GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS LJUBLJANA - LETO VII - ŠTEVILKA 5 - JUNIJ 1965 Občni zbor sindikata konstruktivno obravnaval aktualna gospodarska in družbena vprašanja 21. maja se je v dvorani Doma Titove mladine zbralo okoli 300 delegatov in gostov rednega letnega občnega zlbora sindikalne podružnice. Ce skušamo že na začetku oceniti delo letošnjega občnega zbora, potem moramo reči, da je njegova glavna značilnost dokaj smel referat predsednika in zelo kritične in bogate diskusije, ki so se vrstile z neverjetno naglico. Kratke in številne razprave dokazujejo, da je že minil čas, ko je bilo treba udeležence nekega sestanka ali zbora drezati naj razpravljajo, člani kolektiva torej vedo, da je občni zbor ali druga oblika zbiranja namenjena izmenjavi mišljenja in kritiki ter da z razpravljanjem lahko pripomorejo k odpravljanju različnih pomanjkljivosti in napak. S krajšimi izvlečki iz referata in razprav bom skušal piredočiti tudi ostalim sodelavcem, katera vprašanja so prevladovala na letošnjem občnem zboru. že takoj v začetku je referat obravnaval intenzivno gospodarjenje in ukrepe, ki smo jih sprejemali, da bi bili proizvodnja in produktivnost čim večji. Med drugim je bilo ugotovljeno, da je na intenzivnejše gospodarjenje v marsičem vplivalo Itudi Isijiimulativno nagrajevanje strokovnjakov in vodstvenih delavcev. v DELOVNEM PREDSEDSTVU SO RILI: Viktor SAGMAISTEU, Majda POLC, Janez DEIZINGER, Lojzka KOŠIR in Milan DRAKULIC Nagrajevanje po učinku vključuje približno 160 delavca iz proizvodnje in strokovnih služb. Rezultati so nedvomno že opazni, saj so kriteriji Postavljeni tako, da posamezne upravičence spodbujajo za boljše delo. Da je intenzivno gospodarjenje Postalo pojem proizvodnje in gospodarjenja v našem kolektivu, nam dokazujejo proizvodni in ekonomski j"c*uitatl, ki smo jih dosegli v prvih štirih mesecih *etos. Res je sicer, da moramo določen del uspehov Pripisati novim strojem, vendar pa je znano vsem, da ti uspehi plod predvsem boljšega planiranja, izboljšav v tehnološkem postopku, boljše organizacije l 'a in drugih ukrepov, s pomočjo katerih smo končno le uspeli prekiniti dosedanjo prakso nizke proizvodnje v Prvih mesecih. Visoka proizvodnja ob enakem oziroma manjšem številu zaposlenih kot v lanskem letu, je mela za posledico tudi boljše ekonomske rezultate. Nadaljevanje na 2. strani Novi trikotnik že osvaja tržišče v Zahodni Nemčiji • Pred približno letom dni • se je pri nas oglasil nem- • ški kupec g. Voigt iz Kol-S na. S seboj jte prinesel nikjer uporabljen način. S a- prejeli naročilo za dobavo ma rešitev je bila tako nova, 10.000 trikotnikov v vrednosti da smo jo prijavili pri Pa- 54.000 DM, s teim, da ga bomo "" dobavili do 15. maja 1965. tentnl pisarni ln bomo zaščito iskali tudi v vseh tistih državah, v katerih namerava g. Voigt prodajati te varnostne trikotnike. Te države so na področju organizacij EFTA in EGS (evropska go- • prospekt varnostnega tri- • kotnika z velikim klica- • jem v sredini belega po- • Ija, z utripajočo lučko v • zgornjem kotu in na raz-S tegljivih nogah iz cevi. Te • trikotnike je do sedaj ku- spodarska skupnost). • poval od japonskih prodz- • vajalcev. Japonci so s svo- • jiml dumping cenami S ustvarjali na evropskem • trgu veliko zmedo, zaradi S česar so jim nadaljnji pri- • stop z novimi omejitvami S skoraj popolnoma onemo- • gočili. G. Voigt je iz tega razloga p' izrazil željo, da bi mu pričel 'h emaik trikotnik izdelovati Sa- ” turnus, pri tem pa je postavil tudi odkupno ceno. Naš razvojni sektor se je zadeve temeljito lotil. Ker so obstajali določeni problemi pri osvojitvi enakega sistema nog trikotnika, sta se naša konstruktorja tovariša Sekirnik in Ljubeljšek lotila re-J šitve tega vprašanja na po-f polinoma nov, do sedaj še | Letni dopusti po novem zakonu o delovnih razmerjih - nobene bistvene spremembe Po dosedanjih predpisih se je letni dopust odrejal predvsem na osnovi delovne dobe delavca. Novi temeljni zakon o delovnih razmerjih, ki velja od 8. aprila 1965 dalje, pa predpisuje, da se pri določanju višine letnega dopusta upoštevajo razen delovne dobe predvsem delovni pogoji, kakor tudi socialne prilike delavca in trajnejši uspehi pri delu. Povsem razumljivo in pravično je, da sc upoštevajo vsi navedeni kriteriji pri določanju letnega dopustk delavcem in delavkam, kar jasno sledi iz podrobnejše obravnave posameznih kriterijev. Takšno naročilo je prišlo sicer že prej, postalo pa je dokončno, ko nam je kupec odprl akreditiv v začetku aprila. V res kratkem roku 60 dni sta naš razvojni sektor in obrat tehničnih pred-Na podlagi izdelanega vzor- metov dala od sebe vse, da ca trikotnika smo od kupca sta do postavljenega roka v Prvi seriji bodo prav gotovo sledile še druge Teža in napomost dela ter vpliv dela iln delavne okolice so vsekakor važni črnite!ji, ki pridejo razen ostalih v poštev pri določanju višine dopusta. Pri tem ilahlko z zadovoljstvom ugotovimo, da je tovarna Saturnus ta kriterij že do sedaj upoštevala in letni dopust primemo zvišala tistim delavkam in delavcem, ki so bili zaposleni pri težjih delih ali so delali v slabših delovnih pogojih kot na primer brusilcem v bra-silnici galvane in brusilcem otokov ih plošč, varilcem, kal Ilcem, kurjačem, rez-zato dosedanji dodatek letnega dopusta tem delavcem znižal od 6 delovnih dni na celoti pripravila to izdelala naročeno količino. Trikotnik je dobil v Zah. Nemčiji naziv »Wama«. Pod tem imenom in s potrebnimi letaki, prospekti so ga propagirali v Nemčiji pri 25.000 trgovskih podjetij, servisnih delavnicah, bencinskih črpalkah itd. Poleg tega ga bo g. Voigt razstavljal na sejmu v Frankfurtu, na prostoru, dolgem 9 metrov. S tako propagando upamo on to mi, da bo trikotnik naletel na dober odmev pri končnih potrošnikih in da se bodo naročila vrstila v bodoče bolj pogosto v količinah po 10.000 trikotnikov, še posebno, ker bo po 3. Brusilcem v bruisilnici gal- dobri obdelavi nemškega ir-(nadaljevanje na 3. strani) (nadaljevanje na 6. strani) PREBERI TUDI TI! TESNI STIKI Z INOZEMSKIMI PODJETJI NAM LAHKO SAMO KORISTIJO stran 2 — »PISARNE« ALI PISARNE, stran 2 — USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA, stran 3 — DOPUSTI SO SPET PRED VAMI, stran 4 — ZA BOLJŠE UČNE USPEHE — VIŠJE NAGRADE IN ŠTIPENDIJE, stran 5 — VSAKEMU SVOJE — PAROLA V ZLOGLASNEM BUCHENVVALDU, stran 6 — JOJ, KAKO BOLI, stran 7 — NAŠ ŠOPEK ZA ANICO IN FRANCA, stran 7 — ZA REŠEVALCE KRIŽANK, stran 8 Občni zbor sindikata . . . Nadaljevanje s 1. strani Materialne stroške smo uspeli zmanjšati za 2 odstotka, kar je nedvomno presenetljiva ugotovitev. Referat nakazuje nekaj rešitev za ublažitev gospodarske krize in predvsem pomanjkanja deviz. Predlaga naj bi se skušali preusmeriti na proizvodnjo tistih izdelkov, ki zahtevajo sorazmerno največ človeškega dela. Čim hitrejša preusmeritev na izdelke, ki vsebujejo dosti živega dela, zahteva tudi spremenjen odnos do kooperantov in s tem v zvezi do izkoriščenosti lastnih proizvodnih zmogljivosti. Sedaj se dostikrat dogaja, da zaposlujemo kooperante s tistim delom, ki bi ga ob boljšem izkoriščanju proizvodnih kapacitet, lahko opravili sami. Kljub težavam, ki nastajajo, še vedno pozabljamo, da kooperanti ustvarjajo dobiček, ki 'bi v primeru, da bi delo opravili sami, ostal nam. S tem ne trdim in se ne zavzemam za to, da moramo zaradi nekaj dinarjev večjega dobička opravljati vsa dela sami, da bi zato morali mogoče ustvarjati nove proizvodne zmogljivosti. Prepričan pa sem, da so dela, ki jih dajemo kooperantom in bi jih vendar lahko opravili doma. S tem bi bolje izkoriščali proizvodne kapacitete, prav gotovo bi še intenzivneje iskali notranje rezerve in kar je najvažnejše, delovni čas in vrednost živega dela bi se povečala. Menim, da v trenutni devizni situaciji ni pametno proizvajati tak asortiment, v katerem je poraba naših deviznih sredstev precejšnja. Preusmerimo se na tiste in take izdelke, za katere nam bodo potrebni material zagotovili kupci. Pa naj si bo to iz uvoza ali domače proizvodnje. Tovariš Viktor Sagmajster se je v svoji razpravi dotaknil dela sindikalnih pododborov. Poudaril je predvsem važnost za dosledno kadrovanje v vodstva sindikata po ekonomskih enotah Prav gotovo je dodeljena devizna kvota največ, kar smo si, da tako rečem, mogli izboriti. Manjko deviznih sredstev bomo morali nadoknaditi s povečanjem direktnega izvoza in z ureditvijo udeležbe pri deviznih sredstvih, ustvarjenih z indirektnim izvozom. Nakazana reštev sicer ni nikakršna nova ideja, me-nim pa, da bomo morali še več smelih prizadevanj usmeriti v povečanje našega direktnega izvoza. Merilo za napore pri izvozu nam ne sme biti samo planska obveza, ampak nam mora biti merilo pomanjkanje deviznih sredstev, ki jih bomo morali sami nadoknaditi. Večji izvoz je nujnost, katere se moramo zavedati vsi in za katero moramo tudi vsi vlagati največje napore. Zavedati se moramo, da nam bo le večji izvoz omogočil uvoz reprodukcijskega materiala, kar pomeni nemoteno delo in ekonomski obstoj. Ko referat analizira problematiko samoupravljanja, se najprej dotakne birokratskega odnosa do dela samoupravnih organov in njihovih članov. Nadaljuje z organizacijskimi in drugimi tehničnimi problemi ter se nato ustavi na nekaterih vsebinskih vprašanjih, kjer pravi: Prej sem govoril o nekaterih organizacijskih vprašanjih, ki pospešujejo ali pa zavirajo razvoj samoupravnih organov, z vidika aktivnega dela njihovih članov. Ti pojavi so predvsem zunanjega, da tako rečem manifestativnega značaja kljub temu, da lahko zelo vplivajo na uspešnost dela organov samoupravljanja. Gre pa predvsem za osnovno vprašanje ali je neposredni proizvajalec v takem položaju, da je v Nadaljevanje na naslednji strani Tesni stiki z inozemskimi podjetji nam lahko samo koristijo • Le ime je ostalo od majhnega podjetja, ki ga je v prejšnjem stoletju ustanovil Jo-S seph Lucas v Birminghamu. Izdeloval je kolesarske zvonce in karbidne svetilke in iz S tega je nastal današnji industrijski trust J. LUCAS LTD. večkrat v naši tovarni kot ekspert na področju žarometov in svetilk ter nam je pomagal v svetlobnem laboratoriju in tudi pri razvoju. Za letos je predvideno, da bo prišel v našo orodjarno ekspert iz orodjarne tovarne LUCAS g. M: d dlet on, ki bo svetoval pri izboljšanju or- tem obiskom pokazal prijateljsko zanimanje firme LUCAS za sodelovanje s Saturnusom tudi v prihodnosti. Med obiskom si je ogledal našo proizvodnjo ter z vodstvenimi kadri razpravljal o perspektivnih nalogah in odgovarjal na nekatera vprašanja, ki zadevajo vodenje naše Med dvodnevnim obiskom si je g. Davidson ogledal vse naše obrate in imel več razgovorov z vodstvenimi delavci. Na sliki g. Davidson v razgovoru z generalnim direktorjem tovarišem Rakuščkom in tehničnim direktorjem ing. Verčkom To je danes ena najbolj znanih angleških industrij, sodi med vodeče v svetu ter je na tem področju največja v Evropi. Firma LUCAS se ulkvarja s proizvodnjo razne opreme za vse vrste transportnih sredstev, pa naj bo to na cestah, tirnicah ali v zraku, na vodi ali v vodi. Svoje delovanje je firma LUCAS razširila po vsem svetu in ima podružnice v Indiji, Avstraliji, dobavlja pa svoje /izdelke tudi v dežele, ki imajo najiboilj razvito avtomobilsko industrijo ter-tudi svoje firme za proizvodnjo opreme. Ta industrijski trust zaposluje 60.000 delavcev. V svoj i organizaciji ima LUCAS poleg proizvodnih obratov zelo močno razvite organizacije za raziskave in razvoj. LUCAS sestavljajo: Kot vidimo, je prva v skupini LUCAS (Bleotrical) LTD. V tej skupini je združeno v eni organizaciji več /tovarn, ki se uikvarjajo z elektriko na motornih vozilih, sem ipa sodita tudi razsvetljava in signalizacija. Naša tovarna ima že več kot osem let dobre stike s firmo LUCAS, ,ki nam je v tam času nudila že mnogo pomoči. Zastopniki in praktikanti naše tovarne so bili vedno lepo sprejeti in so dobili vse ustrezne informacije. G. C. W. Spencer, ki deluje v razvoju LUCASA, je bil ganilzacije v proizvodnji orodij. Kadri v naši orodjarni se pripravljajo na njegov priho/d. 21. maja je obiskal našo tovarno komercialni direktor J. LUCASA (Eiectrical) LTD. g. C. P. D. Davidson ter je s proizvodnje in same tehnološke procese. Nadejamo se, da /bo ta obisk še povečal stike, ti jih imamo s to .svetovno firmo ter da bo važen za naše bodoče delo. LOVRO VERčKO * JOSEPH LUCAS (EIECTRICAL) LTD. C. A v LTD. e GIRUNG LTD. 0 mre* R0TAX LTD. LUCAS GAS TURBINE EOUIPMENT LTD. LUCAS INOUSTRIAI EOUIPMENT LTD G. 4 E 8R»DIEY ITD. Dandanašnji se človek navdušuje za najrazličnejše reči. Tako se eni navdušujejo za šport, drugi za gostilno, Ženske za modne novosti in norosti, otroci za kajenje cigaret to — »imenitno« — navado odraslih itd. Vse je v redu, dokler človek s svojim početjem ne škoduje sočlovekuPri nas se nekateri na- Kozerija Pisarne „ali pisarne ?“ vdušujejo za velikanske abnormalne pisarne. Razumljivo je, da se jih ne veselijo tisti, ki morajo v njih delati in poslušati ropot strojev in vpitje v telefonske slušalke. Ali imajo take pisarne kakšno prednost ali so samo modni krik iz bogatega Zahoda? V en prostor tako natrpamo do 30 ljudi. Vsi razgovori, ropot pisalnih in računskih strojev, zvonenje telefonov in telefonski razgovori ustvarjajo hrup, ki človeka zelo moti pri zbranem jim nismo kos, ker pozimi običajno zmanjka pare (in premoga) in ljudje delajo v premrzlih prostorih, poleti pa samo ventilator dela prepih, da je še več prehladov. V takih sodobnih stavbah bi morale biti klimatske naprave, ki zrak avtomatično hladijo ali ogrevajo po potrebi. Ne kaže kopirati stvari, ki jim nismo tehnično dorasli, ker tako delovnemu človeku več škodujemo kot koristimo. In prednosti tako velikih pisarn? Prihranek na prostoru za nekaj miz, prihranek na vmesnih stenah in boljši pregled šefa (ki je običajno v manjši sobi) nad osebjem. Res revne prednosti v primeri z negativnimi posledicami. Cilj socialistične družbe je, da se človek na delovnem mestu čim bolje počuti, da je zdrav, da z majhnim trudom in z veseljem dela ter da doseže kar največji uspeh. Res je škoda, da ne moremo tudi v obratih zaradi tehnoloških razmer zmanjšati hrupa, ki tako neugodno vpliva na delavca in je zato največji nesmisel, da brez potrebe kopiramo krik Amerike, ker ga Lopold URAJNAR umskem delu. Znano je, da bolnik kasneje ozdravi v bolnišnici ob prometni cesti, da se otrok slabše uči v šoli, če ni miru in da hrup negativno vpliva na človekovo počutje in živce. Če. bi lahko statistično ugotavljali zdravstveno stanje in uspeh dela oseb, ki delajo v mirni okolici in tistih, ki delajo v ropotu, bi se pri zadnjem gotovo pokazale negativne posledice. Zamislimo si samo medkrajevne pogovore, ko sobesednika komaj slišiš, pa ti v pisarni istočasno še eden levo in eden desno vpije v telefon, da potem res ni mogoče normalno končati razgovora. Druga stvar je v taki pisarni zrak. Nekateri imajo radi čist in svež zrak, drugim pa prija zakajen in vroč. Tako ni nikoli mogoče vsem ugoditi in se del osebja stalno neugodno počuti, kar slabo vpliva na delovni uspeh. Stavbe z velikimi okni oziroma steklenimi stenami so res moderne, lepe; in prostort so dobro osvetljeni. Taki prostori pa imajo slabo izolacijo in so poleti zelo vroči, pozimi pa mrzli. Z našimi napravami za ogrevanje in hlajenje Letni dopusti po novem zakonu ... (nadaljevanje s 1. strani) kalcem, spajkalkaim itd. Tem delavcem se je že do sedaj priznal večji letni dopust za 2 do 6 delovnih dni, Ikot je bila pač ocenjena iteža njihovega dela oziroma njihovi delovni pogoji ali vplivi dela in delovne oikolice. Ta 'povečam j a so z manjšimi ipoprav-ki ositala še v veljavi. Glede na ndkatere spremenjene pogoje so bili namreč ustrezni Popravki (potrebni. Tako so se precej zboljšali delovni Pogoijii v delavnici za vakuumsko naparevanje in se je vane in brusilcem cihkoivih Plošč, kot tudi delavcem v eluksirnici še je priznal celo večji dodatek od dosedanjega in znaša 5 delovnih dni. Delavcem v 'tiskarni se je določilo povišanje od 2 na 4 delovne 'dni po predhodni razporeditvi DS EE. Letni: ‘dopust višji za 4 delovne dni pripada še varilcem, kaliicem, delavcem v lužilniici itd. Slede delavci v galvani, brusilci orodjarne in drugi. Tem pripada 3-dinavmo zvišanje na delovne pogoje. Končno pripada dodatek za 2 delovna dneva tudi spaj-kailkam, rezkai licem in strugarjem litoželeznih plošč in drugim, ki delajo v podobnih (delovnih pogojih. Naša tovarna je že do sedaj upoštevala tudi socialne prilike pri določanju dopusta. Tako ise je invalidom glede na stopnjo njihove invalidnosti zvišal njihov letni dopust za 2, 4 alli 6 delovnih dni in to ne glede na delovno mesto, ki ga zasedajo. Isto je obveljalo še nadalje s spremembo, da se invalidnost pod 30% ne upošteva. V poštev pride torej samo invalidnost od 30 % navzgor. Višji 'letni dopuist znaša 2 dni za invalide od 30% do 50%, 4 dni za invalide od 50 % do 75%, 6 dni pa za invaliide s 75 % ali večjo invalidnostjo. Kot posebne socialne prilike, ki so se upoštevale že do sedaj za povečan dopuist, navajamo še položaj delavk — mater. Materam se je zaradi pomoči pri vzreji in vzgoji otrok dopust 'povišal od 2 do 6 delovnih dni, in sicer dobi mati z otrokom do 8 mesecev starim 2 delovna dneva, mati z dvema ali več otroki starimi do 7 lot pa prejme za vsakega po 2 delovna dneva, vsega skupaj pa največ 6 de- lovnih dni. Dosedanja zadevna ureditev je ostala nespremenjena. Pri zvišanju rednega dopusta se upošteva tudi večja odgovornost delavca, 'ki je povezana z njegovim delovnim mestom. Dodatki dopusta za delavce z večjo delovno odgovornostjo znašajo od 2 do 6 delovnih dni. Ti so bili upoštevani že do sedaj z dopolnitvijo, da se prizna tudi preddelavcem dodatek 2 delovnih dni. Slede oddeiko-vcdije in vodje samostojnih oddelkov, šefi EE tar ostali vodilni usfllužbenoi z ustreznimi dodatki glede na njihovo odgovornost. Delovna doba je enako eden od kriterijev pri določanju dopusta. Pri tem poudarjamo, da se v smislu določil novega zalkona vračuna sedaj v to delovno dobo ves čas, ki se šteje delavcu za pokojnino, tako 'tudi dvojna leta in ne samo čas dejanske zaposlitve. Naša tovarna ni spremenila dosedanjega Obračunavanja delovne dobe za letni dopust, Iker bi vsaka sprememba dosedanjega načina prizadela prav delavce z višjo delovno dobo. Tako pripada delavcu kot do sedaj od 0 do 5 let delovne dobe od 5 do 15 let delovne dobe od 15 do 25 let delovne dobe od 25 let dalje Končno moramo omeniti še trajnejše uspehe delavca pri delu, ki tudi vplivajo na določanje višine njegovega dopusta. Vsekakor je pravilno, da se delovni uspehi delavca upoštevajo ne samo pri nagrajevanju, temveč tudi pri dopustu. Vendar je predpisati pogoj, da se upoštevajo za dopust samo uspehi trajnejše narave. Zato je bilo sklenjeno, da 'bodo morali vodje posameznih EE najprej ugotoviti take primere in jih z utemeljitvijo poslati v odločanje upravnemu odboru. Za trajnejše Po EE smo imeli, sestanke, kjer smo razložili, kako zelo je vsej naši družbeni skupnosti in nam samim potreb- uspehe piri delu pripada delavcu dodatek 4 delovnih -dni, S tem smo v glavnem pojasnili vse o letnih dopustih ter o kriterijih in merilih, ki se upoštevajo pri odločanju o višini dopusta posameznim delavkam in delavcem. Zaradi popolnosti obravnave moramo še poudariti, .da traja dopuist najmanj 14 delovnih dni in največ 30 delovnih dni. Tako predpisuje že omenjeni temeljni zakon o delovnih razmerjih. Zato ni dopustno nikomur odrediti letni dopust ,pod 14 delovnih dni niti nad 30 delovnih dni. Tudi vsi dodatki, 'ki pripadajo posameznim, delavkam in delavcem glede na spredaj obravnavane kriterije, ne morejo vplivati na ito, da bi se jim dopust povečal nad 30 delovnih dni. Mladoletnim osebam gotovo pripada iz zdravstvenih razlogov glede na njihov razvoj daljši oddih. Zato je zanje zakonodajalec predpisal, da jim pripada 'dodatni dopust v trajanju 7 dni. Delavkam in delavcem pod 18 let starosta se torej odredi .dopuist po spredaj' navedenih splošnih kriterijih, doda pa se jim še 7 delovnih dni dodatnega dopusta. Tako 14 dni letnega dopusta 18 dni letnega dopusta 24 dni letnega dopusta 30 dni letnega dopusta znaša zanje letni 'dopust najmanj 21 delovnih dni in ga ni dopustno znižati pod to mero. Kot vidimo, novi predpisi niso prinesli nobenih bistvenih sprememb pri določanju letnega dopusta delavkam in delavcem, vsaj ne za našo tovarno. Tovarna Saturnus je namreč v glavnem že do sedaj upoštevala vse kriterije pri določanju letnega dopusta delavkam in delavcem, katere je sedaj novi temeljni zakon o delovnih razmerjih predpisal. JOŽE ARH no to zdravilo, ki ga ne more proizvajati nobena tovarna. člani našega delavnega kolektiva so se tej humani akciji polnoštevilno odzvali. Prijavilo se jih je 233. Ta dan je bilo pred našo tovarno zelo živahno. Dvakrat je odpeljal darovalce avtobus Zavoda za transfuzijo, precej pa se jih je odpeljalo na kraj odvzemanja tudi s kolesi. Natančneje, kako je tekla akcija pri samem odvzemu, koliko članov je kri dejansko dalo in kakšna je statistika po oddelkih in EE, borno poročali v naslednji številki. Do tedaj bodlo namreč opravljena že vsa statistična dela in bo stanje popolnoma jasno. Vsem pa, ki so se prijavili za to humano akcijo, ne glede na morebitno kasnejšo odklonitev, se v imenu ponesrečencev iskreno zahvaljujemo. MAJDA GORŠE ZAHVALA Ze leta 1930 sem morala kot najstarejši otrok številne družine v svojem 16. letu stopiti na pot mnogih in si iti iskat tkruha. Ker mi je bila sreča naklonjena, sem kmalu dobila službo v Saturnusu. Vendar takrat samo za 6 tednov. Od leta 1930 pa do leta 1965 sem bila prisiljena še večkrat Prekiniti delo. Vendar naj bo žalostnih spominov dovolj, saj sem doživela v Saturnusu tudi veliko lepega. Posebno •de vežejo spomini na konzervni oddelek v obratu Zalog, kjer sem dočakala kot delavka in mati štirih otrok pokojnino. Ob tej priliki se želim zahvaliti še celotnemu kolektivu obrata Zalog, tovarišu Dernovšku, preddelavcem in vsem ostalim sodelavkam in sodelavcem za prejeto darilo. Ob ijem sc vas bom vedno spominjala. Sc enkrat lepe pozdrave celotnemu kolektivu tovarne SATURNUS. Marija MAHKOVEC Uspešna krvodajalska akcija • 28. maja 1965 je bila v našem kolektivu krvodajalska • akcija. Zc 14 dni prej se je sestal Izvršni odbor sindi- • kalne podružnice naše tovarne in sklenil, da bo skupaj • z OA prevzel to nalogo. f ) t ( ( t ( ( i t # t i f t * t t f ( * * i : Občni zbor sindikata . . . Nadaljevanje s prejšnje strani vsakem trenutku neposredno povezan z dogajanjem oziroma ali se tako povezanega čuti. S tem hočem reči, da moramo v sistemu samoupravljanja zagotoviti tak položaj naših delavcev, v katerem bodo občutili, da je boljše oziroma slabše gospodarjenje ali boljše oziroma slabše življenje odvisno prvič od kvalitete dela vsakega posameznika, drugič od racionalnega gospodarjenja z ustvarjenimi sredstvi. Da bomo postavili naše upravljalce v aktiven odnos do proizvodnje in gospodarjenja — delitve, moramo v našem delu vzpostaviti tak sistem, ki bo od posameznika zahteval aktiven odnos, se pravi stalno razmišljanje o proizvodnih vprašanjih, o tehnologiji, storilnosti, seveda tudi o produktivnosti in o tern kako čim bolje gospodariti z ustvarjenimi sredstvi. Določanje politike v proizvodnji ali delitvi mora biti resnična pravica, oziroma vsakdanje življenje članov kolektiva. Tu se moramo opreti na Engelsovo idejo, v kateri pravi, da mora biti sprejemanje odločitev demokratično in da mora biti izvrševanje sprejetih odločitev dolžnost vseh, ki so pri sprejetju sodelovali. Zavedati se moramo, da tak položaj sprošča iniciativo delavcev in da tak položaj zagotavlja njihovo privrženost pri izvrševanju. Samoupravljanje je torej važna faza v procesu osvobajanja delovnih ljudi in kot tako tudi predpogoj za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov. Moramo pa ga pravilno pojmovati, zaupati moramo v že zelo zrelo zavest delavcev, ki so sposobni razumeti naše procese in se za njihov razvoj tudi dosledno boriti. V prihodnosti bomo morali samoupraivljanje .krepiti predvsem z uveljavljanjem ekonomskih enot. V referatu so obdelana najrazličnejša vprašanja, med njimi tudi naslednja: Delegati so z veliko pozornostjo in zanimanjem sledili delu občnega zbora. Prepričani smo, da jim bo ta občni zbor pomenil dobro orientacijo pri nadaljnjem družbenem delu Delitev odgovornosti po EE je več kot nujna, biti mora povezana z interesi posameznega proizvajalca in upravljalca, kajti le v tem vidimo pravilen razvoj podjetja. Postavlja pa se vprašanje objektivnega odločanja o vseh ostalih problemih. Prepričani smo, da moramo pri nadaljnjem razvoju začrtati jasna pota našim službam v EE, ki delajo na analizah poslovanja. Poskrbeti moramo, da bomo dobro uredili notranjo delitev in zajemanje stroškov na eni strani, na drugi pa bomo morali povedati, kakšna so posamezna odstopanja v EE. Verjetno nam ne bo nihče zameril, če lahko odkrito povemo, da nam je trenutna zadržanost pri delitvi dohodka po ekonomskih enotah le opravičena, kajti na žalost moramo priznati, da nam manjka vrsta elaboratov in pravilnikov, ki bi urejevali zdrave ekonomske odnose. Naš cilj naj ne bo samo to, da bomo razvijali načela delitve po EE, temveč moramo doseči to, da forsira-mo organizacijo dela hi tehnologijo proizvodnje. Zavedati sc moramo, da ni proizvodnje brez dobre organizacija, naša naloga pa je temu vprašanju posvečati veliko pozornost. Trditi sicer ne smemo, da za organizacijo proizvodnje ni bilo storjeno ničesar, kar bi izboljšalo stanje, vendar vse premalo. Kajti mnogokrat ugotavljamo, da zapravljamo veliko delovnih ur zaradi slabe priprave proizvodnje. Nadaljevanje na naslednji strani Občni zbor sindikata . . . Nadaljevanje s prejšnje strani Tu se nimam namen ozirati na tisti del administrativne priprave, id izhaja pred začetkom določenega artikla, temveč na tisto, za katero vsi tako zveneče poudarjamo, da je slaba itd. Postavlja se vprašanje, kdo je pravzaprav priprava proizvodnje, ali nismo to vsi tisti, ki smo prišli v Saturnus, ali je to le samo del ljudi, ki dela na tem področju. Celotni tehnični in ostali strokovni uslužbenci smo odgovorni za organizacijo in disciplino v proizvodnji. Zato tudi menim, da nima nobenega smisla govoriti, da se nekdo na pripravo proizvodnje ne spozna. čestokrat pozabljamo, da je proizvodnja tako organiziran mehanizem, da ga ni mogoče spreminjati z besedami, temveč s preštudiranimi metodami. Vzporedno s tem, ko obravnavamo probleme proizvodnje, ne moremo mimo dejstva, da ne bi obdelali planiranja. Že nekaj časa ugotavljamo, da je proizvodnja prerastla stare oblike planiranja. Nedvomno je planska služba temelj dobre organizacije dela, seveda samo v doslednem spoštovanju in brez kakršnih koli spreminjanj plana, čestokrat razmišljamo o problemih, ki nam jih povzroča spreminjanje operativnih planov, tu se moramo vprašati, kakšni so potem naši operativni plani. Neradi priznavamo, da naši plani niso izdelani na študijskih osnovah, ker ne upoštevamo v mnogih primerih možnosti proizvodnje, dolžine tehnoloških postopkov, različnih proizvodnih zmogljivosti EE itd. Seveda moramo pri obravnavi tega problema upoštevati objektivne in subjektivne pogoje, da pa v končni fazi botruje tem problemom delo posameznikov in strokovnih služb. Mi gledamo v planski službi samo na ugotavljanje vrednosti predvidene proizvodnje in evidentiranje proizvodnje nekega obdobja. Planske službe pa nimajo samo neke analitične naloge, temveč morajo sestaviti temeljito preštudirane in trdne operativne plane, z vrednostmi in roki. Za zagotovitev doslednega izvrševanja sprejetih planov, pa bi morale te službe izdelati še detajlnejše plane gibanja surovin do končnega izdelka, kar pomeni, da bi morali izdelati plane usklajevanja posameznih del. Kot rečeno, planske službe ne morejo uspešno opravljati svojega dela, če imajo nalogo samo evidentirati proizvodnjo in nimajo potrebnih pristojnosti za operativno poseganje v proizvodnjo z namenom dosegati čimboljše proizvodne rezultate. V zadnjem delu razpravlja referat o vplivu kadrovske politike, izobraževanja in obveščanja na dobro samoupravljanje. Referat ugotavlja naslednje: Organi samoupravljanja kakor tudi sindikalna podružnica temu problemu posvečajo kar največ pozornosti. Izobraževanje članov kolektiva in usposabljanje novih strokovnih kadrov v podjetju se že nekaj let dokaj načrtno odvija. V poklicnih strokovnih šolah imamo 85 učencev kovinske in grafične stroke. Na rednih visokih, višjih in srednjih šolah pa imamo 23 štipendistov. Poleg tega se izobražuje na rednih večernih strokovnih šolah še 54 članov kolektiva, ki v dopoldanskem času redno opravljajo svoje delo. Tudi razni strokovni in družbeno ekonomski tečaji in seminarji, iki jih imamo v delovnem kolektivu, mnogo pripomorejo, da neposredni upravljale! lažje spoznavajo problematiko, s katero se srečujejo na sejah samoupravnih organov. Verjetno pa se bomo morali te oblike izobraževanja članov kolektiva lotiti še v širšem obsegu, ker le s poglabljanjem splošnega In družbeno ekonomskega znanja proizvajalcev utrjujemo in kvalitetno izboljšujemo naš samoupravni sistem. Za vse te oblike strokovnega in družbeno ekonomskega izobraževanja podjetje letno porabi okoli 25 milijonov. Ta sredstva CDS podjetja vsako leto na svoji redni seji na podlagi programa izobraževanja namensko določi za izobraževanje. Toda ta sredstva so bila vse do lanskega leta, ko je bilo moč namensko porabiti za izobraževanje samo 1,5 odstotka od bruto Izplačanih osebnih dohodkov še vedno premajhna, ter smo rabili za izobraževanje sredstva še iz ostalih skladov. V letošnjem letu, ko je možno rabiti za Izobraževanje 2,5 odstotka od bruto izplačanih osebnih dohodkov, sc je prvo zgodilo, da bi bila ta sredstva dovolj velika, toda sedaj se je pojavilo drugo vprašanje. Občinske skupščine mestnega področja Ljubljane so prejele nekakšno priporočilo, po katerem naj bi gospodarske organizacije 1,5 odstotka sredstev za izobraževanje združile v skupni sklad za financiranje strokovnega šolstva. Toda to priporočilo ni ostalo samo priporočilo, temveč so bile gospodarske organizacije skoraj prisiljene podpisati pogodbo, na podlagi katere bi morali 1,5 odstotka izločiti v skupni sklad. 1,5 odstotka predstav-•ja pri nas 24 milijonov, 2,5 odstotka pa cca 40 milijonov, torej našemu podjetju bi ostalo manj sredstev za Izobraževanje kot jih je imelo v prejšnjih letih kljub temu, da je sedaj odstotek povečan. Sklepi občnega zbora sindikata • Za obdobje, v katerem je bil letošnji občni zbor naše sindikalne podružnice je zna- • čilno, da se na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja uresničujejo • sklepi kongresov ZK in ZSJ. Vsi napori naše družbene skupnosti so usmerjeni v iz- • popolnjevanje in utrditev družbenega samoupravljanja ter v odpravljanje težav v go- # spodarstvu. • Zato je razumljivo, da se je letošnji občni zbor posvetil predvsem samoupravnim in gospodarskim vprašanjem, skušal jih je analizirati in nakazati glavne naloge, ki nas čakajo v najfoližji prihodnosti. O Uresničevanje temeljnega socialističnega načeta o delitvi po delu zahteva od samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij, predvsem sindikata, solidno znanje in sposobnost ločiti prava merila za delitev po delu od nepravih pavšalnih, linearne delitve itd. S Za resnično uveljavitev načela delitve po delu so potrebni temeljiti elaborati. • Sindikalna organizacija si bo v prihodnosti .prizadevala še (bolj izpopolnjevati sistem delitve po EE, ki mora biti naš glavni cilj za čimbolj pravično delitev. Prav tako pa si bomo morali prizadevati za popolno uveljavitev in izpopolnjevanje stimulativnega nagrajevanja. S Izvršni odbor sindikalne podružnice mora v bodoče še tesneje sodelovati z organi samoupravljanja v okviru celega podjetja. Prav tako mora izvršni odbor zagotoviti najtesnejše sodelovanje sindikalnih pododborov z organi delavskega samoupravljanja v EE. • Svojo dejavnost mora razširiti na področje gospodarskega in družbenega življenja kolektiva. Ce hočemo, da bo tem nalogam kos, mora v svojo dejavnost vključiti čim več Ijuidi, ki bedo s svojo voljo in delom v komisijah zagotovili vsestransko politično dejavnost sindikalne .organizacije. Z urami je pa res križ Naš reporter je že pred dvema mesecema opazil, da so naše ure zelo »točne«. Zabeležil jih je na filmski trak, tako da vam lahko pokažemo tri najbolj zanimive primerke razvoj kolektiva in Ikot tribuna vseh članov sproščati prizadevanja slehernega za doseganje enakih delovnih uspehov, oziroma še boljših. • Boljšega prizadevanja ,pa ni mogoče doseči s povečanjem fizičnega napora neposrednih proizvajalcev, ampak je treba v prvi vrsti razvijati sodobno organizacijo dela, uvajati mehanizacijo ter zagotoviti moderno tehnologijo proizvodnje. # Sodoben način proizvodnje zahteva večjo strokovnost naših proizvajalcev. Čeprav je letovalo na Rov-tarici že veliko ljudi, ni ta počitniški dom še toliko znan med našimi člani. Poznajo ga le tisti, ki radi hodijo po hribih, bodisi pozimi ali poleti. Za toke je dopust v hribih nekaj, o čemer govore že več mesecev pred' odhodom. Prvič v letošnji sezoni je uspelo komisiji za oddih zagotoviti našim Članom letovanje v Umagu, v prijetnih družinskih hišicah. Priprave za sprejem gostov so že v polnem teku, saj je vsak dom potreben manjših .popravil, itako da bo 15. junija vse nared za prve obiskovalce. S Za dosego tega je potrebno organizirano prizadevanje vseh družbenih in političnih organizacij iter strokovnih služb pri strokovnem in -splošnem, izobraževanju. ® Posebno bomo morali poskrbeti za to, da bomo razvijali dek» v pododborih ter krepili njihovo vlogo pri formiranju stališč EE. ♦ Važna naloga, ki stoji pred temi odbori, pa je izdelava poslovnika sindikalne podružnice, kateri naj zagotovi mesto in vlogo pododborov v EE. vsi že vplačali. Zadnjim ne-odločnežem so ostala na razpolago 'še redka proista mesita v juniju in septembru, medtem ko je v juliju in avgustu težko najti prosto mesto. Cena dnevne oskrbe je na srečo ostala še na kar vzpodbudni višini. Kljub močno zvišanim vzdrževalnim stroškom znaša za člane kolektiva in njihove najožje svojce dnevna oskrba 1400 dinarjev. Z upoštevanjem regresa v višini 500 dinarjev pa bo dopustnik vplačal le 900 dinarjev. Regres velja ravno tako za otroke do 10 let. Ti bodo plačali za oskrbo z lastno posteljo polno ceno 900 din, z regresom 250 dinarjev pa le 650 dinarjev na dan. Otroci brez lastnega ležišča pa 600 oziroma z regresom 350 dinarjev. Tuji gostje bodo morali plačati za odrasle osebe 1800, za otroke z lastnim ležiščem do 10 let starosti 1400 dinarjev in za otroke do 10 let brez ležišča 800 'dinarjev. Seveda bo receptor tudi v takih primerih upošteval regres. Za vise .pa valja doplačilo 200 dinarjev za pranje rjuh. Menjava gostov v Velem Lošinju in v Kranjski gori bo tedenska ali štirinajstdnevna, kot je to običaj že vsa leta. Tudi avtobus bo vozil tako, da bodo dopustniki ikar najudobneje potovali, izkoristili pa bodo lahko tudi karte K-15 im se peljali za četrtino cene na Lošinj. Z najboljšo željo vsem dopustnikom za lop dopust: »Ce 'boste zadovoljni, povejte drugim, če ne boste zadovoljni povejte nam!«. JANEZ HERZOG Počitniški domovi so že • Naša organizacija mora skoraj zasedeni, To vidimo iz stalno spremljati gospodarski akontacij, ki so jih skoraj Dopusti so pred nami • Nestrpno se ozirajo mnogi v temne oblake, iz katerih S lijejo curki dežja in razmišljajo, kakšno bo vreme, ko S bo prišel čas odhoda na morje, v hribe, na dopust. Sredi • junija bodo sprejeli prve goste počitniški domovi v Lo- • šinju in Kranjski gori, pa tudi domovi počitniške skup- • nosti Moste—Polje v Crikvenicl, Portorožu in Bohinju • bodo na voljo prvim dopustnikom. Za boljše učne uspehe - višje nagrade in štipendije # Pomanjkanje strokovnih kadrov je tudi v podjetju Saturnus še vedno pereč problem, S ki pa bi bil lahko iz leta v leto večji, če ne bi pristopili k načrtni in sistematični # vzgoji lastnih strokovnih kadrov. # Izredno hiter razvoj Saturnusa zahteva predvsem veliko kvalificiranih in visokokva-S lificiranih delavcev — orodjarjev, strugarjev, rezkalcev, strojnih ključavničarjev in # grafičarjev. Prav te strokovnjake pa na splošno naše gospodarstvo še vedno pogreša. # Zato ni slučaj, da imamo v poklicnih strokovnih šolah kovinske in grafične stroke S 85 učencev. Tudi ostalih strokovnjakov Uspeh I. razred II. razred III. razred — inženirjev, tehnikov in . odličen 10.000 12.000 15.000 ekonomistov nam še vedno prav dober 9.000 10.000 12.000 primanjkuje. Zato štipendi- dober 8.000 9.000 10.000 ramo na fakultetah ter sred- zadosten 7.000 8.000 9.000 njih strokovnih šolah 29 študentov oziroma dijakov. nezadosten z eno nezadostno oceno 6.000 7.000 8.000 Za šolanje omenjenih šfcu- Posebno ugodnost daje novi prizadevanje še nagrado do dentov, dijakov in učencev v Prav:lnilk 0 štipendijah štu- 20.000 dinarjev, poklicnih šolah izda podjetje dcntom in dijakom tudi s Torej so se nagrade Stoletno okoli 15 milijonov di- tem, da lahko dijak oziroma dentov, dijakov in učencev v narjov. Torej sorazmerno ve- študent zaprosi gospodarsko poklicnih šolah bistveno iz-hka denarna sredstva. Zato organizacijo za posojilo pod boljšale; vsekakor pa želimo, de^ov. kolektiv povsem opra- ugodnejšimi pogoji in z delno da bo ta sistem stimuiativne-vičeno pričakuje tudi zadovo- povračilno obvezo. Dijak ali ga nagrajevanja tudi pri iz-ijive učne uspehe od vseh, ki študent, ki bo prejemal po- obraževanju našel tisto me-se v strokovnih šolah uspo- sojilo, ga bo vračal, iko bo sto, kot ga je našel v proiz-sabljajo. Vemo pa, 'da ti nastopil redno delovno raz- vodnji. uspehi niso veldno najboljši. merje JOŽE EINSPIELER ___________________________________________________ Se vedno je vse preveč dija- ‘ , kov in učencev z negativnimi ,D!Jak ah St?de?t bo moral ocenami. Analiza učnih uspo glede na uspehe, k, j,h je do- R 1 • 1 V* • A1 , „ T : _ 31" Ste M Pet ekip ob žici okupirane Ljubljane uspehe predvsem učenci sami, fa odličen uspeh bo povrnil ki imajo malomaren o,lnoS le 5°/° prejotcga posojila, za do šole. Zato je centralni delavski Vsaka podobnost z resničnimi kvartopirci je samo slučajna ... prav dober uspeh 60%, dober 70 %, za Že deveto leto zapored je predstavljali žarišče odpora, treningu obiskali Gramozno za ob dnevu osvoboditve Ljub- pa tudi kraje trpljenja naših jamo. Na drugem treningu __w »■»«.. . zadosten [jang 9. maja manifestativni ljudi, spominjamo se sloven- smo poiskali spominski ka- svet podjetja, ko je konec usp'b 80%. Pri nezadostnem pohod »Ob žici okupirane ske zastave na glavni pošti ™en' ki ga je postavil dMov- maja na svoji redni seji spre- SJ' e Ljubljane, V tem času se in frančiškanski cerkvi, de- m .M^tiv SATURNUSA v bodo obrestovala z 2 % spominjamo tistih krajev in monstracij zena, znanih m ne- kamen smo / Qystili in dogodkov v Ljubljani in oko- znanih ilegalcev, ilegalne ti-lici, ki so v času okupacije skarne, pa tudi Urha, Gra- jemal »Pravilnik o štipendi- ranju« in »pravilnik o spre- —. obrestovala z 2 % jemu in nagradah učencev na obrestno mero. poki ionih šolah« predvsem S tem sistemom želimo upravičeno zahteval, da so dvigniti mesečne prejemke nagrade dijakov in učencev v dijakov oziroma študentov, ter na ta način izboljšati njihov gmotni položaj. Tudi nagrade učencev v poklicnih šolah bodo odvisne od njihovega učnega uspeha Poklicnih šolah odvisne njihovih učnih uspehov. Višina štipendij za dijake srednjih šol je mesečno od 7.000 do 25.000 dinarjev, in sicer: (glej zgoraj) Uspeh odličen prav dober dober zadosten Višina štipendij II. razred 21.000 17.000 12.000 7.000 šituden- III. razred 23.000 19.000 14.000 9.000 IV.razred 25.000 21.000 16.000 11.000 Razen tega pa bodo učenci, znaša od^SoO^o ki bodo 'praktično delali, pre- narjev, in sicer: jemali za izredne uspehe in Višina štipendij za študente na visokih in višjih šolah znaša od 12.000 do 30.000 dinarjev in sicer: Uspeh I.letnik II.letnik III. letnik IV. letnik odličen 23.000 25.000 27.000 30.000 Prav dober 21.000 23.000 25.000 28.000 dober 19.000 21.000 23.000 26.000 zadosten 12.000 14.000 16.000 18.000 Z udeležbo na pohodu ob žici okupirane Ljubljane so mladinci dokazali, da sc s ponosom spominjajo naše borbe možne jame ter vseh žrtev terorja. Tudi naš mladinski aktiv se že vrsto let udeležuje te tra- prebarvali, ikajlti dež in sonce sta že precej zdelala napise. Taki spominski kamni so postavljeni okoli in okoli Ljubljane in označujejo mesta, kjer iso Italijani postavili bodečo žico in na ta način skušali odrezati Ljubljano, center OF, od zaledja in partizanov. Za tretji in zadnji trening smo odšli na Urh in si ogledali spominski muzej ter spomenik žrtvam. Tako smo bili dobro pripravljeni na dan pohoda, 9. maj. Naš aktiv je sodeloval na pohodu z 22 člani. Vsaka ekipa je štela 5 tekmovalcev. Vsak udeleženec je prejel tudi tekmovalne športne copate. Ob sedmi uri zjutraj smo se vsi zbrali na Trgu revolucije pri »Sidru«, od koder smo odšli na startno mesto v Tolstojevi ulici za Bežigradom. Startali smo kmalu po 8, uri. Ves čas pohoda smo dobro hodili in smo precej skupin tudi prehiteli. Dve naši ekipi pa sta 'bili kar kma- Civilnopravna razmerja, ki niso delovna Novi zakon o delovnih raz- urediti sprejem delavcev na pusti, ker se bodo morali že idi^dvake?,-! lu_X ,prv^1 a 1 staL- Perjih, novi zakon o podjet- delo, na novo določiti vse letos določati po novih meri- , ,P . 1 in_, r, i ,: Ob vsej poti je tula tudi služ- "■ ■ - ------ obletnico zmage nad tasiz- ba prve pomoči, katere nihče mom. Tako smo se letos od- ocj nas nj potreboval. Malo jih itd. nalagajo delovnim or- delovne dolžnosti delavcev, lih. Statut bo treba dopol- ganizacijam množico zadev, predvideti bo treba nove po- niti tudi glede meril za de- ..... . . .. ^ ,, — - — - -—- u:; ss£L£STlz Tako bo Imela nova komisija skusnega dela za ugotavlja- ccv v gospodarski organlza- pohocl na 15 1011 dolgl pr0lgl- Jala za fanti, pa smo vendar nos,? d*la* “ b° po„ob?ž- nJe kršitev delovnih dolžno- «*»■ Ker nismo hoteli, da bi pri- vsi zadovMjni in veseh preho- i 1 mogoče celo večje, kot stl lln za )zrekanje ukrepov Razen temeljite obnovitve s 1 na 'PpHocI nepripravljeni in Je bdo ob sprejemu statuta. ,)r{>ti krš,Icem dolžnosti. statuta bo treba spremeniti bi morda na pot, celo omaga-eluvski svet je na seji .. .. . , skunnost Pravi,nlk o delovnih razmer- I1- ®mo *e odločili, da bomo maja 1965 imenoval stal- l>oklcr delovna skupnost Pravilnik o delitvi oseb- 1Tndl ltudl nekaJ tremngov. Da ho komiciir. vsega tega ne bo storila, do J r “ 1K ----*-! — --- --------------J! »o komisijo za spremembe vsfSa tega ne bo storita, no „ega" dohodka,"pripravil raz- Pa ne bi pešačili samo zaradi m dopolnitve statuta in osta- ,akrat «e bo mogoče nikogar nc I>ravL]nikc u jih predvi- h°je, smo se dogovorili, da llh samoupravnih aktov. sprejeti na poskusno delo, ne deva že sedanji in jih bo bomo na vsakem treningu V komisijo so bili Imeno- bo mogoče govoriti o nelz- prcdvldel še dopolnjeni sta- obiskali določeno mesto, ki je jmi: dr. Alojz Jama, Anton polnjevanju delovnih dolžno- tut, pripraviti poslovnike In zgodovinsko povezano z bo-abjek, Miloš Mikolič, Ber- stl, ker te še ne bodo nikjer vrsto začasnih ukrepov, kar iem Ljubljane za sv Iliri n ------—— ’ — —------ - viotv 4.uvuauiii uiviuj/dv, ivai J J J--- -- —--------- “ra Potočnik, Ivanka Mar- določene In za to tudi ne bo vse j,0 potrebno, če naj delo Vsi kraji, kjer smo bili, pa so °p‘ mogoče proti nikomur izre- v kolektivu pravilno poteka, tudi ob trasi, kjer je med * r* spremembi statuta bo kati nobenih ukrepov. Ponov- okupacijo žica Oklepali a Ljub- Potrebno popolnoma na novo no morajo biti urejeni do- ALOJZ JAMA Ijano. Tako smo na prvem dili 15 km dolgo pot. Na cilj, ki je bil na Trgu revolucije, smo prišli okoli 10. ure in smo tako s časom dveh ur izredno zadovoljni. Za uspešen zaključek pa smo se nato še mailo poveselili na skupnem kosilu pri »Slamiču«. Drugo leto pa bomo zo-svobodo. pet prav gotovo med prvimi, ki se bodo prijavili za jubilejni pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«. MILOŠ MIKOLIČ Parola v zloglasnem BUCHENWALDU: „Vsakemu svoje“ Večina izmed 26 udeležencev Kompasovega potovanja v taborišči Buchenvvald in Dachau, ki so potovali z avtobusom na svečanosti ob dvajsetletnici osvoboditve zloglasnega taborišča v Buchen-waldu, je 1(1. aprila 1945 stresla s sebe 'težko moro. Leto, ki prelaz pa je bil zaradi deževnega vremena dokaj pust, saj smo bili prikrajšani za lep razgled. Pot proti Dunaju smo prevozili v znamenju velike žeje, ki je brez deviz nismo mogli ustrezno pogasiti. Takoj po prihodu na Dunaj smo se nem po Janu Husu in nato dalje do Prage. Žal nam na tej poti vreme ni bilo naklonjeno ter je bila sicer lepa pokrajina zavita v dolgočasno sivino, katero so prekinjale številne poljske in gozdne živali — srne, zajci in fazani. VVeimar so namreč zasedle že druge .delegacije, Iki so prispele pred nami na svečanosti ob 204etnici osvoboditve Butihenvvalda. Naslednji dan, v soboto, smo se v lepem vremenu odpeljali v taborišče Buchen-wa!d, kjer so tovariši, ki so dve, pa tudi dalj časa jim je nemški škorenj kratil pravico do svobode ter j.ih držal zaprte v razvpitih koncentracijskih taboriščih. Že v zgodnjih jutranjih urah v sredo 7. aprila, ko smo čakali na odhod avtobusa, so se stari znanci pogovarjali o dogodkih v taborišču. Tik pred odhodom nas je vodič tovariš žužek preštet, šofer Bogdan pa pognal svoj novi avtobus na skoraj 2300 km dolgo krožno pot. Postanek na Trojanah je žal odpadel, iker je bilo iše zaprto, pač pa smo v Mariboru z naglico pojedli vsak svoj golaž z malim pivom in obvezno turško (kavo. Prehod na avstrijsko stran je potekel brez .posebnosti, tako da smo lahko nemoteno nadaljevali pot do Semeringa. Viso- nastanili ,v 'hotelu, potem pa smo šli na oglede. S tovarišem Bečanom sva imela v žepih vsak po 25 šilingov, vendar sva kaj kmalu dobila občutek manjvrednosti, saj s toliko denarja ne bi mogla kupiti drugega ikot nekaj (kozarcev piva. Vseeno sva korakala več kot dve uri po mestu ter pasla radovedne poglede po izložbah ter preračunavala šilinge v dinarje in ugotavljala, da so nakupi v Ljubljani cenejši, razen morda večje izbire. Po dobro prespani noči smo se zbrali naslednje jutro k zajtdkiu. Po dvournem ogledu mesta smo nadaljevali pot proti mejnemu prehodu Zmojno. T.u je bil pregled že ostrejši, vendar smo po približno enournem poslaniku nadaljevali pot preko moravskih polj proti Taboru, zna- Spomeniki ponazarjajo trpljenje, ki so ga preživljali zaporniki Prihod v Prago smo nestrpno pričakovali, vendar zaradi meglenega in deževnega vremena nismo mogli uživati ob lepem razgledu. Zaradi dežja tudi ni bilo nič z ogledom mesta. Zato smo po večerji popili vsak svoje pivo in odlšli k .počitku. Naslednje jutro nam je razkazal zanimivosti Prage prof. Bregant, 'ki sicer živi stalno v Pragi, je pa po rodu Zagrebčan. V kazal mnogo zanimivega. Naj-pičlilh dveh urah nam je po-bolj nam je ugajala knjižnica, poilna starih knjig in lepih fresk po stenah in stropih. Ob lil. uri srno morali že na pot proti Weimaru v Nemški demokratični republiki. Malo daljši zadržek na prehodu Altenberg je povzročil, da smo se morali voziti ponoči po avtocesti mimo Wei-mara do Erfurta, kjer smo imeli rezervirana prenočišča. Približno 20 km oddaljeni bili zaprti v tem taborišču, hitro našli mesta, na katerih so pred dvajsetimi leti stale njihove barake. Po ogledu taborišča, krematorija in muzeja, smo si ogledali še lepo urejen spomenik več deset-tisočev pobitih ujetnikov. Skozi vrata glavnega vhoda, na katerem piše »Jedem d!as seine« je korakalo preko 250.000 ljudi, od katerih je umrlo ali pa je bilo pobitih kar 57.000 ljudi v komaj 8 letih obstoja tega zloglasnega taborišča. Ostali jetniki pa so morali dellati po dvanajst ur dnevno najtežja dela, ob neprestanem vpitju, pretepanju, pobijanju. Poleg nemških stražarjev so vneto sodelovali pri Okrutnostih tudi jetniki — kriminalci in delomrzneži, ki so bili pogosto še hujši kot sami Nemci. če bi človek hotel opisati vse težave, ki so jih prestajali jetniki v taborišču, bi moral napisati debelo knjigo, NOVI SODELAVCI Teodor KRALJ, Miha BERClC, Robert KAČAR, Anton KRKOVIČ, Etini CUDER, Boris ZORKO, Ludvik HRIBAR, Franc METELKO. Novim sodelavcem želimo, da bi se v kolektivu prijetno počutili. ODŠLI IZ KOLEKTIVA Po sporazumu — na lastno željo Marija JAMAR, Slavko JAGORINEC, Zvonka MAVlC, Marija FISTER, Frančišek RANCINGER, Ladislava ZAGORC, Milan MIJATOVIC, Marija VEHOVAR. Samovoljno Franc MOŽGAN, Fani RISTIČ, Lenčka DUH, Jovan SOLDAT. POROČILI SO SE Vida GRIS — poročena BABNIK, Anton LEVSTEK — poročil tovarniško delavko Ano KENDA, Marija GROBI N — poročena NOVAK, Marija GOSPETI — poročena PE-TRANOVIC, Marijana JERMAN poročena PINCOLlC, Ljudmila STIMPELJ poročena TOROMANOVIC. Mladoporočenkam in mladoporočencem naše tople želje za srečo na novi življenjski poti. »GLAS SATURNUSA«, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus Ljubljana. Ob železnici 16, tel. 33-666. Ureja uredniški odbor: Jože Finspiler, Janez Herzog, Peter Mam, Janez Ošaben in Elizabeta Vide. Glavni urednik: Jože Einspiler. Odgovorni urednik: Peter Mam. Tiska tiskarna ČP »Gorenjski tisk« Kranj. Rokopisov ne vračamo. pa še ne bi mogel opisati vseh grozot, ki so se dogajale. Naslednji dan smo se vsi udeležili slavnosti na zbornem mestu v taborišču, od koder so odkorakale delegacije k spomenikom ih položile vence v spomin padlim žrtvam, žal pa po programu potovanja ni bilo več časa ter simo morali na pot proti Miinahenu. Vozili smo se po avtocesti in prešli močno zastraženo mejo med obema Nemčijama. V Miinchen smo prispeli pozno zvečer ter se dogovorili za obisk taborišča Dachau. Naslednje jutro smo sc odpeljali z avtobusom v 19 km oddaljeno taborišče, ki pa je skoraj v celoti podrto. S tovarišem Bečanom sva še našla mesta, kjer so stale barake, v katerih sva bivala med vojno. Postavljeni spomenik je precej 'skromen, čeprav je bilo tukaj še več žrtev kot v BuchenvvalcLu. Ogledali smo si tudi oba krematorija, ki sta spremenjena v muzeji ter le od daleč zborno mesto, vhod v taborišče z napisom »Arbeit machit frei«, kopalnico in edino barako, ki je še ostala. Za ogled je bilo na razpolago le malo časa, ker smo morali čimprej na pot proti domovini. Kmalu po 12. uri smo krenili na najdaljšo etapo naše ga .potovanja in preko Avstrije prišli na 'Podkoremskem sedlu v Jugoslavijo. Pozna noč je bila, ‘ko smo utrujeni izstopOi polni vtisov iz avte husa, se poslovili in odkorakali vsak na svoj. dom. Zadovoljna in hvaležna podjetju, ki nama je omogočilo potovanje, sva se vrnila s poti, ki nama je vzbudila vse petino težkih spominov in osvežila tisto, kar je bilo im 'kar se ne sme nikoli več ponoviti. Janez Herzog Novi trikotnik že osvaja tržišče Zah. Nemčije (nadaljevanje s 1. strani) žiišča začel z intenzivno prodajo na ostalih trgih. Električno energijo je sedanji trikotnik dobival od baterije, ki leži v posebni škatli, pripeti na zadnji strani trikotnika, ki smo jo tokrat izdelali v Saturnusu, ali pa po posebnem 30 m dolgem ‘kablu, priključenem na zadnji del avtomobila. V bodoče bo ta baterija odpadla, ker jo bo g. Voigt nadomestil s suhim akumulatorjem v velikosti vžigalnika. Prav tako bo dodatno treba lepiti na trikotnik lepilni trak in montirati plastični pokrovček, v katerem je zakrita žarnica. Upamo, da smo s tem izdelkom našli artikel, ki bo prodrl v širok krog potrošnikov širom sveta in ki nam bo lahko prinesel marsikateri dolar, talko nujen za uvoz potrebnega reprodukcijskega materiala. MILOŠ ČOPIČ Dosledno izpolnjujmo navodila za prijave poškodb! Centralna HTV komisija ugotavlja, ida prijavljanje poškodb pri delu ne teče v skladu z internim pravilnikom o HTV. Varnostni službi v podjetju je zaradi neupoštevanja navodil nemogoče spremljati poškodbe pri delu. Vsak zaposleni v podjetju mora: 1. za vsako poškodbo Iskati pomoč v OA ne glede na to ali bi zahtevala bolniški sta-lež ali ne. Poškodba se registrira v evidenčni knjigi, ki jo hranijo v OA. Če se zdravstveno stanje poslabša, služi evidenčna knjiga kot dokaz, da se je delavec ponesrečil v podjetju. V kolikor se ponesrečeni ne bi javil v OA, se mu poškodba ne prizna. Poškodbe, ki se pripetijo v nočnem času, ko OA ne posluje, morajo ponesrečenci prijaviti preddelavcu ali mojstru. Usposobljena oseba ijim nudi Prvo pomoč in jih vpiše v evidenčno knjigo, ki se nahaja v omarici prve pomoči. 2. Vsak član kolektiva, ki se ponesreči pri delu, mora poškodbo takoj javiti svojemu predpostavlj enemu1, 'ki nato prijavi poškodbo oddelku higiensko tehničnega varstva. V vsakem primeru- je treba Skrbeti, da je delovno mesto takšno, kot je bilo ob poškodbi. To je potrebno zaradi lažje analize poškodbe. 3. Ponesrečenci, ki se poškodujejo na poti v podjetje oziiroma iz podjetja domov, morajo varnostni službi podjetja predložiti izjavo očividcev nesreče ali pa poskrbeti, da poškodbo registrira organ LM. 4. Vsak ponesrečenec se mora 24 ur po nudenju prve pamoči javiti varnostni službi zaradi registracije poškodbe. Poškodbe se v nasprotnem primeru ne bodo priznavale. TONE ŽABJEK H Iz uradnih listov Uradni list SFRJ št. 16 Temeljni zakon o skrbništvu, zakon o otroškem dodatku, zakon o spremembah in dopolnitvah zalkona o prevozu po železnicah, zakon o spremembah iin dopolnitvah zakona o stanovanjskih zadrugah. Uradni Ust SFRJ št. 17 Temeljni zakon o delovnih razmerjih, temeljni zakon o podjetjih, odlok o naj višji obrestni meri, po kateri se smejo dajati potrošniški krediti. Uradni Ust SFRJ št. 18 Zakon o splošnem upravnem postopku. Uradni Ust SFRJ št. 20 Zakon o razglasitvi devetega maja — dneva zmage — za državni praznik. Uradni Ust SFRJ št. 21 Zakon o upravnih sporih Uradni Ust SFRJ št. 23 Zakon o družbenem knjigovodstvu, Uradni list SFRJ št. 24 Temeljni zakon o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe k odloku o regresu za prodane in dobavljene količino kuriva za široko potrošnjo. POŠKODOVALI SO SE Okrogli oddelek 3 Štirioglati oddelek 3 Obrat Zalog 2 Stancarija OTP 2 Razvoj in delavnice 2 Tiskarna 1 Montaža OTP 1 Plastika 1 DUR 1 Skupaj: 24 ANICA CEVNA — 1. april — Pri zgibu dna na dozah »Izolirka« si je poškodovala palec desne roke. ANGELCA NOVINC — 1. april — Ker ni bilo prostora, da bi transporter dostavil material k stroju, je ponesre-čenka sama nosila in izbirala pokrove, pri tem pa si je poškodovala mezinec leve roke. Vzrok poškodbe je bil hiter delovni tempo. MAGDA FICKO — 5. aprila — Ponesrečenka dela v kuhinji. Tega dne je z nožem čistila karfijolo, pri tem ji je nož spodletel in se je urezala v kazalec leve roke. BERNARDA LONGYKA — 8. april — Ponesrečenka je prelagala okvire stop svetilke. Naloženi stolpec okvirjev se je skoraj prevrnil, ponesrečenka ga je hotela z roko zadržati, pri tem pa se je urezala v podlaket leve roke. Vzrok je bil tesen prostor. ANICA BRVAR — 8. aprila — Pri prenašanju kovinskih ohišij ji je eno padlo na desno nogo. Poškodovala si je palec. Poškodba je nastala zaradi kršenja HTV pravil. IVAN MARKOVIČ — 10. april — Ponesrečenec je hotel prenesti pločevino k stiskalnici, pri tem pa je zadel z levo nogo ob naloženo pločevino. Poškodoval si je gle- ženj. Vzrok poškodbe je tesen prostor. MARJAN KUNEJ — 13. april — Na stopnicah OTP je padel in si poškodoval gleženj desne noge. Vzrok poškodbe so gladke in spolzke stopnice. EMA VIČAR — 13. april — Ponesrečenka je z vzmetmi pritrjevala parabolo žarometa premera 170 na obroč, pri tem pa ji je vzmet odletela v levo oko. MARIJA GRADIŠNIK — 13. aoril — Ponesrečenki je polizdelek po končani operaciji ostal v zgornjem delu orodja. Z roko je hotela odvzeti polizdelek izpod orodja, pri tern pa je sprožila stroj. Stisnilo ji je kazalec leve roke. Neupoštevanje HTV pravil. DRAGA PETEK — 14. april — Ponesrečenka je zapirala garniture kuhinjskih škatel. Pri delu ji je leva roka močno otekla. ANICA GABRIČ — 15. april — Ponesrečenka je prenašala k stroju pokrove za nadaljnje delo. Kartonski zaboj ji je zdrsnil z rok in delavka ga je hotela zadržati. Pri tem pa se je z enim izmed pokrovov urezala v mezinec leve roke. Nepravilni delovni postopek. ELIZABETA VUČKO — 15. april — Ponesrečenka je dvigala pločevino s palete na delovno mizo pri stroju. Zaradi pretežkega bremena si je poškodovala mišičje podlakta desne roke. Vzrok poškodbe je pretežko breme. JANEZ LUZNAR — 15. april — Ponesrečenec se je peljal na delo. Pri pogonu se je motorno kolo vžgalo in mu poškodovalo desno roko. DRAGA VIDIC — 16. april — Pri umivanju ji je tiskarski valj poškodoval levo nogo. Vzrok poškodbe je bil hiter tempo dela. ANICA RENKO — 19. april — Ponesrečenka je zapirala dno »kuharčka« na zapiralnem stroju. Ker je prehitro sprožila stroj, ji je kotač poškodoval kazalec desne roke. Vzrok poškodbe je bila nepazljivost pri delu. FRANCKA SETNIKAR — 19. april — Na poti v službo jo je podrl avtomobil. Poškodovala si je koleno leve noge. Vzrok poškodbe je bila neprevidnost druge osebe. DUNJA HAFNER— 20. dpril — Ponesrečenka je robila pokrove »Beograd«. Na mokrem pokrovu ji je roka zdrsnila in se je urezala v kazalec desne roke. Nepredvidena motnja v tehnološkem procesu je bila vzrok tej poškodbi. IVANKA POVIRK — 22. april — Ponesrečenka je hotela dvigniti pločevino, da bi jo nesla k stroju za obrezovanje vogalčkov. Pri potegu se je urezala v sredinec in prstanec desne roke. Vzrok poškodbe so bile raztrgane rokavice. ANICA CEVNA — 22. april — Ponesrečenka je samovoljno pristopila k stroju za robljen je dvokilogramskih doz. Z levo roko je zašla pod orodje in si poškodovala mezinec. Kršenje HTV predpisov je bil vzrok te poškodbe. NADA NOVAK — 24. april — Ponesrečenka je zapirala polkilogramske doze na zapiralnem stroju. Zaradi prehitrega vstavljanja doze, ji je vrteči se kolut poškodoval kazalec desne roke. Nepazljivost je vzrok tej poškodbi. m m iTi m m m m fij m fij m (fi ANICO IN FRANCA Precej časa sem iskal najmlajši par v naši tovarni. Anico Sever in Franca Kralja. Anico sem našel pri stroju v tiskarni, kjer dela že več kot eno leto in kar nisem mogel verjeti, da je že poročena. »Saj imam že 19 let«, mi je povedala ter se na ves glas smejala mojemu zmigovanju z glavo. »Med otroci v naši družini ' sem druga po starosti, starejša sestra je tudi zaposlena v Saturnusu, ostali 4 pa so še doma na Turjaku.« Seveda smo takoj obravnavali tudi stanovanjsko vprašanje, ki je pri vseh mladoporočencih največji problem. »Trenutno stanujeva v sobi v ■samskem bloku, kjer je mož že prej stanoval«, mi je povedala Anica, »moj mož je že vložil prošnjo, da bi lahko še naprej stanovala v tej sobici.« Tudi tovariš Kralj je s svojimi 24 leti resen zakonski mož, ki ga trenutno najbolj skrbi stanovanje. »Ce bi le mojo prošnjo za sobo ugodno rešili, bi si čez nekaj časa že opomogla in si uredila stanovanje,« se mu je odtrgalo prav od srca. Čeprav vem, kako na tesnem smo s stanovanji v Saturnusu, bi bilo vseeno lepo, če bi vsaj našemu najmlajšemu paru olajšali prve korake v skupnem življenju. Povedala sta mi še, da kosita v tovarniški menzi, večerjo pa skuha Anica sama doma: »Pa se mi ni še nič prismodilo,« je še hitro pristavila. »S skupnim zaslužkom sva kar zadovoljna,« je nadaljeval razgovor tovariš France, »saj rada delava, pa tudi popoldne rad poprimem za delo, zlasti takrat, ko dela Anica v popoldanski Izmeni, saj je doma tako prazno.« Pa še to mi je povedal, da dela v strojni delavnici že dve leti, ter da je spoznal Anico v tovarni. »Ze osem let sem od doma in mi urejeno življenje bolj ugaja,« je še dodal. Poslovil sem se in zahvalil za prijeten razgovor ter jima zaželel v imenu uredništva vso srečo na škupni poti. Janez HERZOG naziv [] | kraj naziv m [naziv fkraj v BISTRI ZAŠČITNI VSEM REŠEVALCEM! mi. Pri žrebanju bomo upošteva- Vaša naloga je, da pravilno rešite 11 samo popolne rešitve z vsemi vpisi zaščitne znake in jih vpišete v do- kot je navedeno v navodilu za re- ločene razpredelnice pod naziv in Sevanje. kraj. Nato izpišete zahtevane črke Rešitve oddajte do 26. junija v in jih vpišete v razpredelnico pod nabiralnik GLASU SATURNUSA. »REŠITEV«. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagra- Ob pravilni rešitvi boste dobili da 6.000, druga 5.000, tretja 4.000 ime naj večje ptice med ujeda- in pet nagrad po 1.000 din. SAJ BISTRE STE GLAVCE -ČAKA, SAJ UM VAM JE DAN! Z ZNAKI NA DAN, NAGRADA VAS RESITEVl Največja ptica med I ujedami Jo naziv - n kraj