregledna vrsta metod in pripomočkov, ni več pomembno samo to, da trener stranki zgolj po- kaže, kako se pravilno izvede neka vaja, temveč mora jasno vedeti, kaj je posameznikov cilj in kakšne so njegove posebnosti, da mu z izbra- nimi kombinacijami, ki sestavljajo enoto treninga, pomaga izboljšati neko stanje. Sodobni trener ni več samo oseba, ki nekomu pokaže, kaj, kako in kolikokrat naj naredi neko vajo ali gib, ampak je v veliko primerih tudi tisti, ki mu stranka za- upa morebitne druge skrbi ali teža- ve – v teh izjemnih časih je vedno več osebnih izzivov, s katerimi se mora posameznik spoprijeti, zato je še toliko bolj zaželeno, da ima trener tudi tovrstno znanje. Sama sem številne spretnosti s področja psihologije, retorike, di- daktike in pedagogike pridobila že v času študija in pozneje pri delu z učenci v šoli. Preden sem se odlo- čila pridružiti družinskemu poslu, sem delala kot učiteljica, kar je iz- jemno obogatilo številna področja mojega znanja, še posebej čas, ko sem imela priložnost delati z otro- ki s posebnimi potrebami. To mi je pomagalo tudi na športnem podro- čju, ko sem bila skupaj z bratom po- vabljena k sodelovanju z osebami z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, kjer smo dosegli izjemne, morda celo tako imenovane pionir- ske rezultate. Svoje delo obožujem prav zaradi tega, ker se moram zaradi zahtevnosti primerov, ki jih obravnavam, ves čas izpopolnje- vati, zato mi je vse čisto veselje, čeprav priznam, da ni vedno lahko biti ves dan na nogah, s polno mi- selno koncentracijo.« Jože Mohorič Foto: RK Gorenje Ormožani so zadnjo tekmo odigrali 17. oktobra v Velenju, ko so mo- rali domačemu Gorenju priznati premoč z rezultatom 33:29. Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020  COLOR CMYK stran 12 Zaverovanost, da se med delom ne more nič zgoditi, razmišljanje, da se neko delo že vrsto let poč- ne na enak način, v preštevilnih primerih privede do tragedije. V lanskem letu je pri delu v kmetij- stvu in gozdarstvu umrlo skupaj 23 ljudi, veliko je bilo tudi poško- dovanih, je s podatkom postregel Marjan Dolenšek z Gozdarskega inštituta Slovenije. Delovnih ne- zgod s traktorji, pri obravnavi ka- terih je sodelovala policija, je bilo lani 53, kar je 10 odstotkov več kot v letu 2018. Pri tem se je 18 oseb huje poškodovalo, 23 lažje, umrlo pa jih je sedem. »Z veliko verje- tnostjo lahko sklepamo, da je bilo nezgod z lažjimi poškodbami še več, a niso prišle v policijsko obrav- navo,« meni Dolenšek. Največ od 53 delovnih nezgod s traktorji se je zgodilo zaradi zdrsa in prevrnitve vozila (26) ter zaradi nepazljivosti (13). V 51 primerih nezgod so bili udeleženci moški, v enem ženska, za eno nezgodo pa ni podatka. Najpogosteje so bili udeleženci stari od 54 do 64 let (16 primerov) in nad 64 let (15 primerov). 146 prometnih nesreč z udeležbo traktorja Ob tem je policija lani obravna- vala še 146 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi traktorji. Večina oziroma 136 se jih je zgodi- lo na cesti, šest v križišču, pet na parkirišču in dve na železniškem prehodu. Pri tem sta izgubili živ- ljenje dve osebi, dve sta bili težje poškodovani. Število lani mrtvih v prometnih nezgodah s traktorjem je v povprečju zadnjih 10 let, je statistične podatke zbral Marjan Dolenšek. »Dolgoletni podatki ka- žejo, da se v kmetijstvu in gozdar- stvu v Sloveniji zgodi v povprečju še 20 odstotkov nezgod s smrtnim izidom poleg navedenih s traktorji in pri delu v gozdu. To so nezgode z drugimi stroji, zastrupitve, ne- zgode v zgradbah, pri delu z žival- mi,« je dodal. Po podatkih policije so na in- štitutu za gozdarstvo naredili še primerjavo med vsemi delovnimi nezgodami v Sloveniji in delovnimi nezgodami v kmetijstvu in gozdar- stvu. »Rezultati so zastrašujoči, še posebej pri smrtnih nezgodah,« je opozoril Dolenšek. Zbrani po- datki povedo, da je bila v obeh primerjanih letih dobra petina vseh delovnih nezgod povezana z delom v kmetijstvu in gozdarstvu. Pri umrlih v delovnih nezgodah v kmetijstvu in gozdarstvu pa je ta delež še veliko večji. V letu 2018 je znašal slabih 55 odstotkov, v letu 2019 pa je med vsemi umrlimi v delovnih nezgodah kar dobrih 70 odstotkov smrtnih žrtev pripisa- nih nezgodam v kmetijstvu. Zato Dolenšek ocenjuje, da za varnost in zdravje pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu še vedno premalo na- redimo. »Tako tisti, ki to dejavnost opravljajo oz. opravljamo poklicno ali ljubiteljsko, kot tisti, katerih delo v javnih službah je tako ali drugače povezano s kmetijstvom in gozdarstvom,« je še dejal. Lahkomiselnost in malomarnost Najpogostejši vzroki za delovne nezgode so glede na statistične podatke policistov nepoznavanje predpisov o delu, nedisciplina, lah- komiselnost in malomarnost, tudi preutrujenost pri delu, žal še ved- no vinjenost, neuporaba zaščitnih sredstev, neizprosnost strojev … »V primerih, ko je v delovni nesreči poškodovan otrok, pa je dodatno prisotno še pomanjkanje primer- nega nadzora staršev ali skrbni- kov,« so poudarili na Generalni policijski upravi. Najpogostejše de- lovne nezgode po podatkih polici- je o obravnavanih dogodkih in ka- znivih dejanjih s področja varnosti in zdravja pri delu pa so nezgode s traktorjem in drugimi delovnimi stroji, nezgode v gozdu oziroma pri spravilu lesa, nezgode pri delu s strojem … petek  13. novembra 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Danes bo na Primorskem poveči- ni oblačno. Drugod bo delno jas- no, a zjutraj in dopoldne po niži- nah oblačno in megleno. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, v alpskih dolinah do -3, ob morju okoli 8, najvišje dnevne pa od 9 do 14 °C. V soboto bo delno jasno, več oblačnosti bo na zaho- du. Zutraj in dopoldne bo po niži- nah megla ali nizka oblačnost. Slovenija, Podravje  V letu 2019 okrog 200 nesreč s traktorji Lani nezgode v kmetijstvu terjale 23 življenj Traktor pod sabo pokopal 22-letnika (Haloze, 2019). V nesreči s traktorjem umrl 62-letni voznik (Mala Nedelja, 2019). Tragedija v vinogradu: traktor ga je potegnil po hribu, ostal je ukleščen ob hidravliko in umrl (Makole, 2020). To je le nekaj spletnih naslovov, ki pričajo o prehitro končanih življenjskih zgodbah med delom. Tovrstnih žalostnih novic iz kmetijstva je bilo na območju Slove- nije v lanskem letu 23. Podravje, Prlekija  Arheologija na trasi daljnovoda Za raziskave 1,6 mio € Gradnjo visokonapetostnega 2 x 400 kV daljnovoda na 80-kilometrski trasi od Cirkovc v občini Kidričevo do meje z Madžarsko v Pincah bodo spremljale arheološke raziskave terena. Eles zanje namenja 1,6 milijona evrov (z DDV), izvajalec raziskav je pravnomočno izbran, sklenjena je že tudi pogodba. Delo je dobilo podjetje PJP iz Slovenske Bistrice. Na Elesu so povedali, da bodo ar- heološke raziskave terena pote- kale sočasno z gradnjo. Zastojev gradnje zaradi morebitnih najdb arheoloških ostalin ne pričakujejo. »Terminski plan izvedbe arheolo- ških raziskav je usklajen z grad- benimi deli, zato gradnja zaradi arheologije ni ovirana. Načrtno so bile raziskave predvidene tako, da se po njihovem končanju takoj na- daljuje gradbena dela. Arheološke raziskave se izvajajo na 31 lokacijah vzdolž celotne trase daljnovoda. Lokacije so bile določene po pred- hodnih arheoloških raziskavah, na osnovi katerih so bili podani kul- turno-varstveni pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Najdbe arheoloških ostalin se predvideva- jo na vseh lokacijah.« Na 80,5 kilometra dolgi trasi bo- dočega visokonapetostnega dalj- novoda 2 x 400 kV bo 264 stebrov, v podravskih občinah bo daljno- vod potekal v občinah Kidričevo, Videm, Markovci, Gorišnica in Or- mož. Daljnovod Cirkovce–Pince in novo stikališče RTP Cirkovce bosta omogočila vzpostavitev prve med- državne povezave s prenosnim omrežjem sosednje Madžarske, s to povezavo se bo povečala zane- sljivost delovanja slovenskega ele- ktroenergetskega sistema. Grad- nja daljnovoda bo v osnovi konča- na do konca prihodnjega leta. Foto: ČG Foto: Arhiv Svet24 Podcenjevanje tveganj in zavestno kršenje predpisov Klub Halonga Cirkulane je v okviru študijskega krožka organiziral predavanje s področja varstva in varovanja v domačem okolju. V okviru kluba in krožka je bila med prebivalci haloških občin opravljena tudi anketa o splošnem prepoznavanju tveganj za nesreče in poškodbe pri vsakodnevnem delu. Izkušnje članov in rezultati izvedene ankete kažejo, da ne prepoznavajo ali vse preveč podcenjujejo obstoječa tveganja, da ne poznajo ali zavestno kršijo obstoječe predpise in standarde in da se površno seznanijo z navodili proizvajalcev strojev in naprav. Foto: Arhiv Svet24 2018 2019 Delovne nezgode vse 594 598 Delovne nezgode kmetijstvo/gozd 138 130 Ostale dejavnosti 456 468 Št. umrlih - vse delovne nezgode 31 27 Mrtvi kmetijstvo/gozd 17 19 Ostale dejavnosti 14 8 Vir: Gozdarski inštitut Slovenije V letu 2019 se je s kmetijskim strojem poškodovalo 14 oseb S kmetijskim strojem se je lani poškodovalo 14 oseb, največ na ob- močju PU Celje (štiri osebe), na območju PU Maribor dve. Od zabele- ženih delovnih nesreč s kmetijskim strojem je bilo kar devet hudih, ena je bila lažja, za eno policisti nimajo podatka, v dveh primerih se je udeleženec smrtno ponesrečil. Večina ponesrečenih je bilo moš- kih, starih nad 64 let. Vzrok za nesreče pa je bila v največ primerih nepazljivost. Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020 COLOR CMYK stran 13 Zraven skrbi za vsakodnevno prehrano stanovalcev v Domu upokojencev Ptuj pripravljajo tudi kosila za zunanje uporabnike. Sto- ritev vključuje dostavo na dom. Kot pravi direktorica Doma upo- kojencev Ptuj Jožica Šemnički, je njihovo ključno vodilo pri pripravi kosil, da je to sestavljeno iz urav- notežene prehrane vse dni v letu. Zraven klasičnih, navadnih kosil nudijo še kosila za sladkorne bolni- ke in dietna kosila. »Dnevno razvozimo okrog 70 do 80 kosil, cena je 4,77 evra za navadno kosilo in 5,30 evra dietno. Odzivi so dobri, povpraševanje se povečuje, vendar so naše zmoglji- vosti omejene. Ključni problem pri tem je razvoz v razumnem času,« pojasnjuje direktorica. Naročila sprejemajo od pone- deljka do petka med 8. in 10. uro ali med 13. in 15. uro na telefonski številki 02/780-73-03. Pred epidemijo so ponujali še eno možnost zunanjim obiskoval- cem, in sicer obedovanja v domski jedilnici. Zdaj zaradi dobro pozna- nih razlogov to ni možno, upajo pa, da bo kmalu na voljo ta opcija, saj se je z vidika druženja stanovalcev tudi s svojci izkazala kot dobra. »V naši kuhinji pečemo tudi razna pe- civa: kekse, potice, torte, biskvitna peciva in podobno. Tudi pri pecivu nismo pozabili na različne diete, tako da pečemo brezglutenske kekse ter različna peciva za žolčne in sladkorne diete. Vse je mogoče dobiti po predhodnem naročilu,« še dodaja direktorica. Ker imajo veliko izkušenj s pripravo hrane, primerne za starostnike, je prav to ena izmed njihovih prednosti. petek  13. novembra 2020 Družba in kultura 13 Ste že brali / Robert Galbraight: Klic kukavice V tokratnem bralnem namigu bomo skupaj z detekti- vom Cormoranom Strikom iskali morilca! Niz romanov o detektivu Striku nastaja od leta 2013, začel pa se je z romanom Klic kukavice, se nadaljeval s Sviloprejko (2015), romanom Po poti zla (2015), pa z Usodno belino (2018) in Nemirno krvjo (september 2020). Prve štiri imamo tudi že v slovenskem prevodu, petega, ki je izšel 15. septembra letos – njegov angleški naslov je Troubled Blood, slovenskega sem 'določil' sam –, pa seveda še niso utegnili prevesti. Strike išče morilce, bralci pa so ob izdaji Klica kukavice iskali avtorja. Le kdo je ta mojstrski ustvarjalec sodobnega kriminalističnega romana, so se spraševali bralci, ko so pred sedmimi leti dobili v roke zanimivo pripoved s spretno zapisanim zapletom, dobrim opisom likov in bogatimi podrobnostmi (prekrasni opisi starega Londona na primer). Kdo je ta Robert Galbraight, ki v svoji prvi knjigi tako spretno suče pero? Ne vemo, kako dolgo se je nameraval pravi pisec skrivati za svojim psevdonimom, ampak že po nekaj mesecih je neki prijatelj znanca ustvarjalca romana izdal skrivnost: za imenom Robert Galbraith se je skrila – svetovna pisateljska zvezda J. K. Rowling. 'Tista' J. K. Rowling, ki jo ves svet pozna po Harryju Potterju (no, pravi poznavalci bodo našteli še kakšno drugo njeno literarno delo). J. K. Rowling se je odločila za psevdonim zato, ker je z detektivskimi romani želela odkriti svoje novo ustvarjalno področje, pa ob tem ni želela, da bi jo bralci (in kritiki) ocenjevali na osnovi njenega dotedanjega obsežnega dela na področju fantazijskih romanov. Bralci naj spoznajo njenega detektiva Cormorana Strika neobremenjeni s Harryjem Potterjem (s katerim res nimata nič skupnega – razen bogate ustvarjalkine domišljije). Zdaj, ko vemo, kdo je avtorica romana, spoznajmo še, kdo je njen detektivski 'Harry Potter' – torej Cormoran Strike: 35-letni stokilski možakar košarkarske višine; veteran vojne v Afganistanu, v kateri je zgubil spodnji del noge in sedaj nosi protezo; pravkar samski, saj ga je punca, s katero je bil (s presledki) dolga leta, zapustila (in se kmalu zatem poročila!), ga vrgla iz stanovanja in sedaj spi v svoji pisarni; nezakonski sin zelo slavnega rokerja, ki mu je za sina kot za lanski sneg, in z mamili zasvojene (že pokojne) oboževalke tega rokerja; detektiv s skoraj nič dela, tako rekoč brez prihodkov, ki ga upniki nenehno nadlegujejo za poplačilo dolgov (v glavnem za najemnino pisarne in poplačilo honorarno najetih tajnic) ... Skratka: povsem neuspešen detektiv. V pomoč ima honorarno sodelavko, ki mu jo je poslala agencija za iskanje dela, 25-letno Robin, ki se je ravno zaročila. In potem se zgodi skoraj čudež: neki pravnik ugledne pravniške fi rme ga najame, da bi raziskal, ali je njegova slavna polsestra – manekenka Lula Landry, ki so jo prijatelji klicali Kukavica, res naredila samomor s skokom z balkona svojega stanovanja. On namreč meni, da je bila policija pri svojem raziskovanju površna, in sumi, da je bila polsestra umorjena. Raziskovanje vodi Strika v svet milijonarjev, lepotic, visoke mode, modnih oblikovalcev, slavnih rokerjev ..., kjer spoznava različne užitke, ki se jim ti predajajo. Pisateljica opisuje slikovite londonske ulice, svet razkošja, po drugi strani pa tudi revščine, svet ljudi, ki želijo več in več – in so za doseganje svojih ciljev pripravljeni storiti vse. Tudi moriti ... Razstavo je zasnoval Miran Kri- vec iz mariborske območne enote Zavoda RS za varstvo kulturne de- diščine (ZVKDS). »Namen razstave je informirati obiskovalce o veličini in pomenu parkovne zasnove ob dvorcu Dornava v obdobju baro- ka. Vzgiba za nastanek razstave sta bila pravzaprav dva. Prvič ugo- tovitev, da v zadnjem času v park prihaja in se zadržuje vse več ljudi, drugič pa organizacija simpozija o grofi ci Mariji Attems Auersperg. Ko je Arboretum Volčji Potok spre- jel idejo, da organizira simpozij v dvorcu Dornava, smo razmišljali o spremljevalnem programu. Vse seveda še pred covid-19 časi. Ker je album Dornau, ki ga je izdalo Ministrstvo za kulturo, pravzaprav album grofi ce Marije Attems Au- ersperg in njenega moža (grofi ca je upodobljena na dveh fotografi - jah), se je nekako sama po sebi po- javila ideja, da bi poskušali prikaza- ti stanje njenega vrta v primerjavi z današnjim stanjem. Prav zaradi tega so panoji postavljeni na loka- cijah, s katerih so bile narejene fo- tografi je za album in tako je omo- gočena neposredna primerjava stanja prostora nekoč in danes,« je pojasnil Krivec. Želja, da bi projekt še nadgradili Na panojih niso samo fotografi - je, temveč tudi besedilo z opisom vrtne zasnove. »Teksti na panojih so povzeti iz konservatorskega programa, izdelanega 2015, in prilagojeni na današnje stanje par- kovne zasnove. Tudi ostalo slikov- no gradivo je povzeto po istem viru. Tekst na posameznem panoju opisuje oziroma predstavlja mikro območje, v katerem je. Opis je v slovenskem jeziku, preko QR-kode je nekaj osnovnih informacij dosto- pnih tudi v tujem jeziku. Je pa ide- ja, da bi preko QR-kode informacije dopolnjevali in nadgrajevali.« Prav tako je želja, da bi projekt širili tudi po vsebini zunaj QR-ko- de, torej dejansko na terenu. »Ker na razstavi niso prikazani vsi ele- menti vrtne zasnove, manjkajo in- formacije o vstopnem drevoredu, gozdu na zahodni strani in gozdu »gosposkem gaju« na severni stra- ni dvorca, je to gotovo eden od bližnjih projektov, ki stoji v vrsti za izvedbo. Idej je veliko, kdaj in kako bodo realizirane, pa je v veliki meri odvisno od lastnika spomenika in širše družbene klime,« je dejal Mi- ran Krivec ter dodal, da so lastnik dvorca (ministrstvo za kulturo), kulturno-varstvena stroka in lo- kalna skupnost našli skupni ime- novalec oziroma zbližali stališča o prihodnjem razvoju dvorca, kar je nedvomno lahko samo pozitivno. »Vse aktivnosti, ki pomagajo širiti in poglabljati vedenje in zavedanje o pomenu posameznega spome- nika, so dobrodošle. Manj tiste, ki škodijo ali uničujejo spomeni- ško substanco. Menimo, da smo s sajenjem 60 sadnih dreves ob praznovanju 60-letnice ZVKDS OE Maribor uspešno združili stroko, lastnika in lokalno skupnost. Želi- mo si, da bi to tripartitno sodelo- vanje v čim krajšem času obrodilo čim več sadov in da bi spomeniški kompleks zasijal v vsej svoji veliči- ni.« Dornava  Razstava v baročnem dvorcu Vrtovi nekoč in danes V dvorcu Dornava so to jesen na ogled postavili razstavo, ki prikazuje stanje grajskih vrtov v preteklosti in danes. Razstavne panoje, na katerih so fotografi je iz preteklosti, so namestili po celotnem kompleksu dvorca. Na fotografi jah je stanje nekoč, v živo pa vidimo stanje danes. Foto: MZ Pet takšnih panojev so letos jeseni postavili v dvorcu Dornava, v vsakem parternem polju po enega. Prikazujejo grajski vrt nekoč in danes. Razstava bo stalna, panoje bodo umaknili le v zimskem času, da jih zavarujejo pred neugodnim vremenom. Ptuj  Dom upokojencev omogoča razvoz kosil na dom Povpraševanje po kosilih veliko Število kosil, ki jih pripravijo in razvozijo v Domu upokojencev Ptuj, iz leta v leto narašča. Dnevno jih trenutno ra- zvozijo že okrog 80. Cena kompletnega kosila pa je 4,77 evra. Velika večina uporabnikov te storitve je rednih strank in se z domsko prehrano prehranjujejo vsakodnevno. Foto: ČG Ponudba domskih kosil je pestra in raznolika. Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020  COLOR CMYK stran 14 Pester izbor slovenskega sadja Podnebje in tla v Sloveniji sta ugo- dna za pridelavo pestre ponudbe breskev, oreha, lešnikov, aroni- je, jagod, kakijev, marelic, sliv, bo- rovnic in grozdja. V nekaterih na- sadih slovenskih pridelovalcev lah- ko najdete celo redkejše, nekate- rim manj poznane sadne vrste, kot so mandarinovec, dren, kosmulj, skorš, brusnica, šipek, ameriška brusnica in še mnoge druge. Sadje je del prehrane Sadje ima skupaj z zelenjavo po- membno vlogo v prehrani ljudi, po- udarjajo strokovnjaki. Ob tem pa - - ve je pomemben del raznovrstne - - sadnih vrst po obiranju ne prena- z ustreznimi postopki lahko skladi- ne izgubljajo na kakovosti. Tako imamo slovenska jabolka na razpo- Izberite naše super sadje - ga sezonskega sadja in izdelkov iz sadja slovenski pridelovalci in pre- delovalci sadja v sodelovanju z Mi- nistrstvom za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano izvajajo promo- cijsko kampanjo s sloganom »Naj- boljše imamo doma«. Kampanja pod okriljem nacionalnega projek- ta »Naša super hrana« je namenje- - niji veliko pestrost sadnih vrst vi- vse leto. Hkrati lahko potrošniki na trgovskih policah najdejo sadje in izdelke iz sadja z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, ki je jamstvo za preverjeno kakovost, slovensko pridelavo in predelavo ter dodat- no neodvisno kontrolo tako ozna- izdelkih zagotavlja podporo slo- venskim pridelovalcem in sloven- ski prehrambni industriji. Na ta na- - lovalci in predelovalci na trgovske - kakovostno hrano slovenskega porekla, ki nam posredno omogo- bo torej slogan kampanje »Najbolj- vodilo pri nakupih. sadje skozi vse leto Znak »izbrana kakovost – preverjene kakovosti. V slovenskem sadju lahko uživamo skozi vse leto. Leta 2019 so slovenski pridelovalci na intenzivnih in ekstenzivnih površinah raznovrstnega sadja. Od tega petek  13. novembra 2020Poslovna sporočila14 Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020  COLOR CMYK stran 15 www.nasasuperhrana.si nasasuperhrana Najboljše imamo doma Raznolikost slovenskih pokrajin nam daje bogastvo sezonskega, lokalno pridelanega sadja, ki je skrbno obrano, ko je primerno zrelo in v najkrajšem času najde pot do naše mize. Uživajmo lokalno sezonsko sadje! IN SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI SADJA petek  13. novembra 2020 Poslovna sporočila 15 Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  13. novembra 2020Zdravstveni globus16 zen. Samo v Sloveniji jo doživi več kot 4000 ljudi na leto. Smrtnost je visoka, izjemno pogosta je posle- dična invalidnost. Prav krvni strdki povzročijo 85 odstotkov vseh mo- žganskih kapi. Pri ljudeh z atrijsko fi brilacijo in nerednim utripom srca povzroča neenakomeren krvni Ta odkritja poudarjajo potrebo po večji ozaveščenosti o trombozi ter izobraževanju o znakih, simp- tomih in dejavnikih tveganja za krvne strdke, ki so lahko smrtno nevarni. Kako krvni strdki vplivajo na življenje Če krvni strdek delno ali pov- sem zapre dotok krvi v arterije ali vene, je naše življenje ogroženo. Pravzaprav so krvni strdki skupni imenovalec kar treh najpogostej- ših srčno-žilnih vzrokov za smrt: srčnega infarkta, možganske kapi in venske trombembolije, pri sle- dnji se strdek najpogosteje pojavi v nogi ali pljučih. Možganska kap Možganska kap je po vsem sve- tu najpogostejša nevrološka bole- Foto: Dreamstime/ M24 Pomagajmo si Vzrok infarkta in možganske kapi Rezultati globalne raziskave, objavljeni letos v reviji Journal of Thrombosis and Haemostasis, so razkrili, da nas manj kot polovica ve, da je krvne strdke mogoče preprečiti, in le četrtina je ležanje v bolnišnicah pravilno povezala z dejavniki tveganja za nastanek tromboze. Kako izvajamo testiranje Testiranje se izvaja na zdravi koži, po navadi je to koža podlak- ti. Če je koža omenjenega predela vneta ali drugače prizadeta, je lah- ko testiranje tudi drugje, na primer na hrbtu. Koža mora biti suha in zdrava. Na testirani predel kože (predel med 5 cm nad zapestjem in 3 cm pod komolčno jamo) preisko- valec nariše mesta vbodov, na ka- tera nanese kapljico alergena in jo prebode s standardizirano lanceto s konico dolžine 1 mm. Preostanek kapljice lahko takoj pobriše. Lan- ceta mora imeti smer pravokotno na kožo in vsakič je treba uporabiti enak pritisk, saj bi lahko prevelik pritisk povzročil določeno rdečino kože zaradi pritiska lancete. Testi- ranje poteka vedno z alergeni, za katere po pogovoru z bolnikom zdravnik oceni, da bi lahko bili mo- žni povzročitelji alergičnih reakcij. Testiranje se izvaja tudi z alergeni, ki so pogost vzrok alergijskih bo- lezni, a jih zaradi stalne prisotnosti v bivalnem okolju lahko spregleda- mo kot pomembne (pršica, pelod, plesni, meso, moka, jajca). Za pra- vilno vrednotenje testa vedno kot primerjalni vzorec vnesemo v kožo tudi histamin in topilo/fi ziološko raztopino, v katerem so alergeni raztopljeni. Foto: Youtube Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Kožni vbodni testi (PRICK testi) Možgansko kap je mogoče napovedati Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic so zelo pomembni preventiva, prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer zmanjšamo umrljivost ali hude posledice bolezni. Kap je mogoče napovedati. Oseba lahko občuti prehodno izgubo vida ali vidi dvojno, prehodno ohromelost ene strani telesa, mravljinčenje, ima motnje govora ter občutno slabše umske sposobnosti, kot sta koncentracija in spomin. Pri možganski krvavitvi ima bolnik glavobol, bruha in ima okrnjeno zavest. Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM: G – govor (prizadet govor), R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke), O – obraz (povešen ustni kot, asimetrija obraza), M – minuta (takoj pokliči 112). Ukrepati je treba hitro in pravilno. Ne smemo se ustrašiti, kajti uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center. Ureditev prostorov za covidne bolnike v desetih dneh je po nje- govih besedah nov presežek in odraža trenutni položaj, v kate- rem so se znašli. Na novi lokaciji v bolnišnici bo zagotovljena vsa prehrana, čiščenje, zbiranje od- padkov na primeren način in logi- stika. Če se bo komu od bolnikov zdravstveno stanje namreč pos- labšalo in bo potreboval intenziv- no zdravljenje, bo slednje mogoče nadaljevati že tu, je pojasnil. Poleg tega so na novi lokaciji vse nape- ljave, kisik, prezračevaje, zato gre po njegovi oceni s tega vidika za najbolj optimalno rešitev za Lju- bljano in Slovenijo nasploh. Zdaj sta v novih prostorih dve coni, v načrtu pa je izdelava skup- no šestih con za covidne bolnike. Še štiri bodo odprli postopno. V vsako od con bo mogoče name- stiti 25 bolnikov, je povedal. Zahvalil se je izvajalcem, ki so na lokaciji delali 16 ur dnevno, Gospodarskemu razstavišču in Mestni občini Ljubljana, Sloven- ski vojski, Civilni zaščiti in celotni ekipi Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. »UKC še ni imel tako dobre ekipe, kot jo ima danes,« je poudaril. V UKC po njegovih besedah vidijo dodano vrednost v izhodni strategiji, saj se bo treba po dose- ženem vrhu epidemije covida-19 vrniti v običajne tirnice in zagoto- viti vsem prebivalcem, ki bodo to potrebovali, ustrezne storitve in tudi krajše čakalne vrste. Zaposleni v UKC so po njegovih besedah 12 let čakali, da dokonča- jo nove prostore. Glede na vizijo UKC bodo na tej lokaciji po koncu epidemije postavili 44 enot inten- zivne terapije in štiri operacijske dvorane. Predstojnica infekcij- ske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je povedala, da so trenutno zasedene vse postelje, ki so namenjene covidnim bolni- kom, minimalna rezerva je še v in- tenzivnih posteljah. Zdravstveno osebje si po njenih zagotovilih pri- zadeva, da gredo bolniki domov, ko je čas za to. Kader v bolnišnici, ki dela prek običajnih obremenitev, je že ut- rujen. Vendar je prepričana, da bodo zdravstveni delavci dali vse od sebe in poskrbeli za bolnike, tako da nihče ne bo ostal brez ustrezne oskrbe. Potrebe po zdravstveni obravnavi bolnikov s covidom-19 se bodo sicer po njeni oceni v naslednjih dneh še pove- čevale, zato v prihodnjem tednu pričakuje podobno stanje kot v zadnjih dneh. V bolnišnici po navedbah stro- kovne direktorice UKC Jadranke Buturović Ponikvar potrebujejo vrhunske kadre. Potrebno je so- delovanje slehernega, vsi se med seboj povezujejo, delujejo kon- struktivno. Pomanjkanje kadra pa rešujejo s prerazporejanjem z raz- ličnih oddelkov na nove oddelke za covidne bolnike, je pojasnila. Tedenski mikroskop Nov prostor za covid bolnike po 10 dneh V nedeljo so v ljubljanskem UKC odprli nove prostore za covidne bolnike, od katerih so prvi že prispeli. V 10 dneh so pripravili prostor in namestili vanj 56 postelj, zmo- gljivosti pa bodo na tej lokaciji razširili tako, da bo mogoče sprejeti do 100 bolnikov, je generalni direktor UKC Janez Poklukar dejal v videoizjavi, ki so jo poslali iz UKC. Foto: Bobo/M24 pretok in lahko zaradi tega pride do strjevanja krvi. Ti krvni strdki lahko zamašijo žilo v možganih. Približno četrtina kapi pa ni posle- dica zamašene, temveč počene ali natrgane žile, zaradi česar so poja- vi krvavitev. Srčni infarkt Kadar krvni strdek prepreči nor- malen krvni pretok v srcu, srce ne more več prejemati kisika in hranil. Posledično lahko del srčne miši- ce preneha delovati in na koncu odmre. Bolezenski znaki, ki jih ne smete prezreti, se lahko začnejo že mesec ali dva pred infarktom, in sicer lahko čutite bolečino sredi prsnega koša, ki včasih izžareva tudi v roke. Bolečina je takšna, ka- kor da bi bil prsni koš ujet v primež, zato se ob njej pojavi bojazen, tes- noba. Ostra bolečina v vratu, ki se lahko seli tudi v obraz in zatilje, nenadna omedlevica, slabost, po- tenje (kar lahko traja po več ur), nenadno močno utripanje srca – če opazite zgolj enega od naštetih znakov, se namestite v udoben položaj in nemudoma pokličite rešilca. Nikar ne čakajte v upanju, da bo minilo! Tesnobo blaži priso- tnost nekoga, ki vam je blizu. Pljučna embolija Nastane, ko se del krvnega strdka v venah nog, ki ga poznamo kot globoko vensko trombozo, od- trga z žilne stene in potuje v plju- ča ter tam preprečuje normalen pretok krvi. Je prav tako smrtno nevarna, zato je pomembno, da znamo prepoznati simptome in poiščemo hitro zdravniško pomoč. reakcijo, nastaja rdečina/papula s srbenjem, podobna piku komarja, katere velikost preiskovalec izmeri po 15 minutah. Mesto rdečine, ki srbi, lahko po testiranju ublažimo s kortikosteroidnim mazilom. Ali je preiskava varna Test, če se izvaja pravilno, je po- polnoma varen. Sistemska alergič- na reakcija je ekstremno redka, je pa seveda možna. Kako si razlagamo rezultate Test je pozitiven, kar pomeni, da je testirana oseba alergična na določeno snov, če je reakcija kože označena s tremi plusi. Literatura: Navodila bolniku; Združenje zdravnikov družinske medicine; Navodila NIJZ. Kako se pripraviti na testiranje Bolnik mora povedati zdravniku, katera zdravila vse jemlje, tudi tista v prosti prodaji in tako imenovana zdravila na podlagi zelišč, da bo zdravnik lahko svetoval o režimu jemanja ali prenehanju jemanja. Testirana oseba sede na udoben stol in nasloni roko na podlago, da mu lahko preiskovalec vriše testi- rane točke in aplicira alergen. Ves postopek traja v povprečju od 30 do 45 minut. Ali testiranje boli Test je rahlo dražeč (prebada- nje kože), vendar ni boleč in tudi ne povzroča krvavitev. Na mestu alergena, ki povzroča alergično Kaj je PRICK test in namen preiskave Kožno vbodno testiranje (PRICK test) je najstarejša oblika alergijskega testiranja. Gre za hitro, zanesljivo in poceni me- todo, ki je ponovljiva. Testirano snov nanesemo na kožo in jo z iglo, s katero prebodemo kožo, vnesemo v notranjost kože (povrhnjica), kjer vnesena snov povzroči alergično reakcijo. S tem testom potrjujemo alergijo na določeno substanco. Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020 COLOR CMYK stran 17 »Situacija, v kateri smo se znaš- li, nam nikakor ni pogodu. Orga- nizacija prireditev je otežena, v nekaterih primerih celo onemo- gočena. Letošnje martinovanje je potekalo povsem drugače od vseh dosedanjih. Skušali smo vsaj ponuditi podporo lokalnim vinarjem in gostincem. Skladno z omejitvami smo ljudi pozvali, naj naročijo dostavo na dom ali prev- zamejo hrano pri lokalnih ponu- dnikih hrane in vina,« pojasnjuje Tanja Srečkovič Bolšec, direktori- ca Zavoda za turizem Ptuj. V času od 6. do 15. novembra zavod pre- ko družbenih omrežij predstavlja tradicijo ptujskega martinovanja, vinogradništva in vinarstva, lokal- no ponudbo martinove kulinarike in vina. Čeprav dogodki še zdaleč niso bili tako slavnostni in veseli kot prejšnja leta, je sreda, 11. novem- ber, vendarle bila nekoliko pose- ben, martinov dan. Natanko ob 11. uri in 11 minut je na dvorišču ptu- jskega gradu potekala inavguraci- ja novega princa karnevala. 17. princ Darko Cafuta baron Jakob Zekel Videmski je v zad- njih dveh letih kot prvi znanilec kurentovanja opravil več kot sto predstavitev. Njegov dveletni mandat pa se je prav na martino- vo iztekel. V novi realnosti je to nalogo prevzel novi, 18. princ karnevala Hinko Šoštarič kot vitez Hinko So- dinski plemeniti Gall. Čeprav je iz- vedljivost kurentovanja prihodnje leto vprašljiva, bo novi princ vložil vse napore v to, da bo poskrbel za ohranjanje tradicije, tako ali drugače. Na inavguraciji, ki letos ni potekala na mestni tržnici, pač pa na dvorišču gradu, je bila pri- sotna le peščica ljudi. Ustoličenju 18. princa je zraven dosedanjega princa prisostvoval Branko Bru- men, generalni sekretar FECC. Iz- postavil je pomen martinovanja, posebnega praznika, ki na Ptuju združuje pomen pustne in vinar- ske tradicije. Kljub temu da prireditve jav- nega pomena letos ni bilo, so se z inavguracijo simbolično začele priprave na pust 2021. petek  13. novembra 2020 Za kratek čas 17 Ptuj  Martinovanja, kot smo ga bili vajeni, letos ni bilo Nevsakdanje martinovanje 2020 Martinovanje, praznik vina, ki smo ga vsako leto počastili z različnimi prireditvami, je bil letos povsod po Sloveniji le bleda senca vseh dosedanjih dogodkov. Foto: ČG 18. princ karnevala je Hinko Šoštarič kot vitez Hinko Sodinski plemeniti Gall. LUZERN - mesto v osrednji Švici, ob izlivu Reussa iz Vierwaldskega jezera, PASCAL, Blaise - francoski matematik, filozof in fizik iz 17. stoletja, VOLTAIRE - francoski razsvetljenski pisatelj in filozof Poslovnih novosti v tem tednu ni na vidiku, vseeno pa se boste morali ukvarjati s popravljanjem delovnih oziroma poslovnih napak ali pa z novimi sodelavci. Skratka bolj ali ne dolgočasen teden je pred vami. V ljubezni bo zelo veliko čustev in strasti. Lep vitalen teden je pred vami. Sonce vas bo grelo tudi od znotraj in ne samo od zunaj. Uspešno boste urejali fi nančne zadeve. Dobro boste sodelovali z moškimi kolegi, s partnerjem se bosta končno dogovorila, kje boste za silvestrovo. V teh dneh boste v glavnem urejali poslovne zadeve za nazaj, in to z uspehom. Veliko boste komunicirali s tujino in urejali pravne zadeve. Pozorni bodite v torek. Najbolje je, da se prilagodite situaciji, ki je pred vami. Morda vas bo zgrabilo pozno jesensko malodušje. Najsi boste imeli razlog za strah ali ne, priplazil se bo v vas kot megla. Ne skrbite preveč, raje se stisnite ob toplo peč in upajte na boljše čase. V soboto boste romantični. Teden, ki je pred vami, bo za vas vse prej kot lahkoten. V vas se bodo razbohotila zelo strastna čustva, ki bodo lahko spodbudila vročo ljubezen, lahko pa tudi vroče prepire. Bodite zelo previdni. Vaše srečno število je 12. Negotov teden je pred vami, počutili se boste nemočni, pomanjkanje samozavesti pa seveda ni najboljši pogoj za uspeh in srečo. Sobota in nedelja vam bosta naklonjeni, izkoristite ju. Čakajo vas prijetni dnevi v družbi vaših najdražjih. Vaše misli bodo poletele daleč. Vaši načrti morda ne bodo najbolj stvarni, toda sanjariti ni prepovedano. Če se boste zavedali trenutne nemoči, da sanje tudi realizirate, bo vse dobro. V tem tednu nikar ne uvajate novosti v vaše življenje in posle. Nekdo bo pritegnil vašo pozornost s svojo uspešnostjo, lepoto, privlačnostjo. Naj vam vaša notranja negotovost ne prepreči, da se temu človeku ne bi približali. Torek bo zelo lep dan, izkoristite ga za navezovanje stikov. Vaša sreča bo opoteča, zbegani boste in morda boste izgubili cilj, po drugi strani pa vas bo privlačilo raziskovanje. Čim več berite, da si boste razširili obzorja. Varujte se površnosti ali nezbranosti. Najlepše se boste imeli v petek. Teden, ki je pred vami, bo v glavnem povezan z ljubeznijo. Romantično vznemirjeni boste. Preobčutljivo se boste odzivali na vsak korak in izziv ljubljene osebe. Zelo živahen teden. Kljub temu malo popazite na zdravje. Srečen teden predvsem v ljubezni. Izžarevali boste posebno energijo, zato boste zelo privlačni za nasprotni spol. Najboljša dneva bosta tako sobota kot četrtek. Ne pozabite, da vam bo vaš osebni magnetizem koristil pri doseganju poslovnih ciljev. Zvezde vam v tem tednu ne bodo ravno naklonjene, še vedno boste napeti in težko se boste sproščali oziroma sproščeno dihali. Bo pa v četrtek že bolje, saj boste v sebi zopet za čutili svojo energijo. V nedeljo boste prijetno presenečeni. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 19. novembra Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020  COLOR CMYK stran 18 petek  13. novembra 2020Kmetijstvo in podeželje18 Da poročilo hkrati poudarja uspehe in pomanjkljivosti doseda- njih ukrepov za varstvo narave in potrebe renaturacij za varovanje najbolj ogroženih vrst in habitatov, pravijo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DO- PPS), ki je polnopravni partner sve- tovne organizacije za varstvo na- rave BirdLife International. »Iz po- ročila je razvidno, da cilji strategije EU za biotsko raznovrstnost 2020 niso bili doseženi, zato bi morale vlade nemudoma in učinkovito ukrepati, saj po trenutnih trendih evropske vrste in ekosistemi drvijo proti točki brez vrnitve.« Napoved vojne zelenemu dogovoru Novice o stanju v naravi niso najbolj spodbudne, kajti štiri od desetih vrst ptic imajo slab status, populacije skoraj tretjine vseh vrst pa so v upadu že zadnjih 12 let. Te grožnje še povečujejo posegi v reke in jezera, kot so jezovi in odvzem vode, invazivne tujerodne vrste in podnebne spremembe. Opuščanje kmetijskih zemljišč pa pomeni poslabšanje habitatov, kot so travišča, in pogojev tam živečih vrst, na primer metuljev in ptic kmetijske krajine. »Kljub temu pa ni vse slabo, saj primeri z vse- ga sveta kažejo, da se vrste lahko vrnejo z roba izumrtja in uspešne naravovarstvene zgodbe v EU niso nobena izjema. Tu bi lahko še po- sebej izpostavili projekte Life in območja Natura 2000.« Naravovarstveniki so si veliko obetali od prihodnje Skupne kme- tijske politike (SKP), zato so bili zelo razočarani, ko so kmetijski ministri držav članic EU konec ok- tobra sprejeli stališče o SKP, evrop- ski poslanci pa nato predlog odo- brili z veliko podporo. In to kljub številnim kritikam znanstvenikov, državljanov in okoljevarstvene skupnosti. »Tega ne moremo videti druga- če kot vojno napoved evropskemu zelenemu dogovoru. Namesto da bi kmetijam pomagali pri preho- du v podnebju in naravi prijazno kmetovanje, bomo škodljiv sistem subvencij iz preteklosti podpirali tudi v prihodnje, in to z davkopla- čevalskim denarjem. Ker se trenu- tnih okoljskih problemov, kot so podnebna kriza, suša in množična smrtnost žuželk, ne da rešiti na tovrsten način, se bomo še naprej borili proti temu katastrofalnemu reformnemu dogovoru.« Zelena luč za poljub smrti Spomnimo, da je nemška kmetij- ska ministrica Julia Klöckner na po- gajanja sicer prišla z nekaj okoljsko drznimi predlogi, vendar so evrop- ski ministri na koncu zaradi strahu pred konfl ikti z različnimi interesni- mi skupinami pristali na najnižjem skupnem imenovalcu – po prepri- čanju naravovarstvenikov na račun narave in podnebja. »V času, ko politiki trdijo, da pri svojih odločitvah vedno bolj pos- lušajo znanost, so poslanci Evrop- skega parlamenta naravi zadali hladen poljub smrti,« so bili ostri na DOPPSu. »SKP fi nancira iztrebljanje na- rave po Evropi, parlament pa je sedaj izglasoval, da ji nameni še dodatnih 400 milijard evrov dav- koplačevalskega denarja. Še več, s svojim škandaloznim manevrom je omogočil, da je bilo glasovanje nepričakovano in v zadnjem hipu prestavljeno na en dan prej. Evrop- ski poslanci tako niso imeli časa, da bi opravili svojo demokratično dolžnost. Znanstveniki so dogo- vor obsodili, poslanci pa imajo še vedno čas, da premislijo o tem škodljivem predlogu ter namesto intenzivnim kmetijskim lobijem prisluhnejo državljanom Evrop- ske unije, ki so jih izvolili,« so še upali evropski naravovarstveniki, a zaman, saj so poslanci predla- gane spremembe evropske sku- pne kmetijske politike za obdobje 2021–2027 sprejeli. Foto: SD Na vrhu seznama groženj za habitate ter živalske in rastlinske vrste so se znašli intenzivno kmetijstvo, širjenje mest in netrajnostno gozdarstvo. Evropa, Slovenija  Naravovarstveniki Evropski uniji očitajo, da je naravi obrnila hrbet Največjo grožnjo naravi predstavlja intenzivno kmetijstvo Evropska agencija za okolje in Evropska komisija sta izdali novo poročilo o stanju narave v EU. Na vrhu seznama groženj za habitate ter živalske in rastlinske vrste so se znašli intenzivno kmetijstvo, širjenje mest in netrajnostno gozdarstvo. Na habitate vplivajo tudi onesnaževanje zraka, vode in zemlje, prav tako nenehno čezmerno izkoriščanje živali z nezakonitim izlovom ter nevzdržnim lo- vom in ribolovom. Podravje  13 milijonov evrov za naložbe v kmetije Za gradnje hlevov je zmeraj veliko zanimanja Še preden je potekel rok za prijavo na prejšnjih dveh razpi- sih v skupni vrednosti 19 milijonov evrov, sta kot odziv na pandemijo covida-19 ter v želji podpreti pridelavo hrane in krepiti odpornost prehranskega sistema v Sloveniji objavlje- na že nova razpisa, za katera je država zagotovila 13 milijo- nov evrov. Od tega je devet milijonov nepovratnih evrov namenjenih za ureditev hlevov, skladišč za krmo ter za naložbe, namenjene izboljšanju skladiščnih kapacitet za živinska gnojila. Kmetje bodo lahko dobili povrnjene tudi splošne stroške, torej stroške priprave dokumentacije za gradnjo, za podporo pa bodo lahko prijavili tudi že zaključene naložbe. Štiri milijone evrov pa bo kmetijsko ministrstvo oziroma njegova Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja razdelilo za kolektivne naložbe v ureditev zbirnih centrov in skladišč ter nakup pripadajoče opreme, v katerih se izvaja priprava primarnih rastlinskih pridelkov. Ta podpora je namenjena skupinam proizvajalcev, organizacijam proizvajalcev in skupinam kmetov oziroma zadrugam. Najnižji znesek javne podpore znaša 2.000 evrov na vlogo, kmetje lahko dobijo do največ milijona, podjetja pa do tri milijone evrov. Časa za prijavo imajo do konca januarja 2021. Foto: Svet24 Časa za prijavo na razpis imajo kmetje do konca januarja. Felicita Domiter, ptujska kmetijska svetovalka, je prepričana, da bo za oba razpisa veliko zanimanje. »Kadar sta predmet razpisa gradnja hlevov za vse kategorije živali in oprema, imamo zmeraj veliko prijav, zato verjamem, da bo tako tudi tokrat. Manj mi je sicer poznana situacija na področju kolektivnih naložb, a so s terena najbrž prihajale potrebe, zato je ministrstvo pripravilo razpis na to temo.« Bo prijav več, kot je na voljo denarja? Minuli teden pa se je iztekel poleti objavljen razpis za naložbe v kmetije, ki so bile posebej namenjene prilagoditvi na podnebne spremembe in izboljšanju okolja. Na voljo je bilo deset milijonov evrov, kmetje pa so lahko zaprosili za nepovratna sredstva za ureditev trajnih nasadov, nakup mrež proti toči, gradnjo rastlinjakov Foto: SD Do konca januarja je odprt devet milijonov evrov težek razpis za naložbe v hleve in skladišča na kmetijah. in pripadajoče opreme, postavitev zasebnih namakalnih sistemov in za nakup kmetijske mehanizacije z izrazito okoljskim učinkom. Do sredine novembra se je še mogoče prijaviti na razpis za nepovratna sredstva za naložbe v prilagoditev kmetij izvajanju nadstandardnih zahtev na področju zaščite rejnih živali, zlasti prašičereje, in sicer v skupni vrednosti devet milijonov evrov. »Na ptujskem kmetijsko- gozdarskem zavodu smo bili s prijavami na razpis polno zasedeni, kar seveda ne preseneča, saj je mogoče dobiti denar za rastlinjake in kmetijsko mehanizacijo, po čemer kmetje zmeraj veliko povprašujejo,« razlaga Domiterjeva. »V bistvu nas zdaj bolj skrbi, da bo prijav več, kot je dejansko na voljo sredstev. To pa bi pomenilo veliko razočaranje za vse tiste, ki bi izpadli iz igre in ne bi dobili denarja za realizacijo svojih načrtov.« Janša in slovenski strel v koleno Predsednik slovenske vlade Janez Janša je z nedavno izjavo na vrhu EU v Bruslju, češ da se je Slovenija ustrelila v koleno, ker je dobro tretjino svojega ozemlja vključila v Naturo 2000, močno razburil naravovarstvene kroge. »S svojo trditvijo je pokazal veliko stopnjo nerazumevanja, neznanja in politične arogance do tistih, ki so strokovno delali na določitvi območij,« so se odzvali na DOPPSu. »Določevanje območij ni stvar nekakšnih arbitrarnih odločitev, pač pa na osnovi jasno določenih usmeritev Direktive o pticah in Direktive o habitatih, ki smo jih strokovno pripravljali na DOPPSu in brez katerih leta 2004 ne bi vstopili v EU. Večji delež teh površin samo nakazuje večjo stopnjo ohranjenosti narave in biotske raznovrstnosti, kar je bilo za Slovenijo že pred Naturo 2000 splošno znano. Treba je vedeti, da kar 70 % območij Natura 2000 leži na večjih nadmorskih višinah, neugodnih legah in naklonih ter v gozdovih, na katerih intenzivno gospodarjenje tako ni mogoče, pa tudi ne poselitev in lokacija gospodarskih dejavnosti. Za razliko od splošnega mnenja gospodarske dejavnosti na območjih Nature 2000 niso prepovedane, se pa morajo prilagoditi z vidika trajnega ohranjanja biodiverzitete. Tu lahko nastajajo konfl ikti, ki pa jih je mogoče s sodelovanjem premagati. Ob tem je treba poudariti povsem napačno mnenje, da je na območjih, ki niso v Naturi 2000, dovoljeno vse. Stališče predsednika slovenske vlade žal ni osamljeno, kar je tudi en od poglavitnih razlogov, da nismo izkoristili vseh razvojnih potencialov, ki jih ponujajo instrumenti Nature 2000. Veseli pa nas, da se čedalje večje število ljudi, predvsem tudi kmetov, zaveda bogastva in priložnosti, ki jih ponuja biološka raznovrstnost. Kmetje, ki jih srečujemo na terenu, samovoljno ohranjajo gnezda ogroženih vrst ptic in zavest v družbi o pomenu varstva narave za naše lastno zdravje in preživetje je vse bolj prisotna.« Foto: Natura2000 Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020 COLOR CMYK stran 19 „Gasilstvo mi pomeni veliko. Pri gasilcih sem že od sedmega leta, torej že 21 let, pridobljeno znanje prenašam na mlajše rodo- ve. Znotraj gasilstva se ustvarjajo prijateljske vezi, pripadnost. Na nek način smo vsi, ki delujemo znotraj gasilskih vrst, povezani kot družina, drug drugega podpiramo, predvsem pa nas vse povezuje dobrobit za ljudi, da vselej, ko je potrebno, pomagamo. Ko mi čas le dopušča, tudi sodelujem na večjih intervencijah, kjer delaš tisto, kar ti določi poveljnik. Ob lanskem neur- ju sem v štabu pomagala poveljni- ku pri koordinaciji potrebnih aktiv- nosti,“ je o tem, kaj ji pomeni gasil- stvo, povedala Ana Mlakar, vodja gasilske mladine in mentorica pri PGD Ptuj. Tudi sicer je poklicno po- vezana z mladimi oz. otroki, saj je diplomirana vzgojiteljica, zaposle- na v Vrtcu Hoče. S svojim hobijem je povezala tudi diplomsko nalogo z naslovom Senzomotorični vidik vzgoje mladih gasilcev. Od pionirke do nižje gasilske častnice I. stopnje Začela je kot pionirka pri PGD Grajena. Veselje do gasilstva in dru- ženja ter pridobljeni ekipni duh so tisti dejavniki, ki vplivajo na to, da mladi ostanejo v gasilskih vrstah, se izobražujejo in udeležujejo vaj. Tako je bilo tudi pri njej, ob že tradicionalni družinski pripadno- sti gasilstvu. Nadaljevala je kot mladinka, redno se je udeleževala pionirskih in mladinskih gasilskih tekmovanj. Kot mladinka je sode- lovala tudi na državnem tekmo- vanju gasilske mladine v Ravnah na Koroškem. Sledili so tečaji za gasilca, višjega gasilca, za nižjo ga- silsko častnico I. stopnje. Članica PGD Ptuj je od leta 2012. V tem letu se je pridružila tudi hajdoškim ga- silkam, članicam A, s katerimi se je udeležila tudi gasilske olimpijade v Mulhousnu v Franciji, od koder so se vrnile kot velike zmagovalke. Vesela je bila, da so jo tamkajšnje gasilke povabile medse. Z njimi je bila več let, v tem času je sodelova- la tudi na tekmovanjih v Sloveniji, z njimi je bila na tekmovanjih v Ita- liji, na Češkem ipd. V tem času so stkale trdno prijateljstvo, ki traja še danes, skupaj preživijo marsika- teri lepi trenutek, si medsebojno pomagajo, ko je treba. Še vedno je tudi njihova članica, čeprav več ne tekmuje. Pred tremi leti je bila sku- paj z njimi tudi v Avstriji, kot člani- ca podporne ekipe, da so se lahko v celoti posvetile le tekmovanju. Lani jim je pomagala tudi še na ob- činskem in regijskem tekmovanju. Letos naj bi šle na državno tekmo- vanje, ki pa zaradi koronavirusa ni bilo izvedeno. Največ mladih gasilcev prihaja iz gasilskih družin Mladi se še vedno zanimajo za gasilstvo, pove Ana. Vsake toliko časa pokliče kdo od staršev otrok, ki jih zanima gasilstvo. Največ mla- dih gasilcev pa tako in tako prihaja iz gasilskih družin, kjer je gasilstvo že tradicija. Nekateri se pridruži- jo tudi zaradi prijateljev, ki so že gasilci, spet druge so navdihnile predstavitve gasilcev v vrtcih in šo- lah, ki so najpogostejše v oktobru – mesecu požarne varnosti (prika- zi evakuacij), oz. prikaz njihovega dela in opreme v sedaj že tradicio- nalni akciji Gasilec v mestu. „Še naprej si želim delati z ga- silsko mladino, tudi moj poklic je povezan z mladimi. To je samo še dodatni izziv. Izziv pa je tudi leto 2021, če bo prišlo do državnega tekmovanja, na katerega so se uvrstili mladinci. Čaka nas še veliko dela, če bomo želeli doseči dober rezultat. Morda bom napredovala tudi do gasilske častnice, ne vem. Vse je pogojeno s čisto osebnim življenjem. Ob službi, gasilstvu, dodatnih usposabljanjih za special- nosti (mentorja mladine, tehnično reševanje, bolničarja, saj sem tudi članica ekipe CZ občine Ptuj ...) in nekaterih drugih aktivnostih člove- ku že zmanjka časa za nekaj več,“ je povedala Ana Mlakar, ki največ svojega prostega časa nameni gasilstvu. Rada pa se tudi druži s prijateljicami in ustvarja voščilnice za različne priložnosti ter zavija da- rila. To so tista darila, ki prihajajo iz srca, kot je pomoč gasilca človeku v nesreči. Rotary klub Ptuj je bil ustanovljen v palaciju ptujskega gradu 28. oktobra 1995. Pravi začetek sega še nekaj let nazaj, ko sta ljubljanski rotarijec Franc Hočevar in Ptujčan Sergej Pavličev 16. aprila 1993 sklicala prvi sestanek iniciativne skupine za ustanovitev Rotary kluba. Poleg njiju so bili prisotni še trije Ptujčani, trije Ormožani in član iz Slovenske Bistrice. Je pa bil Rotary klub Ptuj od samih začetkov eden pomembnejših klubov v Sloveniji, saj je bil uradno ustanovljen kot osmi po vrsti oziroma je z ustanovnim sestankom iniciativne skupine začel rotarijsko delovati med prvimi v Sloveniji. Ob tem je pomembno vedeti, da v tistem obdobju brez pomoči Rotary klubov iz tujine na Ptuju in v okolici še nekaj let ne bi moglo zaživeti tovrstno združenje, zato je v obdobju nastajanja ptujskega kluba pomembno pomoč nudil botrski klub RC Feldbach oziroma njegov član Guenter Erthler. Foto: Arhiv RS petek  13. novembra 2020 Ljudje in dogodki 19 Foto: Črtomir Goznik Ana Mlakar: “V gasilstvo me je vpeljal oče, posredoval mi je veliko znanja, ki ga sedaj prenašam na mlajše. Pri gasilcih sem že od sedmega leta, gasil- stvo mi pomeni veliko.“ Ptuj  Ana Mlakar, vodja gasilske mladine in mentorica Zaprisežena gasilka in vzgojiteljica Gasilstvo je pri Mlakarjevih tako rekoč že v genih. Vsi so gasilci: oče Branko, mama Marica ter hčerki Eva in Ana. Oče Branko dela z gasilsko mladino že 25 let, mama Marica je vodja članic OGZ Ptuj, Ana vodi gasilsko mladino pri PGD Ptuj, je tudi mentorica, Eva je gasilka. Pred vključitvijo v PGD Ptuj so bili Mlakarjevi člani PGD Grajena. Sp. Podravje  25 let Rotary Cluba Ptuj 25 let majhnih in velikih dejanj prijaznosti 25 let iskanje resnice, poštenega odnosa, spodbujanja prijateljstva, dobre volje ter dobrobit za vse. Način delovanja Rotary kluba Ptuj temelji na v naslovu omenjenih načelih oz. vprašanjih, ki smo jih v 25 letih delovanja rotarijci poskušali slediti na Ptuju in v okolici. Rotary klub Ptuj danes šteje 21 članov in dva častna člana. Šestle- tnico delovanja kluba pa je letos nadgradil tudi podmladek kluba Rotaract Ptuj, ki šteje 14 članov. Uspešnost družbeno odgovor- nih in drugih socialnih projektov kluba je odvisna od povezanosti in prijateljstva med rotarijci. Temu so namenjena tedenska srečanja članov kluba, prijateljev različnih poklicev, različnih pogledov na svet, različnih političnih prepričanj in različnih mnenj. Ravno različnost med člani, ki temelji na razumeva- nju in povezovanju, je pomembna vrlina, ki premore k prepoznavanju in spreminjanju družbe k boljšemu in bolj poštenemu. Zato je prija- teljstvo in strpnost med člani osno- va delovanja ptujskega rotarijske- ga kluba. Prijetno počutje, zanimivi projekti in skupni cilji krepijo dobro voljo in prijateljstvo med člani, kar je pogoj za uspešno, že 25-letno delovanje. Ob 25-letnici bi bilo nesmiselno naštevati vse uspešne dobrodel- ne projekte, ki smo jih izvedli s ciljem, da smo tudi »nevidnim« dali priložnost in pogum, da pos- tanejo del družbe, vredne življenja in spoštovanja. V vseh teh letih smo se z majhnimi in velikimi de- janji prijaznosti dotaknili tisočerih src. Z majhnimi prijaznostmi, kot so prisrčni stisk roke, prijazen na- smeh, pozitivni človeški odnos, objem, kratek pogovor ali zgolj majhna pozornost smo marsikomu polepšali dan, z velikimi dejanji in fi nančno pomočjo pa ljudem spre- menili življenje. Z zbranimi sredstvi smo poma- gali pomoči potrebnim posame- znikom z nakupi raznih zdravstve- nih pripomočkov, fi nanciranjem fi zioterapevtskih terapij, dajali smo štipendije, omogočili skupini otrok letovanje, starejši osebi uredili vo- dovodne in električne priključke, Minoritskemu samostanu na Ptuju smo pomagali dopolniti zbirko zgo- dovinskih knjig … Foto: Ahiv RC Naše rotarijanstvo vodi k pos- lanstvu, ki sporoča, da se prija- teljstvo ne izkazuje zgolj skozi poznanstva in občasna srečevanja, ampak pomeni zaupanje, toleran- co, razumevanje in spoštovanje različno mislečih. In le takšno pri- jateljstvo lahko vodi k plemenitim ravnanjem in dejanjem, da lahko postane nekoč tudi način življenja, ne samo članov, ampak vseh ljudi dobre volje. Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020  COLOR CMYK stran 20 petek  13. novembra 2020Poslovna sporočila20 Najboljše imamo doma Znak “Izbrana kakovost - Slovenija” na sadju zagotavlja: • dodatne kontrole, • višjo kakovost, • pridelavo in predelavo v Sloveniji. Preverjeno odlično! www.nasasuperhrana.si nasasuperhrana IN SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI SADJA Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020  COLOR CMYK stran 21 petek  13. novembra 2020 Poslovna in druga sporočila 21 • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Če to berete, potem vam je zdravje oči verjetno pomembno in vesela sem, da je tako! Oči so vendarle eno izmed naših najdragocenejših čutil, s katerimi zaznavamo več kot 80 odstotkov vsega, kar nas obdaja, in škoda bi bilo, če ne bi zanje skrbeli tako, kot je treba. Večina ljudi sicer ve, da mora poiskati strokovno pomoč, če se pojavijo glavoboli, migrene, utruje- nost, zamegljen vid ali pa rdeče in suhe oči. To so konec koncev splošno znani simptomi, da z očmi nekaj ni v redu. Obstaja pa ena zanka … Marsikdo se žal ne zaveda, da očesne bolezni ne nastanejo čez noč, pač pa se razvijajo tiho in vztrajno - brez naše vednosti. To pomeni, da lah- ko mine tudi več let, preden boste začutili, da je z vašim vidom nekaj narobe. Vzemimo za primer glavkom oziroma zeleno mreno, ki je ena izmed najpogostejših očesnih bolezni. Zanimivo je, da ta bolezen popolnoma nič ne ”boli”, po drugi strani pa počasi pripelje do nepopravljive okvare vida. To je seveda zgolj en primer, obstaja pa še mnogo podobnih. Ali sploh lahko kaj preventivno naredite? Seveda. Rešitev je zelo preprosta in imenuje se redna kontrola vida. Z njo lahko namreč odkrijete kar 90 % „nevidnih“ težav, še preden se pojavijo in povzročijo kakšno hujšo škodo. Pogostost pre- gleda je sicer odvisna od starosti, področja dela in drugih dejavnikov, vendar če vzamemo neko povprečje, vam priporočam, da opravite pregled vsaki dve leti. Vem, sedaj si morda mislite: „Sliši se zanimivo, ampak ni variante, da plačam za nek pregled in čakam več mesecev, če pa je z mojimi očmi morda vse v redu.“ Obvezno branje za vse, ki zdravje Kako se lahko na enostaven način izognete očesnim boleznim, še preden vam povzročijo nepopravljivo škodo … Za razliko od mnogih konkurentov pri optiki Oftal- mos za očesni pregled ne boste plačali niti centa, prav tako pa ste lahko na vrsti že v nekaj dneh. Omogočamo vam namreč popolnoma brezpla- čen in neobvezujoč pregled, kjer bomo skupaj ugotovili, kakšno je stanje vaših oči. Z drugimi be- sedami –izgubiti nimate prav nič, tako da … Tole je vaš naslednji korak … Če želite izkoristiti tole super priložnost, preprosto pokličite na 070-608-507, povejte, da ste prebra- li tale članek in skupaj bomo poiskali termin, ki vam bo najbolj ustrezal. Se slišimo! Se vidimo v Qcentru Ptuj v Puhovi! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  13. novembra 2020Poslovna in druga sporočila22 Revijo lahko naročite na: 080 4321 ali na: www.trafika24.si/narocanje/history Osovražena znamenitost Eifflov stolp je ena najbolj znanih in obiskanih pariških znamenitosti, a ko so ga gradili, so bili Parižani zelo nejevoljni in so ostro kritizirali ta »kup odpadnega železa«. Tvegane odprave norveškega raziskovalca Thor Heyerdahl je na svoji koži preizkušal pomorske dosežke starodavnih ljudstev. Antične Atene so bile mesto mož V grški prestolnici so delali priseljenci in sužnji, moški državljani pa so imeli v rokah oblast in vse pravice. DARILO OB NAROČILU brezžični polnilnik KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). 14. in 15. november 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: V času epidemije Mestna občina Ptuj pomaga občanom na različne načine; Preminil je Rudi Ringbauer, zaslužni občan Mestne občine Ptuj. Rudi je bil znan kot pisec aforizmov in zbiralec likovnih del; Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Referat o pomenu tega dne in spomina na žrtveje pripravil Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj; Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj v letu 2020 praznuje 150 let delovanja. Ob jubileju je Nuška Gajšek, ptujska županja, PGD Ptuj predala novo gasilsko vozilo; Združenja avtomehanikov in šoferjev Ptuj je prejelo priznanje srebrni znak policije za sodelovanje s policisti v preventivnih akcijah; Javne službe Ptuj so uvrščene med najboljša podjetja Podravja v letu 2019; Dr. med., spec. Brigita Cvetko je v izboru Moj zdravnik prejemnica laskavega naslova Moj oftalmolog 2020; Tradicionalno martinovanje zaradi epidemije letos na spletu; Z glasbo v sobotni večer in nedeljski dopol- dan. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila www.tednik.si Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  13. novembra 2020 Oglasi in objave 23 Sporočamo žalostno vest, da je umrl Rudi Ringbauer zaslužni občan Mestne občine Ptuj Delegacija Mestne občine Ptuj je v njegov spomin izrazila čast in zahvalo s položitvijo žalnega venca. MESTNA OBČINA PTUJ Je čas, ki da, je čas, ki vzame … Pravijo – je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. (S. Makarovič) SPOMIN Elizabeta Lovrenko, rojena Kolarič IZ ZABOVCEV 96 *21. 10. 1936 † 11. 11. 2000 Tudi spomin na tebe, draga žena in mama ter babica, ne bo nikdar minil, saj živiš še naprej v naših srcih, čeprav mineva že 20 let, odkar te ni več med nami. Tvoji najdražji Zdaj si spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič) OSMRTNICA Utrujena je v 93. letu zaspala naša zlata Marija Pelc IZ PTUJA, NA TRATAH 14 Z ljubeznijo in hvaležnostjo smo se poslovili od nje v ožjem dru- žinskem krogu na ptujskem pokopališču. Vse, ki bi se od naše drage Marije želeli posloviti, naprošamo, da to storite danes, od petka, 13. novembra, naprej pri njenem grobu. Sin Marjan z družino Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice, prababice, tašče in sestre Julijane Belšak IZ KORAČIC 22 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan- cem za ustna in pisna sožalja. Hvala vsem za vse. Tvoji najdražji Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila mama, stara mama, prababica Marija Kurbos Z RIMSKE PLOŠČADI NA PTUJU Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Ptuj za 12-letno oskrbo, Splošni bolnišnici Ptuj, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, gospe govornici za izrečene besede in vsem, ki so jo pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njeni Ne sijejo tvoje več oči, ne sijejo, kot so sijale prejšnje dni. En sam trenutek vzel je tvoj pogled, ne sliši več tvojih se besed. Neutolažljivo zdaj naše je srce, le spomin nate ostal bo do zadnjega dne. ZAHVALA Ne moremo dojeti krute resnice, da se je tiho poslovil naš dragi brat, oče, tast, dedek in pradedek Janez Hvalec 6. 12. 1940–1. 11. 2020 IZ VELIKEGA OKIČA 40 nazadnje stanujoč v Domu upokojencev Kidričevo Z neutolažljivo žalostjo in bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala za vsako iskreno besedo tolažbe. In hvala vsem tistim, ki ste njemu v spomin prinesli sveče ali darovali za svete maše. Zahvala gre g. patru Jožetu Petku za cerkveni obred, govorniku Janku Kozelu, društvu upokojencev Leskovec, godbeniku za odi- grano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir ter podjetju Lagermax. Največja zahvala pa gre Tebi, dragi brat, ata, tast, dedek in prade- dek, da smo lahko s Teboj preživeli veliko lepih trenutkov, da smo Te lahko spoznali v vsej Tvoji veličini. Beseda hvala je premalo za to, kar si nas naučil. Na dan, ko si nas zapustil, so Te angeli sprejeli medse! Neutolažljivi Tvoji najdražji + TV SPORED na 42 straneh www.revijavklop.si prodaji Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. ANDREJ HOFER RAZKRIVA Pravi razlog za slovo Slovenskega pozdrava MASTERCHEF SANDRA ERPE JOHNNY DEPP VLADO KRESLIN SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: neodvisnost, 10- letne izkušnje, plačate le razliko Made in EU, preprosta in hitra izvedba. PREDNOSTI ZA VAS: zadovoljni kupci, monolitna 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, 35 let garancije. Vsak drugi petek POLNA IDEJ FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. NUDIMO vam lažja stanovanjska popravila in obnovo, kličite po 15. uri na telefon 031 551 838, Matic. BMŽ, d. o. o., Potrčeva c. 59, Ptuj. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www. lesgrad.si. ODKUPUJEM les smreka, bor, hrast. Lah- ko na panju. Ugodno prodam drva iz žage. Vse informacije na 041 610 210, G.O.Z.D.-BIO-LES, Vlado Medved, s. p., www.gozd-bioles.si. PRODAM suha bukova drva. Možna dostava. Tel. 041 610 210. G.O.Z.D.- -BIO-LES, Vlado Medved, s. p., www. gozd-bioles.si. www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - obnovljeno 3,5 sobno stanova- nje v centru Ptuja v izmeri 69,50 m2, l. izgradnje 1969. Cena: 79.000,00 EUR. Kontakt: 051/455 010 ali 02/6208 816. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. KUPIM traktorje Zetor, IMT, Deutz, Univer- zal, Tomo Vinkovič in ostale v kateremko- li stanju ter vse kmetijske priključke. Tel. 070 519 447. PRODAJAMO jabolka sorte jonagold, zlati delišes, idared, fuji. Možna dosta- va. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 041 963 411. PRODAM 180 in 230 kg prašiča, kuha- na hrana, cena po dogovoru. Tel. 051 714 451. PRODAM tri teličke simentalke, stare 3 mesece, odstavljene od mleka. Tel. 041 442 135. NESNICE, grahaste, črne in sussex, v začetku nesnosti, prodajamo, možnost dostave. Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. KMETIJSTVO PRODAM svinjo domače reje, 170 kg. Tel. 02 753 5101. DOM STANOVANJE PRODAMO obnovljeno hišo na Ptuju, lepa lokacija, ter starejšo kamnito hišo na Ugljenu, 70 m od morja. Tel. 070 270 130. MOŠKI, urejen, star 60 let, nujno išče manjše stanovanje ali sobo s souporabo. Tel. 041 519 248. NEPREMIČNINE IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si Štajerski TEDNIK petek, 13. 11. 2020  COLOR CMYK stran 24 Tako nas je zanimalo, ali se lah- ko z odprtjem pohištvenih trgovin odpravimo po nakupih v Maribor, četudi imamo v lastni občini neko drugo pohištveno trgovino. Odgo- vor vlade: »Obisk točno določene pohištvene trgovine izven občine, čeprav ima oseba v svoji občini neko drugo trgovino s pohištvom, ni dovoljen.« Lahko pa jih obišče tisti, ki so mu trgovine s pohištvom v drugi občini bližje kot te trgovine ali storitve v občini prebivališča, ali če jih v občini prebivališča ni.« Pov- sem enaka pravila veljajo za go- stinsko dejavnost. Torej če v neki občini deluje gostinec, ki nudi hra- no, a občanu bolj zadiši gostinska ponudba iz druge občine, ta svojih želja kljub upoštevanju vseh navo- dil NIJZ, ne bo mogel uresničiti. Kazen, 400 evrov. petek  13. novembra 2020Križem kražem24 Predvsem pa bre z panike. Po NW O planu bodo či pirali samo tiste, ki jim kaj več kot m ikročip ne gre v glavo. * * * Jaz na dieti, žena pa me dnevno f utra z mastnimi lažmi. * * * Trenutno imajo na svetovnih bor zah največji don os delnice korone . * * * Neumnemu kme tu raste debel kro mpir, njegovemu sinu podaljšajo krompirjeve poči tnice. * * * Če bomo vsi ime li benefi cirano de lovno dobo, nim am nič proti policijski državi. * * * Zidanice in gosti lne so močne ene rgijske litropunk turne točke. AFORIZMI BY FREDI Slovenija  Vlada sprošča ukrepe le za izbrane Ptujčan v trgovino v Maribor ne sme Vlada je nedavno sprostila oziroma dovolila odprtje nekaterih dejavnosti. A ob prepovedi prehajanja občinskih mej so do teh storitev upravičeni le izbrani državljani in državljan- ke oz. občani in občanke. Foto: Splet Zagreb  Po osebnem stečaju v samostan Sodišče nuno oprostilo plačila dolga Zasebna hrvaška agencija za izterjavo fi nančnih obveznosti je neuspešno poskušala iz- terjati dolg od ženske, ki je po osebnem stečaju postala nuna v enem od zaprtih samosta- nov na Hrvaškem. Sodišče je potrdilo, da ženska nima nobenega premoženja in jo oprostilo plačila dolga, ki znaša približno 10.000 kun (1.350 evrov). Eden od načinov, kako se lah- ko posameznik izogne izvršbam in plačevanju dolgov, je namreč ta, da postane menih ali nuna v katerem od bolj zaprtih cerkvenih redov, kar tudi pomeni, da nima nobenega osebnega premoženja. V samostanu so pojasnili, da ženska z imenom fi zične osebe, pod katerim jo agencija išče, ne obstaja več, ker je postala nuna in del samostanske klavzure. Po- udarili so, da nuna nima nobenih prihodkov in premoženja več, tem- več je svoje življenje zaupala Bogu. Prav tako naj ne bi imela osebnega telefona in elektronskega naslova, poroča zagrebški časnik in še poja- snjuje, da je ženska del samostan- ske skupnosti, ki je popolnoma ločena od zunanjega sveta. Da se je priključila klavzuri, se je morala odpovedati celotnemu premože- nju, če ga je imela. Če je premože- nje morda prepisala samostanu, je premoženje postalo skupno pre- moženje, samostan pa ne more biti pravni naslednik, od katerega bi lahko upniki zahtevali terjatve, navaja časnik mnenje neimenova- nega pravnega strokovnjaka. Ni znano, kdaj je ženska postala nuna. Sodišče v Novem Vinodol- skem jo je lani oprostilo plačila približno 10.000 kun (1.350 evrov) obveznosti do operaterja mobilne telefonije, zaradi katerih jo terja agencija. Ženska je na sodišču zatr- dila, da nima nobenega premože- nja, agenciji pa ni uspelo dokazati, da ženska vendarle ima premože- nje. Pred tem je ženska končala v osebnem stečaju, potem ko je ime- la tri leta blokirane račune, je še poročal zagrebški časnik. Foto: Arhiv Svet 24 Martinovanje 2020 bo šlo v zgodovino martinovih prireditev kot prvo v vsej zgodovini, na katerem se ljudje niso mogli prosto zabavati, se skupaj s vinogradniki in vinarji poveseliti ob novem vinskem letniku. Sicer pa so splet preplavile takšne in drugačne vinske zgodbe iz vseh slovenskih vinorodnih pokrajin. Tudi na facebook kanalu Visit Ptuj jih je bilo mogoče videti, skupaj s kulinaričnimi namigi z vinskimi nasveti, oceno vinskega letnika, spletnimi nakupi v podporo ptujskim vinarjem in gostincem itd. Tako so ljudje novemu vinskemu letniku bolj ali manj nazdravili za domačimi zidovi in s tradicionalno martinovo kulinariko, ob upoštevanju epidemioloških ukrepov. Na Ptuju, ki je v času drugega vala pandemije še bolj prazen kot si- cer, je kljub temu možno opaziti nekatere podrobnosti, tudi pomembne za vse obiskovalce mesta. Ptujska tržnica je te dni dobila nekatere nuj- no potrebne označbe, še vedno pa nima svojega osrednjega naslova. Kot vse kaže, pa bo mesto končno odstranilo tudi ptujsko „ekskluziv- no“ označevanje turističnih informacij na rdeči podlagi. Vsa opozorila o nepravilni označbi v preteklih letih namreč niso obrodila sadov. Na novi lokaciji TIC-a bodo sedaj to popravili. Na martinov dan pa so na Ptuju že tradicionalno ustoličili novega princa ptujskega karnevala. Protokol je potekal v ozkem krogu, sicer pa bo tudi novi princ karnevala svojo dveletno poslanstvo začel v neobičajnih razmerah. Pri cerkvi sv. Ožbalta na Ptuju je že mogoče videti nastavek za ptujsko sončno uro. Kazalec je že vgrajen, urar Boštjan Pavlič pa je tudi že začel meriti sončno svetlobo za označitev sončne ure. Na splet se je preselila tudi letošnja globalna turistična borza, ki je po- tekala med 9. in 11. novembrom. Osrednja tema na slovenskem virtual- nem razstavnem prostoru je bila Slovenija kot trajnostna destinacija od- ličnih gastronomskih doživetij. Prestavilo se je 13 turističnih ponudnikov in destinacij, med njimi tudi Sava turizem, pod okriljem katerega so tudi Terme Ptuj. Britanski tabloid Daily Mail je na seznam 50 najboljših krajev NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdo je 18. princ ptujskega karnevala? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Rdeča tabla, ki je samo na Ptuju označevala turistične informacije, se pos- lavlja. Tako bo tudi najstarejše mesto v Sloveniji začelo uporabljati univer- zalni znak za turistične informacije v modri in beli barvi. Nagradno turistično vprašanje na svetu uvrstil Bled na 5. mesto. Ameriški spletni velikan Amazon pa je letošnji božični oglas snemal na različnih lokacijah v Ljubljani. Prikazuje zgodbo mlade baletke, ki se ji kljub pandemiji uresničijo sanje. Naša vprašanja v okviru stalne rubrike Nagradno turistično vprašanje so v večini vezana na ptujsko zgodovino, z edino željo, da bi naši bral- ci spoznali tudi nekatere manj znane podatke o mestu. Tudi zato ima- jo reševalci na voljo teden dni, da poiščejo odgovor. V igri za nagrado pa so vedno le tisti, ki odgovore pošljejo do roka. Zato prosimo, da ga upoštevate. V minulem nagradnem turističnem vprašanju smo spraše- vali o tem, kdo je avtor prvega pravega popotniškega priročnika Ptuj in okolica. Izšel je leta 1985 na pobudo odbora za tujski promet, v njem pa je avtor Josef Felsner v ospredje postavil zgodovino, ki je bila glavna pri- vlačnost Ptuja. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Ana Čuš. Danes sprašujemo, kdo je 18. princ ptujskega karnevala. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko upo- rabili po prenehanju epidemioloških ukrepov za preprečevanja okužbe z virusom covid-19. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega te- dnika, Osojnikova 3, do 20. novembra. Novemu vinskemu letniku nazdravili doma – varno in preudarno