Ufo	X
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 Ur (za inozemstvo 110 Ur), za '/•
eta 60 Ur za */« leta 38 Ur. mesečno • Ur. Te. tenek* izdaja letno 60 Ur. Plača in tod ae v Ljubljani.
TRGOV
UST
Časopis za	trgovino,	Industrllo
Številka
Uredništvo: Ljubljana. Gregorčičeva uUca 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor.
filčeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranil nici v Ljubljani St. 11.953
Liubliana, torek 22. februarja 1944
Ob 25 letnici Združenja industriicev
lih ta ****t#rBI
  ___________ »n	t	0»Mt
Ustanovitev družbe za blagovni promet _ v Jadranskem primorju
Službeni list štev. 12. je objavil naslednjo naredbo:
Clen 1. — Da se zagotovi življenjsko važno blago za operacijsko ozemlje Jadransko primorje, ustanavljam »Blagovnoprometno družbo Adria«. Družba je javnopravno telo, popolna pravna oseba in ima svoj sedež v Trstu.
Clen 2. — Organi »Blagovnopro-'netne družbe Adria« so:
a) načelstvo, sestoječe iz predsednika in treh članov;
b) nadzorstvo, sestoječe iz petih članov.
Načelstvo in nadzorstvo postavljam in razrešujem jaz.
Clen 3. — >Blagovnoprometno družbo Adria« zastopata navzven predsednik in en član načelstva. Načelstvo je upravičeno imenovati ( prokuriste. Njih imenovanje se mora javno razglasiti.
Trst dne 29. decembra 1943.
Vrhovni komisar: Rainer s. r.
Iz statistike Zavoda za socialno zavarovanje
Januarja je bilo 22.998 zavaro-vanih delavcev in nameščencev; 0(1 tega pri ZSZ 18.403, pri TBPD Pa 4595. Bolnikov je bilo 678 ali -95%. Povprečna dnevna zavarovana mezda je bila 28.05 lire, skupna dnevna zavarovana mezda , pa 645.202 lire.
Po strokah so zavarovani delavci in nameščenci razdeljeni takole; hišni posli 2641, trgovina 2039, gradnja železnic, cest in vodjih zgradb 1687, občinski obrati 1368, visoke gradnje 1262, kovinska industrija 1047, denarni in zavarovalni zavodi ter samostojne Pisarne 1028, razni svobodni po-c jc.i 1368, javni promet 946, za-;’ebna prometna podjetja 462, kemična industrija 474, .gradnje presnih sredstev 183, centrale za Proizvajanje sile 140, tekstilna in-' ‘ ustrija 687, industrija papirja 722, 'Odustrija kože in gume 103, pre-1 elovanje kože 471, gozdno-žagar-i a industrija 367, predelovanje j „esa 488, industrija živil in pijače <80, tobačna industrija 563, oblačilna industrija 792, grafična industrija 689, industrija kamenja in ; zemlje 529, gostinski obrati 736, higiena 746, kmetijstvo 80.
______
Ukinitev sekvestra Pri Standard Vacuum Oil Comp.
Prezident pokrajinske uprave general Rupnik je ukinil odločbo 'vsega Visokega komisarja za JuPijansko pokrajino, s katero se J.e “Ro vse in vsakršno poslovanje c * užbe Standard Vacuum Oil Com-Puny of Jugoslavia v Ljubljani postavljeno pod sekvester.
^ovojni problemi madžarske industrije
V	zadnjem času se predstavniki Madžarske industrije močno zanihajo za rešitev vprašanja, kakšen ^ Prehod gospodarstva iz vojne v h>r- dobo. To je posebno važno Industrijo, ki je morala izvesti ■Jfivečje prilagoditve in preure-«ve zaradi vojnega gospodarstva. l1"1 njenem prehodu v mirno dobo 7^° tri skupine problemov: teh-j .1tta, gospodarska in upravna. Te 1 skupine problemov je treba r°učiti že zdaj v splošnem za vso
Združenje industrijcev in obrtnikov ima za seboj 25 let uspešnega in koristnega dela. Že v začetku leta 1919. so naši gospodarstveniki občutili potrebo po čvrsti organizaciji industrije in 8. januarja leta 1919. je bil v Zbornici za trgovino in obrt v Ljubljani sestanek zastopnikov industrije, na katerem je bil izvoljen pripravljalni odbor za Zvezo industrijcev. Predsednik odbora je bil Vinko Majdič, člani pa Fran Bonač, Dragotin Hribar, inž. M. Mihor, dr. Fran Novak in Avgust Praprotnik. Odbor je z vnemo izvedel priprave za ustanovno skupščino, tajniške posle pa je opravljal dr. Novak, ki si je pridobil posebne zasluge pri ustanovitvi Zveze.
Ustanovna skupščina Zveze industrijcev je bila 9. februarja 1919. v magistratni dvorani in za predsednika nove gospodarske organizacije je bil izvoljen Vinko Majdič iz Kranja. Po njegovi smrti dne 29. maja 1924. je postal predsednik Dragotin Hribar. Ko se je g. Hribar zaradi bolezni moral umakniti iz javnega delovanja, je bil zaradi velikih zaslug za organizacijo imenovan za častnega predsednika, na glavni skupščini pa je bil za predsednika Zveze izvoljen Anton Krejči iz Ruš. Ker njegov naslednik inž. Milan Lenarčič v prehodnem stanju ob preosnoviorganizacije n,i nastopil svojih funkcij, je Anton Krejči uspešno vodil Zvezo v dobi, ko se je pripravljala in izvršila njena preosnova iz prostovoljne organizacije po društvenem zakonu v prisilno organizacijo po novem zakonu o obrtih. Dne 29. aprila 1937. je bil za predsednika izvoljen Avgust Praprotnik, ki je že prej dalje časa vodil Zvezo kot poslevodeči podpredsednik. Po tragični smrti predsednika Praprotnika je postal predsednik Združenja industrijcev in obrtnikov Fran Heinrihar. Glavni tajnik Zveze je bil do svoje smrti inž. Milan Šuklje, od 10. februarja leta 1937. pa je glavni tajnik dr. Adolf Golia.
Organizacija industrijcev si je že v prvih letih svojega obstoja pridobila velik ugled in vpliv tudi izven svojega lokalnega območja. Njeni predstavniki in zastopniki so odločilno sodelovali v mnogih važnih gospodarskih ustanovah. Pokojni predsednik Praprotnik je med drugim zavzemal tudi mesto predsednika Centrale industr. korporacij. Ze v prvem poslovnem letu organizacije so njeni zastopniki delovali v uradu za prehodno gospodarstvo, v komisiji za stvarno demobilizacijo, v paritetni komisiji posredovalnice za delo, v stalni elektriškj komisiji, v strokovnem sosvetu za usnje itd.
Ob preosnovi v obvezno združenje po obrtnem zakonu so se morala pravila prilagoditi novemu
industrijo in posebej še za razne industrijske panoge. Predstavniki industrije so ustanovili odbor, ki zbira gradivo za razčiščenje in rešitev vseh teh problemov. Začeli so pri tekstilni industriji in so že vsi njeni važnejši obrati dobili vprašalne pole, na katerih bodo točko za točko označili svoje predloge in načrte obratne preureditve. Vse to gradivo bo odbor uporabil za sestavo splošnih in posebnih načrtov industrijske preureditve.
pravnemu stanju, ponovna sprememba pravil pa se je morala izvršiti ob reorganizaciji delodajalskih združenj leta 1942. V glavnem je šlo pri vseh teh spremembah le za spremembe glede pristojnosti za odobravanje proračunov in računskih zaključkov, do-čim je ostal delokrog organizacije v bistvu nespremenjen. Tudi sprememba naziva v Združenje industrijcev in obrtnikov je bolj formalnega pomena, ker posluje Odsek za obrtništvo popolnoma samostojno.
Nespremenjeno dosledno in smotrno deluje organizacija industrijcev od svoje ustanovitve v dveh smereh za gospodarski napredek. Prva smer njenega delovanja zasleduje zaščito interesov včlanjenih industrijskih podjetij. Sem spadajo nešteta pojasnila in nasveti v vseh stvareh, ki so v zvezi s poslovanjem industrijskih podjetij. Kako važno in potrebno je to delovanje, se vidi iz tega, da je neposredni kontakt organizacije s članstvom od leta do leta tesnejši ter število zadev in predmetov, ki se obravnavajo po želji posameznih podjetij, v stalnem porastu. Vse to da seveda ogromno dela,
»Siidost-Eelio« je opisal načrte za pridelovanje oljnatih rastlin v vseh evropskih deželah. To pridelovanje se močno pospešuje že od leta 1940., čeprav niso v vseh deželah zaradi vremenskih razmer doseženi zaželeni uspehi. Kjer bo le mogoče, bodo letos kulture oljnatih rastlin znatno povečali.
V srednji Evropi je pri pridelovanju oljnatih rastlin Nemčija na prvem mestu, Lani so kulture oljnatih rastlin obsegale okrog
480.000 ha, letos pa bodo povečane za 25 °/o ter se bodo tako po velikosti približale nasadom sladkorne repe. V Protektoratu so se v primerjavi z letom 1941. kulture oljnatih rastlin lani povečale za 658 °/o, letos pa jih hočejo povečat i za 867 °/o. Precej bodo povečane te kulture tudi v Generalni guberniji, kot oljnata rastlina pa pride letos v poštev tudi mahorka. V Švici bodo letos nasadi ogrščice obsegali 6000 ha.
V južnovzhodni Evropi, kjer uspeva največ oljnatih rastlin, je s pridelovanjem takole: Slovaška 3000 ha ogrščice in 7000 ha maka. Madžarska bo skušala nasade oljnatih rastlin povečati za 25 do 30°/o. V obeh deželah je bil lanski pridelek ogrščice slab. V Romuniji bodo predvsem razširili nasade sončnic, ki so lani obsegali 355.340 ha. Povečano bo tudi pridelovanje lanu, konoplje in soje. Lanski nasadi soje so obsegali
84.000 ha. Iz Bolgarije ni podatkov o obsegu raznih kultur oljnatih rastlin, vlada pa je spet izdala razne naredbe za povečanje pridelovanja ter za zbiranje pridelkov. V Grčiji so se zaradi povečanega pridelovanja žita in sočivja nasadi oljnatih rastlin precej skrčili,« zmanjšala pa se je tudi proizvodnja olivnega olja od 167 tisoč 854 ton 1. 1939. na 82.234 ton 1. 1942. Na Hrvatskem obsegajo nasadi sončnic 17.000 ha, soje pa
Iti ga zmore samo iniciativno in požrtvovalno vodstvo ter sposobno in marljivo uslužbenstvo organizacije. Druga, še važnejša in pomembnejša smer delovanja pa zasleduje vprašanja, ki se tičejo interesov vse industrije ali pa vsaj skupnih interesov posameznih industrijskih panog. Tu gre zlasti za vprašanja, ki so v zvezi s splošno gospodarsko politiko. Na tem področju svojega delovanja proučuje Združenje osnutke raznih odredb ter daje izjave in stavlja iniciativne predloge, da se zavarujejo upravičeni interesi industrije.
V	vojni se je območje Združenja skrčilo, delo pa se je znatno pomnožilo, ker stavlja tudi vojna doba vedno nove in težje naloge. Združenju so bile v zadnjem času poverjene nekatere nove funkcije, med katerimi so najvažnejše one, ki so v zvezi z dodeljevanjem surovin. V velikem, uspešno opravljenem delu ter v bogatih izkušnjah četrtstoletja ima Združenje zanesljivo poroštvo, da bo njegovo delovanje tudi v bodoče uspešno in koristno ter da bo v našem gospodarskem življenju zavzemalo zasluženo in priznano zgledno ter ugledno mesto.
okrog 9400 ha, najvažnejši nasadi oljnatih rastlin v Srbiji in Banatu pa so naslednji: konoplja 11.000 ha, lan 2200 ha, sončnice 117.200 ha, soja 2500 ha, mak 1100 ha. Iz Turčije ni podatkov, znano pa je, da je bila lanska proizvodnja olivnega olja pod povprečjem prejšnjih let.
V	zapadni Evropi so se kulture oljnatih rastlin najbolj povečale v Franciji. L. 1941. so obsegale
34.000 ha, lani pa okrog 250.000 ha. Večji del te' površine je za pridelovanje ogrščice, nasadi lanu pa se bodo letos povečali od 50.000 na 60.000 ha. V Belgiji hočejo nasade ogrščice povečati od 25.700 ha na 45.000 do 50.000 ha. Kmetje, ki imajo nad 3 ha obdelanih zemljišč, morajo 8% od teh zemljišč uporabiti za pridelovanje ogrščice. Nasadi lanu so lani obsegali 15 tisoč ha, prejšnje leto pa 10.000 ha. Na Nizozemskem je za pridelovanje ogrščice in drugih oljnatih rastlin določenih 50.000 ha. Od zemljišč, ki obsegajo nad 10 ha, se mora orezpogojno 5%> uporabiti za pridelovanje ogrščice. V Angliji so se med vojno precej povečali nasadi lanu. V Angliji obsegajo nad 19.000 ha, v Severni Irski
40.000 ha, v Južni Irski pa 7300 ha. L. 1939. so lanene njive v Angliji obsegale samo 1416 ha.
Ob Sredozemskem morju je bila lani proizvodnja olivnega olja sicer izdatna, potrebno pa je vendarle pridelovanje raznih oljnatih rastlin. To velja predvsem za Italijo zaradi zasedbe Sicilije in južnih krajev. Vlada je dala navodila za pridelovanje oljnatih rastlin, o poteku te akcije pa zdaj še ni pregleda. V Španiji je pridelek oliv zadovoljiv, velika pozornost pa je posvečena tudi kulturam sončnic in soje. Portugalski statistični institut je objavil, da so lani portugalski nasadi oljk obsegali
380.000 ha. Letošnji pridelek oliv
Preis - Cena L 0X0
bo dober in bo dežela z olivnim oljem dobro preskrbljena, ker najbrž izvoza olja sploh ne bo.
Tudi na severu Evrope se v zadnjih letih z uspehom gojijo oljnate rastline. Na Danskem so lani na 16.700 ha pridelovali belo gorčico, nasadi konoplje pa so obsegali 2100 ha. Švedske kulture oljnatih rastlin so naslednje: bela gorčica 12.954 ha, zimska ogrščica 4890 ha, poletna ogrščica 7500 ha, lan 3110 ha, mak 1960 ha, sončnice 26 ha, soja 12 ha. Najboljši je bil lani pridelek zimske ogrščice. Na Finskem so kulture oljnatih rastlin obsegale 2300 ha, skoraj šestkrat toliko kakor 1. 1942.
V	Estoniji, Litvi in Latišlci se širijo lanene kulture. V prvi deželi obsegajo 11.900 ha, v drugi 94.000 ha, v tretji pa 76.000 ha.
Tako se v vsej Evropi vneto pospešuje pridelovanje oljnatih rastlin, največji uspehi pa so bili doseženi pri pridelovanju zimske ogrščice.
živahna bolgarska kmetij-ska proizvodnja
"Bolgarski kmetijski minister je po svojem potovanju po logarskem podeželju izjavil, da so se jesenska kmetijska dela zelo zadovoljivo izvedla. Za spomlad so za krmo potrebna semena pripravljena, da se tako omogoči dvig stanja živine na jesen. Površina s sončnicami obdelane zemlje se bo povečala, da se pridobi več jedilnega olja. V ta namen potrebna semena so že pripravljena. Tudi setev važnih industrijskih rastlin kakor konoplje, lanu in bombaža' je že zadostno pripravljena. Izvedla se bo nadalje velika akcija za popravilo kmetijskih strojev. Nameravajo se ustanoviti dodatne popravljalnice, da se temeljito odpravijo zastareli kmetijski stroji. Posebna pozornost se posveča gojitvi tobaka ter so se ukrenili potrebni ukrepi, da se s tobakom zasajena površina poveča. Tudi tržni red za tobak se je med tem določil. Poseben zakon je izdan za najboljšo uporabo tobačnega praška.
Sprememba v upravi in gospodarstvu Nizozemske
Generalni tajnik ministrstva za trgovino, Obrt in plovbo je objavil nared -bo, s katero se razpušča dosedanja gospodarska organizacijska komisija, znana i>od imenom komisija Wolter-som, ter se vsa njena pooblastita to posli prenesejo na nemški državni gospodarski svet.
Komisija Woltensom je bita ustanovljena v jesena leta 1940., da reorganizira gospodarstvo Nizozemske. Sestavljena je bila iiz 6 glavnih skupin, ki so imele svoje strokovne oddelke. Komisija je reorganizirala vse gospodarske in stanovske zbornice, postavita ves niprovizacijeki aparat ter prilagodila vse proizvajalne panoge vojnemu gospodarstvu. S preureditvijo gospodarstva je komisija zdaj vse svoje naloge izpolnila.
 r
švedska zunanja trgovina v letu 1943.
Pred kratkim so bite objavljene številke o švedski zunanji trgovina v letu 1943. Iz teh številk je razvidno, da se je celotna vrednost uvoza povečala za 48 milijonov švedskih kron, dočiiin je celotna vrednost izvoza padla za 168 milijonov šv. kron. Uvozni presežek se je povečal od 461 milijonov šv. kron v letu 1942. na 667 milijonov v letu 1943. V prvih mesecih se je uvoz povečal v primeri z istimi meseci v letih 1936. do 1938. za 49 odstotkov. V istem času pa se je zmanjšat izvoz za 37 odstotkov.
Kulture olinatih rastlin
v	Evrop
60letnik
Simon Jurčič
Ugledni ljubljanski trgovec g. Simon Jurčič je 21». t. m. dopolnil 60. leto svojega poštenemu in pridnemu delu posvečenega življenja. Doma iz okolice Pazina ima za seboj dolga leta težke borbe za obstoj, v kateri je s svojo nadarjenostjo in pridnostjo premagal mnoge težave in dosegel lepe uspehe, pri tem pa velike svoje napore in pridobljene izkušnje vselej posvečal tudi drugim v korist. S poklicno trgovsko izobrazbo sj je pridobil tudi veliko prakso v zadružništvu ter dosegel važno in odgovornosti potno mesto ravnatelja konsuinnih zadrug. Ko se je osamosvojil kot trgovec živilske stroke, so se spet kmalu izkazale njegove velike sposobnosti in med ljubljanskim trgovstvom je zavzel ugledno mesto.
Njegova široka strokovna razgledanost in tudi njegov značaj, ki ga dičijo globoki občutki tovarištva ter vnema za splošno korist, sta se izkazala zlasti v začetku sedanje vojne, ko so nastopile velike težave pri dobavah blaga in pri aprovizaciji. Tedaj je dal pobudo za ustanovitev Trgovske nabavljal-ne zadruge, kateri vzorno predseduje že od njene ustanovitve. Pri tej ustanovi so se spet izkazale njegove velike organizatorične sposobnosti, poklicni tovariši pa so mu izrazili svoje priznanje in zaupanje tudi s tem, da so ga izvolili za predsednika Splošnega kreditnega društva.
G. Simon Jurčič, ki je v svojem poklicnem življenju bogat temeljitih izkušenj in požrvtvovalnosti v delu za gospodarski napredek, v zasebnem življenju pa navdan z občutki zvestega tovarištva in z ljubeznijo do prirode, zasluži ob svojem življenjskem prazniku iskrene čestitke, katerim se pridružuje tudi »Trgovski list«, ki ga šteje med svoje zveste prijatelje.
Industrije v
Iz Deutsche Adria - Zeitung« posnemamo naslednji članek:
Gospodarska struktura upravnega okrožja Jadransko primorje s pokrajinami Trst, Furlanija, Gorica, Pulj, Kvarner in Ljuoljana zavisi od kmetijstva in obrtne delavnosti. Morska plovba in trgovina, ki sta v mirnih časih prevladovale, sta v sedanjih vojnih razmerah naravno močno nazadovale.
Rudarstvo v Istri.
V obrtnem gospodarstvu Jadranskega primorja zavzemajo važno mesto rudarstvo in na njem sloneča železna industrija ter industrije, ki so se razvile na podlagi lesa in kmetijskih pridelkov. Rudarsko proizvodnjo daje predvsem Istra. V zemeljskem pasu, ki se razteza od Trsta do Keke, se pridobivata črni in rjavi premog. Znatna so tudi ležišča boksita, ki daje temeljno snov za proizvajanje aluminija. Pomembna so nadalje ležišča svinca, cinka in živega srebra. Te rude so povzročile v raznih krajih dežele nastanek plavžev, livarn in topilnic, a tudi elektrarn, strojnih tovarn in tovarn koksa za proizvodnjo plina ter tovarn za pridobivanje temeljnih snovi za kemično industrijo. Uvoz raznih mineralov je še pospeševal izpopolnitev teh obratov, dočim so njih nastanek odločili domači proizvodi.
Romunski znanstveni zavod za kmetijstvo
Znanstveni zavod za kmetijstvo v Bukarešti ima že 9 oddelkov in 5 poizkusnih postaj, v deželi pa 24 podružnic. Poročilo vodstva zavoda naglaša, da se je lani delovanje središča in podružnic predvsem posvetilo naslednjim problemom kmetijstva in narodnega gospodarstva. Na vseh poskusnih postajah so preizkušali razne vrste semenskega žita ter dosegli prav dobre rezultate. Prav tako so delali poizkuse z raznimi vrstami kavčukovih rastlin. V enem oddelku zavoda so ugotavljali rentabilnost romunskega kmetijstva teina pravili tudi primerjavo cen industrijske in kmetijske proizvodnje, kakršna je in kakršna bi morala biti. Drugi oddelki zavoda so iskali v deželi najboljša področja za kultiviranje raznih industrijskih rastlin. Raziskave glede tekstilnih rastlin so že gotove in so predvsem ugotovljeni kraji, ki so naj-prikladnejši za pridelovanje lanu.
Letno poročilo zavoda naglaša, da je delo zavoda tako pospešilo in dvignilo kmetijsko proizvodnjo, da je ta napredek prispeval k narodnemu premoženju nekaj milijard lejev.
ki, šolske knjige, luksuzni predmeti iz papirja so že dolgo časa znani. V Trstu delujejo na tem polju tovarne za igralne karte in nekaj tovarn za cigaretni papir. Ker je v vsem Jadranskem primorju pestra raznolikost najrazličnejših obrtnih panog, tudi ne preseneča predelava deželnih pridelkov (zelenjave, sadja, vina in oljk) tako v pretežno agrarnih pokrajinah ko tudi v Trstu, središču morske plovbe in trgovine.
Denarnis vo in zavarovalstvi
Hrvatska pozavarovalna družba
Najpomembnejše hrvatske zavarovalne družbe so sklenile, da ustanove h r vat s ko pozavarovalno družbo z začetno glavnico 3 milijonov kun. Doslej so morale sklepati hrvatske zavarovalne družbe pozavarovalne pogodbe z inozemskimi zavarovalnicami.
Mali obrati v Vidmu.
Kako na široko je razširjena železo predelujoča industrija Jadran-kega primorja, kažejo številna mala železarska podjetja pretež-no kmetijske Furlanije. Dostikrat zaposlujejo ta podjetja le okoli sto oseb, izdelujejo pa liajraznovrst-nejše predmete za gospodinjstvo, gospodarsko orodje, medicinske instrumente in druge izdelke fine mehanike. V Vidmu so nadalje tudi številne predilnice, v Istri pa soline za pridobivanje soli. Tudi čisto kmetijski Goriški so železne in jeklene livarne, bombažne predilnice in cementarne.
Lesno bogastvo Jadranskega primorja je pomembno tako za izdelavo ladij v domačih ladjedelnicah ko tudi za proizvodnjo papirja in papirnatih izdelkov. Žage in celulozne tovarne so v več pokrajinah, celo v Videmski pokrajini, dočim je sedež papirne predelave v
Ladjedclstvo in železna industrija.
Tržaški pokrajini s 320.000 'prebivalci daje značaj pristanišče in mesto Trst, v katerem živi okrog 260.000 oseb. V industrijskem ozi-i u je bilo prej njeno težišče v la-djedelstvu in železni industriji, a tudi v kemični industriji (zdravila, barve, rafinerije olja za tehnične namene in za prehrano). Tudi lesna in papirna predelava je dosegla prej lepe uspehe (pohištveno in stavbeno mizarstvo, knjige, formularji, šolski zvezki, luksuzni predmeti).
Pomembne so konservne tovarne za predelovanje rib. Nadalje je treba omeniti pridobivanje in pre- j delovanje marmorja ter številne tiskarne. Če si predočimo, da je bilo v miru 35—40 odstotkov prebivalstva zaposlenih v industriji in obrtu, dobimo sliko o veliki vlogi teh dveh gospodarskih panog. V drugi vrsti določata strukturo Tržaške pokrajine trgovina in promet. Poleg 4 velikih morskih prog je bilo še okoli 60 raznih trgovinskih skupin, ki so dovažale surovine in material za industrijo in ki so vodile po ladjah pripeljane uvozne predmete dalje, tja do Dunaja, Kolna in Krakova. Iz sred-nje-evropskega prostora pa so dovažala v tržaško pristanišče drugo uvozno blago in ga spravile naprej tudi v druge dele sveta.
Vladajoča pozicija industrije, trgovine in brodarstva je tudi pospeševala banke in zavarovalnice v Trstu, ki so se krepko razvijale. Zlasti zavarovalnice so si mogle j prisvojiti ne le evropski, temveč svetovni pomen.
Mnogo more nuditi za gospodarski razvoj Jadranskega primorja tudi napredujoča elektrifikacija. Pomanjkanje premoga na eni, številne vodne sile pa na drugi strani pospešujejo postavitev elektrarn, ki bi poživile zopet druge prido-
Pu izkazu švicarsko narodne banke
z dine 7. febir. ee je njena zlata podloga povečala na 4,2 milijarde šv. fr., devizna pa na 78,4 milijona. Obtok bankovcev se je znižal na 2864,8 milijona šv. fr.
Izdajo zakladnih listov za 10 milijard frankov je napovedali franco»siki finančni minister. Zakladni listi zapadejo čez 30 tet.
Fundirnni nizozemski državni dolg je naraste! v 1. 1943. od 5331,9 na 6122,9 milijona nizozemskih goldinarjev. Leteči dolgovi pa yo istočasno na-rasli od 3,16 na 4,18 milijarde h. id., da ae je ves državni dolg »povečal od 8,5 na 10,3 milijarde lil fl.
Tursua vlada je dovolila ustanovitev Industrijske toanike z glavnico 1,8 milijona iiurSkih funtov.
Trgovinski register
Spremembe in dodatki: Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani. Zaradi odstopa se izbriše član upravnega sveta dr. Čemej Darko, vpiše pa se član upravnega sveta Koser Albert, tajnik Združenja industrijcev in obrtnikov.
»Lastni dom,« družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodki-nja Dekleva Lina, vpišeta pa se poslovodkinji Eberl Dragica, soproga apelacijskega svetnika in Palovec Božena, soproga dentista v Ljubljani.
Izbrisi;
Franc Posavec, družba z o. z. v likvidaciji, Ljubljana — zaradi končane likvidacije.
Ljubljani. Ljubljanski šolski zvez-1 bitne panoge.
Hranilne vloge v Turiiii
Proizvodnja volne v Protektoratu
Da bi se povečala »proizvodnja volne v Protektoratu, je deželna zveza za
kmetijstvo in gozdarstvo zagotovila rejcem »ovac razno ugodnosti. Tako dobe kmetje, ki naročijo plemenske ovce v Nemčiji, »podporo »iz javnih sredstev, ki krije do 50% nabavne cene. Če odda kmet, iki redu le nekaj ovac, od vsake ovce ‘Po 1 kg surove volne, lahko ves ostanek volne pridrži za svojo uporabo, plemenske ovce, naročene iz Nemčije, »niso vračunane v kontingentu mesa. Pri oddaji volne se dobe tudi premije po kakovosti volne, oddana volna pa se lahko preračuna na kontingent mleka v razmerju 1 kg volne = 50 kg mleka.
Za propagando varčevanja imajo v Turčiji ob koncu vsakega leta »teden varčevanja«, v začetku leta pa je objavljen pregled hranilnih vlog. Iz teh pregledov od ustanovitve Turške republifcei do konca 1. 1942. navaja »Sttdost-Echo«:
L. 1923. je bilo od 8055 vlagateljev 3.3, 1. 1933 od 147,409 vlagateljev 69.4, 1. 1938. od 271.821 vlagateljev 112.2, 1. 1939. od 233 tisoč 248 vlagateljev 80.8, naslednje leto od 248.317 vlagateljev 96.5, leta 1942. »od 283.559 vlagateljev pa 118.2 milijona turških funtov hranilnih vlog.
Iz teh podatkov je razvidno, da ima turško prebivalstvo v svojo valuto veliko zaupanje in da se je v »deželi, ki je bila ob ustanovitvi republike revna in skromna, dvigalo blagostanje ter sistematično gojilo varčevanje. Ob izbruhu sedanje vojne so se hranilne vloge s številom vlagateljev vred sicer znižale, kar je neizbežna posledica jjsiholoških vplivov, naslednje leto pa je spet beležilo znaten porast vlog in število vlagateljev.
V letih 1941. in 1942. so vloge precej presegale najvišjo predvojno stopnjo 1. 1938., čeprav se je tudi v Turčiji občutila draginja kot posledica vojnih sprememb v gospodarstvu. Manj denarja so vlagali uradniki, uslužbenci in meščani sploh, ki so draginjo najbolj
občutili, povfčale pa so se hranilne vloge podeželskega prebivalstva, ker je kmetijska proizvodnja dosegla višje cene. Da je bilo leta 1941. nekoliko več vlog kakor leta 1942., je tudi samo posledica vojnih razmer »in vplivov ter sprememb v gospodarstvu. Od 1. 1941. do 1942. se j»s število vlagateljev povečalo, kar je tudi dokaz zadovoljivega gospodarskega razvoja in učvrščenega smisla za vnovče-vanje med turškim prebivalstvom.
Konkurzne stvari
Zaradi smrti konkurznega upra vitelja Majcna Franca, tajnika Mestne hranilnice v Ljubljani se imenuje v konkurzni zadevi zadruge »Herc« kot konkurzni upravitelj dr. Jelenc Celestin, odvetnik v Ljubljani.
Iz zadružnega registra
Pri stavbeni in kreditni zadrugi državnih uslužbencev »Dom« se izbriše član upravnega odbora Klavora Matko, vpiše pa se član u-pravnega odbora Praznik Alojzij.
Pri Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev v Ljubljani se izbriše član _ upravnega odbora Slamič Vinko, vpiše pa se član upravnega odbora Gračnar Ivan, ravnatelj v Ljubljani.
Pri Ljudski hranilnici in posojilnici v Šiški se izbriše član upravnega odbora Kopač Jernej, vpiše pa se član upravnega odbora Rajner Josip, železniški uradnik v p. v Ljubljani.
ijosptidarske vesti
Nemško - švicarski obračunski dogo
vor je bil brez Mpremeniioe pouauuaaA Po poročim iz zagrt-oa se oouo pl nareaioii ttueuccdje za monopol vzugaiK aeiiJde vzngauce le na najw-Uice, ve#-«a oseba -uouii na dan eno saainco vsea-ga u c »po cem 10 h um.
Proračun bcogrujsKe občine za le»tt 1944. »predvideva 3o2,l milijona dan i* uaucov in 414,0 umijona din aoiiouiKidV.| Proračun mešanim pod enj ipa lziKazujf; 68/ mudjonov d,m »poureosun in
miLjiionov dan donodiKiov. i- inancno mir miBiTstvo je novi »proračun ze potrdi'!«
MauzarsK« je v »prvih 11 mesec* 1943 izvozna blaga za 1118 (1942 982) milijonov P, uvozila pa za luo3 (98/f nuiinjonov P. Presežen se je torej la« zmanjšat od 14o na 63 milijonov: M rripomniitii pa je treba, da sia Uvoz in izvoz narasla ie zaradu dviga cen tel »vrednosti, da »pa je »po touvuiH blag* zunanja Irgou.tna Madžarske nazadO-vato.
siovaška je na »podlagi -posebnega zakona o ipoapeše vanju »industrije ifr daila v letin mi do 1943 pnoiužn#: 2,o do 3 muiijanbe Ke »za invesiiiciije, Jd so eiužule razširjenju obratnih prost0-; »rov iin »postavnivu stavb v socialne na-; mene. Pri tem so se dovolite davčne olajšave od 20 do 40 ods no mitov.
komunski alkoholni monopol je dosegel v lem 1942./43. 9.3 »milijarde »ie-jev uisteiga dobama. 8 milijard lejev je dobila državna Duaigaijna, ostalo se je porabulo za nove .investicije »in za povečanje obnvtne »glavnice.
Romunska narodna banka je dala * 15 let jnduaitrijbikim »podjetjem ikiredlitj 100 mitijouov mank za uaikup strojev in indusriiri jakih »oprem v Nemčiji. »posebniin zatonom ee vsi ti uvoženi etrojii in opreme oproste »vseh uvoznik »pristojbin.
Novo ležišče wolfraniove rude eo odkrili v sredujii Švedski. Dosedaj so »pridobiti okrog 100 ikg rude. Preiskave, »če 6e pridobivanje rude v večji meri liaplača, še niso končane.
nunska proizvodnja sote je letos» narasla na 6 milijonov kg ali na iv milijonov kosov ter se je s tem zvi-. šala v primeri z lani za 25 odstotkov.
Švedski izvozniki se boje, da p° vojni ne bo Švedska več konkurenčna. Dosedaj predlagana sredstva za dvig izvoza so imela deliacionističen zna-čaj. Sedaj pa zahtevajo splošne davčne olajšave za izvozno trgovino.
Da se more kriti rastoča potreb* japonske vojske na »tekstilnem blagu, so ee »znižale oblafidne nakazil ice »od 100 na 50 točk. Možje in žene nad; 8(J let dobe le 40 točk.
Mesni obrok so v Novi Zelandiji zmanjšali »ter u»pa»jo, da »ho « tet« ostailo več mesa za Anglijo.
Tekstilna surovina iz murve
Na Japonskem so začeli, »izdelovati tekstilna vlakna tudi Lz skorje murve. Lani so »začeli novo »tekstilno surovino uporabljati že v oblačilni industriji. Iz vlaken lias m.urvine skorje eo izdelali 7000 oblek za šolarje. Murva, ki je na Japonskem zaradi evularetva zaščiteno drevo, »ima zda»j še »večji »pomen v tekstilni industriji.
Dansko sadjarstvo
Na Damskem je Sadjarstvo dobro razvito. Posebno »bogat je bi l lani pridelek jabolk. Večjii nasadi, ki Imajo »po sto in več jablan, so pridelali okrog 54 milijonov kg, manjši pa 70 do 80 milijonov kg. Le»t»a 1942. »je bil »pridelek večjih nasadov 54 milijonov kg, manjših pa okrog 48 milijonov kg.
naaa
it 121 orali
barva, plesir* is kemično ■ n a i i
obleke, klobuke
itd. Škrobi in sretlohka srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgov a 3 Telefon št. 22-72.
Madžarski davek na gostin* ske obrate razširjen
Lansko poletje se je na Madžarskem uvedel nov zakon, ki so ga morali plačevati vsi gostinski obrati, kavarne, hoteli, zabavišča in slaščičarne. Sedaj se je ta davek raz»-širil tudi na kozmetična podjetja.\ Istočasno se je spremenila stopnja lega davka. Dosedanji najvišji znesek 5 pengo mora plačati gost ali tupec pri zneskih 50 in 100 P, za vsakih nadaljnjih 50 P pa še novih 5 pengo.
racija pri „Levu“
na Gosposvetski cesti zopet odprta
Se priporoča
A. Senica
V. A. JANEŠ
n a
delikatesna trgovi
Ljubljana, Ulica 3. maja
Fiir das Konsortium »Trgovski list« als Verlag
Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Ploss — Schriftleiter — Urednik: Aleksander 2eleznikar Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — vsi v Ljubljani.
Ftir die Druckerei »Merkur« A. G. —