PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVH. Št. 24 (7812) NA SEJI ZBORA NARODOV_ JUGOSLOVANSKE ZVEZNE^ SKUPŠČINE Zunanji minister Tepavac o prijateljskih odnosih med Italijo in Jugoslavijo Tepavac izrecno poudarja prispevek obmejnega prebivalstva, napore za razvoj obmejnega področja in za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer -Tepavac kot Moro v komisiji poslanske zbornice, ni omenil narodnostnih manjšin avni tajnik za zunanje zadeve SFRJ Mirko Tepavac Me PRIPOMBE Jugoslovanski zunanji mini-Tepavac je včeraj na seji bora narodov zvezne skupšči-govoril o italijansko - jugo-‘ovanskih odnosih. Njegov goli;'1' je v bistvu zelo podoben “"Voru, ki ga je imel v četrti1 21. januarja na seji komi-Je za zunanje zadeve poelan-zbornice italijanski zunanji ^ter Moro. dnH°r° in Tepavac govorita o t,rlrih sosedskih odnosih, o 'iateljstvu, o sodelovanju, o neodvisnosti in suve-in o spoštovanju med-u^i^hih sporazumov ter po-jJr.’ Pri čemer oba zunanja urj^ra izrecno podčrtujeta j^°nski sporazum iz 1954. obeh izjavah je govor o mvfP^vku obeh držav ter sosed- harodov v korist širših in-mednarodne varnosti Uenrt^e^0vanju, kar haj ustvarja Pogoje tudi za kon-d^tivne rešitve na vseh po-ijpjih bilateralnih odnosov. Ptitv, tudi sledijo «Naše Ij^POmbe)), ki so v bistvu iste 80 bile že navedene v uvod-aiteo V pikovi številki Primorij ^hevnika od 22. januarja ^•Državni tajnik za zunanje leuuKi, Socialistične federativne bavar ke Jugoslavije Mirko Te-bisu ’ ■lcot ** PreJ zunanji misij/^ italijanske republike po-tiiu60 Aldo Moro, nista orne-vl°ge nacionalnih manjšin. W*manja ministra sta se kit )h pomembnemu prispev-bačtZ. 8a nudita tako slovenska k^Ohalna manjšina v Italiji Pri ,ltalijanska v Jugoslaviji »ti^^itvi in obogatitvi dvo- s® Jjbbi državni tajnik SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Na današnji seji zbora narodov zvezne skupščine je zvezna poslanka Mara Radič vprašala državnega sekretarja za zunanje zadeve Mirka Tepavca, kako je z jugoslovansko - italijanskimi odnosi. Mirko Tepavac je odgovoril: «Jugoslovanska vlada pozdravlja izjavo ministra Mora z dne 21. januarja v italijanskem parlamentu o odnosih med republiko Italije in SFR Jugoslavijo. Strinja se z izraženim mnenjem o dobrih sosedskih odnosih in o prijateljskem sodelovanju med državama slonečem na načelih popolnega priznanja neodvisnosti in suverenosti. Tako kot italijanska vlada tudi jugoslovanska vlada meni, da se morajo odnosi med našima državama še naprej razvijati ob kar najbolj doslednem spoštovanju in sporazumov in pogodb upoštevajoč tudi spomenico o soglasju iz leta 1954, kakor tudi njihovih ozemeljskih implikacij. Jugoslavija prisoja velik pomen razvijanju prijateljskega sodelovanja z Italijo in potrjuje svojo pripravljenost, da kar najbolj prispeva k razvijanju takšnega sodelovanja, da se lahko dobri sosedski odnosi razvijajo samo na podlagi enakopravnosti, zaupanja in popolnega medsebojnega spoštovanja. Jugoslavija je še nadalje pripravljena prizadevati si skupaj z Italijo, da bi z izboljšanjem gospodarskega razvoja in napredka obmejnih področij, ter z razširitvijo sodelovanja, iz- boljšali življenjške in delovne mnenju, omogoča in hkrati tudi razmere prebivalstva na obeh straneh meje. Z obojestranskimi prizadevanji in v obojestranskem interesu se je začela «hkrati široka in trdna podlaga odnosov«, kakor je rekel minister Moro, ki je imel kot tudi predsednik italijanske vlade, pomembno vlogo pri razvoju našega sodelovanja. Sadovi, ki smo jih med tem časom dosegli na gospodarskem, kulturnem, političnem in na drugih področju, nam dopuščajo da sedanje odnose med našima državama po pravici postavimo za vzgled dobrih odnosov kakršne naj imajo med seboj države z različnimi družbenimi sistemi in različnim mednarodnim položajem. To kar smo dosegli, po mojem zavezuje obe strani, da storita vse, kar je v njuni moči, da bi se ta pozitivni kurz, ki ustreza ne le koristim narodov obeh sosednih držav, ampak tudi širšim koristim miru in medna rodne varnosti, nadaljeval še uspešneje brez zastojev in nesporazumov. To je najboljši način, da ustvarimo razmere, v katerih bd — kakor je nedavno poudaril tudi predsednik Saragat — dosegli konstruktivne rešitve na vseh področjih dvostranskih odnosov. Na koncu bi rad poudaril, da tudi Jugoslavija prisoja velik pomen obisku predsednika SFRJ v Italiji in jo prav tako navdaja želja, ki jo je izrazila Italija, da bi do tega obiska prišlo«. B. B. _____________________TRST, petek, 29. januarja 1971 IZREDNO NAPET POLOŽAJ V REGGIO CALABRII Berlinguer opozarja vladne oblasti na fašistično prevratniško delovanje Barikade v mestu in spopadi s policijo in karabinjerji Bombni atentat na železniški progi pri mestu Palmi REGGIO CALABRIA, 28. — Danes, osmi dan splošne stavke, se je začel v mestu z lažjimi incidenti, ki so se pozneje razvili v precej hude spopade s policijo in karabinjerji. Največji spopadi v Reggio Calabrii so bili dopoldne v mestnem predelu, ki ga demonstranti imenujejo orepubblica di sbarre». Tu je bila postavljena velika barikada, ki jo je policija podrla, na kar so jo demonstranti ponovno postavili. Barikada v tem osrednjem mestnem predelu zapira pot, ki povezuje središče mesta z jonsko obalo in letališčem. Značilno je, da se uradno poudarja, da se ne ve kdo pravzaprav vodi prebivalce tega »uporniškega okraja«, ki se «bori, da postane Reggio Calabria glavno mesto deželne uprave«. Ljudje pravijo, da ne bodo popustili, «dokler ne bodo priznane pravice mestu«. V tem okraju ima policija že nekaj dni največ dela in zadeva na najmočnejši odpor in zagrizenost. Ko je policija vdrugič z velikimi silami in tehničnimi pripomočki prišla podreti barikado, so jo demonstranti r padli s kamenjem, nakar so policijski agenti odgovorili s solzilnimi bombami. Komaj se je policija odstrani- KOMENTARJI SLOVENSKEGA IN BEOGRAJSKEGA TISKA O TEPAVČEVI IZJAVI Nadaljevanje sodelovanja z Italijo naj pomeni izpolnitev sporazuma o pravicah manjšin Beograjska «Borba» ugotavlja «posebno zadržanje prebivalstva obmejnih krajev» in da se tudi tam «vidi potreba in možnost za rešitev odprtih vprašanj» - Uvodnik ljubljanskega «Dela» o položaju slovenske manjšine v Italiji - LJUBLJANA, 28. - «Delo» je danes objavilo uvodnik z naslovom »Stvarno naprej«. Uvodnik se glasi: »Že ob izjavi italijanskega zunanjega ministra smo izrazili iskreno zadovoljstvo, da so se robati vogali v jugoslovansko italijanskih odnosih toliko obrusili, da lahko razmišljamo o programiranju teh odnosov na višji ravni, hkrati pa povedali tudi svojo misel o vsem, kar je v Morovi izjavi ostalo nedorečeno. Tako lahko samo z zadoščenjem pozdravimo tudi izjavo našega državnega sekretarja, ne da bi si s tem odrekali pravice in potrebe povedati tisto, kar je po našem treba povedati. Oba zunanja ministra sta v svojih izjavah potrdila na tem mestu že registrirano ugotovitev, da je nadaljnji razvoj v odnosih med obema jadranskima državama tako globoko ustaljen v njunih otipljivih interesih, da ga tudi občasni zapleti na politični in diplomatski liniji ne morejo zavreti. Tega ne pogojuje samo dejstvo, da sta Jugoslavija in Italija sosedi, marveč tudi njun položaj v Sredozemlju in v Evropi. Obojestransko izražena želja, da se meddržavni odnosi postavijo na višjo raven, torej ni diplomatska metafora marveč enako oprijemljiv interes obeh partnerjev. odnosov glede njunih za utrjevanje miru ter sodelovanja, s. • Tudi d: & ta na «kar najbolj spoštovanje sporazu-pogodb, upoštevajoč 'sta i n^toenico o soglasju iz ®re t°rej za posebni tayi htoiaša na zaščito naših Prav gotovo mora biti "tJa? fchano jugoslovanskemu ^svp mu tajhiku za zunanje ’ da se ta načela še fkstn 8robo kršijo na Trža-Področju, za katero Je tokfen sporazum formalno 5* KJ. Veljaven, da pa se še t^la v5ro15 naAin kršijo ista ®a goriškem področju riasti v Beneški Slove-hiednarodni akt nima » Pa r?° Pravde veljave, spa-TbsedJ^dvonino v okvir dobro-k *0d j °dnosov oriiateliske- odnosov, prijateljske-h°PfšvTil0vania ter načel o ena-^ zaupanju in popol- i, Slov^dse^jnem spoštovanju. ki živijo na Trža-»iNtfu^kem in v Beneški fjdovoiv ,10rej ne moremo biti » 2 izjavo Jugoslovan- ke ,j®hega tajnika za žuli*. kd^ve, ki nas ne orne-n?‘m n« nudi nobenih h*1tofo. ’ ^ko s stališča med-J® I Pravičnosti, kot tudi stališča mednarodnega ki živimo v Italiji, S*0 TnŽP*- pričakujemo, da O razgovori med obe-tjf&Ča T^arna upoštevali naša £ **ew?i?SanJa- ki jih je tre-Vseh*1,1 v duhu spoštova-ftkhski Zveznosti in pravic narodne skupnosti v ga sodelovanja vprašljiva stvar, če oba partnerja pri tem ne bi upoštevala tudi odprtih vprašanj, ki še čakajo na sporazumno reševanje. Dejstvo, da je naš državni sekretar v svoji izjavi obšel tako pomembni vprašanji, kot sta dokončno formalno priznanje državne meje in položaj slovenske manjšine v Italiji, si optimistično lahko razlagamo tako, da je ocenil sedanje stanje v jugoslovansko - italijanskih odnosih za tako dobro, da se samo po sebi razume, da bo ob pripravah, ki naj bi imele za svoj vrhunec srečanje na najvišji ravni, tekla beseda tudi o teh vprašanjih. Vrsta okoliščin — minister Moro se na primer ni dotaknil formalnega priznanja meje, čeprav je prišla .‘podbuda za to celo iz same njegove stranke, premier Colombo pa še vedno ni odgovoril na poslanico slovenske manjšine — pa vsiljuje občutek, da medsebojni odnosi ven darle še niso optimalni. Zato bo samo v korist prizadevanj, katerih glasnika sta oba zunanja ministra s svojima izjavama. če ta vprašanja, kakor tudi tista, za katera meni naš partner, da so še odprta najdejo ustrezno mesto in potrebno aktualnost v razgovorih. Samo v tem primeru bo Saraga- Po drugi strani pa je očitno, da | tova izjava, da »odpiramo novo in bi bila graditev trajno poglobljene-1 še spodbudnejšo stran v italijan- ................................niimiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiuiiiimiiiiiiuirai.mu < POROČILO 0 POLOŽAJU NEMŠKEGA NARODA > BRANDT: SODELOVANJE Z ZAHODOM IN SPORAZUMEVANJE Z VZHODOM BONN, 28. — Sodelovanje z Zahodom in sporazumevanje z Vzhodom: to so osnove politike zahodno-nemške vlade, kot io je danes orisal kancler Brandt v svojem «po jočilu o položaju nemškega naroda«. Posebno pozornost je zvezni kancler posvetil odnosom med obema Nemčijama in problemu Berlina. »Nemški narod — X dejal — ostaja dejstvo, tudi če je razdeljen v dva različna politična in družbena sistema«. Glede Berlina pa je Brandt ponovil željo, da bi štiristranska (»svetovanja o tem vprašanju ri-Ja bolj pogosta ter da bi se praktično spremenila v konferenco. Brandt je posebno poudaril tej no povezavo med politiko pomiritve z Vzhodom in politiko evropske integracije: »Dve politiki — je dejal — se medsebojno pogojujeta. Z rirugink besedami sta sodelovanje in združitev v zahodni Evropi, za katero se mi potegujemo, potrebni temelj naših prizadevanj za izboljšanje odnosov z Vzhodom«. Pogod bi z Moskvo in Varšavo — je nada ljeval Brandt — nikakor nista nev-vskladijd vi s pripadnostjo Zvezne republike evropski skupnosti in a-Uantskcmu zavezništvu. »Cilj zvezne politike v prihodnjih letih — .le dejal kancler v zvezi t mednemšidmi odnosi — bo obvn rovati enotnost nemškega naroda ter napraviti konec stanju napetost:, la sedaj označuje odnose med Nemci«. Brandt je poudaril, da je tre- ba vzpostaviti med obema Nemčijama »posebne odnose«, kot .jih ;e zvezna vlada začrtala v memorandumu, ki ga je kancler izročil vz hodnonemškemu ministrskemu pred-,sodniku Stophu med srečanjem v Kasslu maja lani. »Dve nemški državi — je dejal — si morata prizadevati, da pride do mirne ureditve medsebojnih odnosov na načelih človečanskih pravic, mirnega sožitja in proti diskriminaciji.« Brandt je omenil tudi stike, ki so sedaj v teku na ravni podtajnikov — zadn.je tovrstno srečanje je bito pred dvema dnevoma v vzhodnem Berlinu — ter dejal, da bo treba se mnogo sestankov, preden bi lab ko govorili o pozitivnih rezultatin. Vsako sporazumevanje med nemškima državama mora po Brankovem mnenju upoštevati tudi obstoj točnih odgovornosti štirih velesil, zmagovalk v drugi svetovni vojni. Ta položaj pa ne preprečuje zvezni vladi, da bi dala morebitnim spo razumom z Vzhodno Nemčijo zna čaj formalne obveze, kot je v rabi med državami. Zvezni kancler je tudi na kratko omenil motnje v prometu okrog Ber lina, ki jih je označil kot »rvepotreb ni poskus izvajanja pritiska, da bi bile priznane kompetence, ki ne obstajajo«. Dodal je, da bo mogo če priti do zadovoljive ureditve \ Berlinu samo ob upoštevanju vezi ki obstajajo med zahodnim Ber h sko - jugoslovanskih odnosih« res dobila svojo popolno in za obe strani zadovoljivo vsebino in potrditev.. Miran Šuštar Komentar našega ljubljanskega dopisnika LJUBLJANA, 28. — Iz današnje izjave jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavca v zboru narodov zvezne skupščine je zaznati prav tisto težnjo, kot jo je izpričala nedavna izjava italijanskega zunanjega ministra Alda Mona v parlamentarni komisiji za zunanje zadeve. Gre za obojestransko željo in dobro voljo odpraviti zastoj, kd je nastal sredi decembra v jugoslovansko-italijanskdh odnosih kot posledica tedanje izjave Alda Mora v zvezi z obmejnim vprašanjem med državama. Zadnji mesec je dovolj zgovorno potrdil, da krhanje dobrih odnosov med Jugoslavijo in Italijo nikakor ni v korist širokega območja obeh dežel, še najmanj pa je v korist narodov obeh dežel in še posebej obmejnega prebivalstva. Odtod izpričana splošna želja večine, tako v Jugoslaviji kot v Italiji za nadaljevanje dobrih in prijateljskih odnosov. To težnjo sta sedaj izpovedali tudi vladi obeh držav v izjavah njunih zunanjih ministrov. To pa z drugimi besedami pomeni, da so odpadli razlogi, ki so narekovali jugoslovanski strani, da je odpovedala predvideni in že pripravljeni obisk predsednika Tita v Italiji. Od tega obiska sta si dosti obetali obe strani, saj bi z njim dokončno potrdili visoko stopnjo, ki jo je doseglo medsebojno sodelovanje, zaupanje ter prijateljstvo, podobno kot je to potrdil lanski obisk predsednika Saragata v Jugoslaviji. Prav zadnji dogodki, ki so pomenili zastoj in motnje v rasti jugoslovansko - italijanskega sodelovanja, pa so morda bolj kot kdaj koh prej dokazali narodom in voditeljem obeh držav, da ni mogoče graditi trdnega in trajnega sodelovanja in prijateljstva ob istočasnem vzdrževanju določenih iluzij, ki posegajo na področje ozemeljske nedotakljivosti druge strani in ki vnašajo dvome o obstojnosti sporazumno določenih in sprejetih rešitev. V mislih imamo vprašanje dokončnosti jugoslovansko - italijanske meje nastale po drugi svetovni vojni. Evropa je dala tudi na drugih straneh prav v sedanjem času otipljive dokaze o tem, kako je nemo goče graditi evropsko sodelovanje in utrjevati mir na celini, če se ne sprejmejo, spoštujejo in upoštevajo načela o nespremenljivosti meja v Evropi postavljenih po 2. svetovni vojni. Prav tako ni mogoče jamčiti nemotenega sodelovanja in rasti odnosov, ki bi bili obvarovani zastojev in navzkrižij, če se ne ure-de tudi taka vprašanja, ki bistveno integriteto ene ali druge države in pa življenje narodnostnih skupnosti druge države. Izjavi italijanskega in jugoslovanskega zunanjega ministra med drugim poudarjata, da je dosledno spoštovanje sprejetih sporazumov in pogodb temelj tesnega in trdnega sodelovanja. Oba pri tem imensko navajata londonsko spomenico, ki vzpostavlja po eni strani obstoječe meje na ozemlju nekdanjega svobodnega tržaškega ozemlja, po drugi strani pa v svojih prilogah določa pravice slovenskega življa v Italiji in italijanskega v Jugoslaviji. Dejstvo je, da vsebina dogovorov o manjšinah še dandanes nd v celoti uresničena ne po črki ne po duhu kar zadeva slovensko narodno skupnost v Italiji. Zatorej bi bilo izjavi o vzajemni težnji o razvoju sodelovanja in krepitvi odnosov razumeti tako, da bo nadaljevanje tega sodelovanja zajelo predvsem rešitev še vseh odprtih vprašanj, med njimi vprašanje jasnega priznanja dokončnosti obstoječih meja in vprašanje polne izpolnitve vsebine sporazuma o pravicah manjšin, ki bi se kajpada morale raztegniti na celotno področje obstoječih manjšin na obeh straneh. S tem bi bili odpravljeni tudi vzroki in razlogi za nastajanje morebitnih novih zasto jev in nesporazumov v razvoju odnosov med državama v prihodnje. D. KOŠMRLJ Poročanje beograjskega tiska (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Današnjo izjava državnega tajnika Mirka Tepavca o jugoslovansko - italijanskih odnosih prinašata oba vodilna beograjska dnevnika »Borba« in »Politika« na uvodnih mestih pod skoraj enakima naslovoma, v katerih poudarjata izjavo Tepavca, da je Jugoslavija pripravljena maksimalno prispevati k razvoju sodelovanja z Italijo. »Borba« poteg tega v posebnem komentarju pod naslovom »Dve izjavi« ugotavlja, da sta obe izjavi Mo-rova iz 21. januarja v parlamentu in današnja izjava Mirka Tepavca naravna in trezna ocena stanja stvari in interesa obeh držav. To so pogledi ugotavlja »Borba«, ki iz-najajo iz vsega, kar je bilo doslej pozitivno uresničeno od normalnih predpostavk nadaljnjih dobroso-sednih odnosov in sodelovanja ir. stalne njihove obogatitve. Doslej je z obeh strani jugoslovansko italijanska meta poudarjena kot primer plodnega sodelovanja med državami z različnimi sistemi m »Borba« poudarja potrebo nadaljnjih naporov, da bi se odnosi nenehoma krepili. »Borba« ugotavlja, da sta izjavi podani v parlamentih obeh držav usmerjeni na te smoter. Z medsebojnim spoštovanjem in spoštovanjem mednarodnih aktov, spoštovanjem načela e-nakopravnosti in poglobitvijo med- na osnova graditve in izpopolnjevanja dobrih sosednih odnosov, piše »Borba«, zagotovo lahko zelo mnogo dosežemo v jugoslovansko-itali-janskem sodelovanju, kateremu dajemo velik pomen in verjamemo, da je v interesu tako naše dežele kot našega soseda Pravilnost teh pogledov, ugotavlja »Borba« potrjuje na svoj način tudi razprava v rimskem parlamentu, stališča največjega dela italijanske dejavnosti, kakor tudi komentarji italijanskega tiska ter posebno zadržanje prebivalstva obmejnih krajev sosedne države. Vse govori, zaključuje »Borba«, da se tudi tam vidi potreba in možnost za rešitev odprtih vprašanj, da bi odnosi bili stalno vse boljši. Besede Alda Mora in Mirka Tepavca sta dobrodošla napoved pripravljenosti, ki jo imamo za zelo logično in povsem naravno, da se hitro in učinkovito odstranijo vse ovire, ki so se pojavile. B. BOŽIC la, so prebivalci ponovno postavili barikado. Po ponovnem povratku policije so jo demonstranti napadli z molotovkami. Čeprav «uradno» ne vedo, kdo vodi ta «uporniškd okraj«, je iz vsega, kar se v Reggio Calabrii dogaja, jasno, da demonstracije, nerede in spopade s policijo vodijo desničarski elementi, ki bi hoteli spraviti mesto v kaos in pokazati svojo moč, M ji ne more bati a naj ba le prišlo v razmeroma kratkem času, saj je položaj zrel za takšno razčiščenje. Socialistična stranka bo najprej v svojem okviru in brez vsakršne povezave z D’Antonijevo zadevo, pregledala sedanji politični položaj, in sicer na seji 6. februarja letos. Mišljenje socialistov pa je znano široki javnosti tudi iz nedavnih razprav okoli deželnega proračuna za letošnje leto in obračuna za poslovno leto 1969. V deželnem okviru se stranka zavzema predvsem za to, da bi bilo deželnemu odboru omogočeno opravljati svoje pošle v skladu z deželnimi interesi in ob pomoči vseh instrumentov, H lahko zajamčijo gospodarski in socialni razvoj Furlanije -Julijske krajine. Socialisti so za to, da pride do političnega razčiščenje, ki naj pojasni, kaj se lahko naredi in s kom se to lahko izvede. Razčiščenje naj bi upoštevalo tudi zadnji razvoj političnih dogodkov v deželi in potrebo po tesnejši povezavi z delavskimi množicami in po hitrejšem izvajanju napovedanih reform. Do takšnega razčdšče-nja pa mora priti ob prikladnem času in ne v trenutku specifične politične napetosti začasne in priložnostne narave. Svetovalec Bettoli je nato razložil stališče pisdupovoev do komunistične zahteve po odstopu odbora ter dejal, da gre pri vsem tem za krizo leve sredine, ki zahteva hitro im temedjdto razčiščenje. So-cdailistom je očital, da ne znajo nastopati v deželi tako odločno ka. kor v državnem merilu, ter da zato reforme pri nas stagnirajo, medtem ko je v državi le opaziti napredek na raznih področjih (pri tem je omenil zlasti zakon o raz-pioroki, ureditev vprašanja kmetijskih najemnin ter napovedani reformi zdravstva in ljudskega gradbeništva). Trenja, ki se pojavljajo med strankami na vladi, je nadalje dejal Bettoli, so prej treaija za oblast kakor trenja politične narave. In prav iz osnovnega trenja med delavskim razredom in njegovimi izkoriščevalci se porajajo razna politična zavezništva, ki da so v naša deželi med drugim povsem zgrešila politiko gospodarskega razvoja. Socialdemokrat Dal Mas je naglasil, da je D’Antoni zaprosil za pristop k PSU kot neodvisen in da je bila to njegova osebna pobuda. PSU nikakor ni nameravala s tem pridobiti še eno mesto v deželnem svetu .Dal Mas je naglasil, da bo PSU še naprej podpirala deželni odbor ter da bosta zato njegova svetovalca glasovala proti sprejetju komunistične zahteve. Demokristjan Del Gobbo je potrdil veljavnost levosredinske formule tudi v Furlaniji - Julijski krajini ter je očital komunistom, da želijo razbiti to koalicijo morda celo s pogledom, obrnjenim na pomlad prihodnjega leta, ko bo treba obnoviti vodstvo dežele. Nato je spregovoril svetovalec D’Antond, ki je kratko pojasnil dve točki, in sicer, da Je stopil iz PRI, ker se ne strinja s stranko glede na nekatera vprašanja in da je pristopil k PSU kot neodvisen zaradi tega, ker ga njegova politična nagnjenja pritegujejo k delavskim množicam. Govornik je zavrnil vsak očitek, da bi bdi kdaj izkoriščal svoj položaj v deželnem odboru. Predsednik deželnega odbora Ber-zanti je nato naglasil, da je deželni odbor ob vsaki priliki odgovoril na razne kritike in očitke v zvezi z njegovim delovanjem. Tako je široko opravičil svoje delo zlasti med zadnjo razpravo o deželnih proračunih, ki se je zaključila 27. novembra 1970, to je pred komaj dvema mesecema. Tudi ni res, da bi sedanji politični položaj zaviral delo deželnih organov, saj se deželni odbor intenzivno ukvarja z zakonodajnimi posli in prav tako intenzivno deluje tudi deželni svet. Da deželni odbor nd izgubil podpore strank, ki sestavljajo levosredinsko večino, je zaključil dr. Berzamti, dokazujejo izjave načelnikov svetovalskih sku-p»in KD, PSI in PSU ter uradna zagotovitev PRI o sodelovanju z levo sredino. Sledil je odgovor komunističnega svetovalca Pellegrini ja, ki je polemiziral z vsemi strankami, ki niso podprle zahteve KPI, predvsem pa s predsednikom Berzantijem, kateremu je očital, da ni deželni odbor, kljub resnosti vprašanja, za. nobenega pravega stališča niti D’Antandjeve zadeve, niti do sedanjega političnega momenta v deželi. Predsednik prof. Ribezzi je sklical novo sejo deželnega sveta za danes dopoldne. Na njej bodo izvolili novega odbornika na D’An-tanijevo mesto v deželnem odboru. M. Martina potrjen za podpredsednika Friulie Na zadnji seji pravnega sveta deželne finančne družbe «Frilia» je bdi M. Martina potrjen za podpredsednika družbe. Izvršni svet Friulie sestavljajo dr. E. M. Giof-Ire (predsednik), M. Martina (podpredsednik), ing. E. Murri, geom. A. Stella in odv. R. Basilico. Pred pričetkom zasedanja je novi predsednik Friulie Gioffre pozdravil člane pravnega sveta in jim zaželel plodno delo. Nato so pregledali nekatere točke iz programa, ki ga Friulia namerava izvajati v bližnji prihodnosti. Del raz prave so posvetili tudi nekaterim vprašanjem, ki zanimajo širši go spodarski razvoj Furlanije - Julijske krajine. L. Gorska področja (črtasto) v tržaški pokrajini OB NEDAVNEM SESTANKU MED SGZ IN ESO Denarni prispe vki in posojila za izboljšave v obrtniških obratih Kaj predvideva deželni zakon štev. 17 iz lanskega leta - Olajšave cgorskih področij» naj se raztegnejo tudi na druga središča - Tajništvo združenja na razpolago domačim obrtnikom Kot smo že poročali se je predsedstvo Slovenskega gospodarskega združenja, v skladu z začrtanim programom, katerega osnovni smernici sta proučevanje problemov obrt ništva in iskanje učinkovitih rešitev za uspešnejši razvoj obrti, ponovno sestalo dne 19. jan. 1971 v Vidmu s predstavniki predsedstva deželne ustanove za razvoj obrtništva (ESA). Na srečanju, ki je bilo že tretje te vrste, so bili, med drugim, temeljito obravnavani problemi našega obrtništva zlasti v luči deželnega zakona št. 17 z dne 1. junija 1970, ki organično razčlenjuje razne oblike ugodnih finačnih pomoči obrtniškim obratom................ Združenje smatra za potrebno in koristno, da na kratko seznani svoje člane obrtnike z glavimd točka mi omenjenega deželnega zakona. 1. Posojila za gradnjo, širjenje ali obnavljanje obrtniških obratov ter nakup strojev in orodja. Deželni zakon predvideva za vse naštete primere posojila do največ 20.000.000 lir in za dobo 15 let, oz. do 7 let, ko gre za posojila, ki so namenjena nakupu strojev in opreme. Posojila lahko prejemajo obrtniki, obrtniške zadruge in konzorciji obrtniških podjetij. Obrestna mera: 3,5 odst. (za razliko prispeva ESA). 2. Posojila v zvezi z obratovanjem in za izvoz izdelkov. Konkretno gre za posojila, ki so namenjena kritju stroškov za nakup surovin, za popravljanje lokalov in strojev, za plačevanje delovne sile, davkov, socialnih prispevkov itd. ter za kritje izvoza. Maksimalni znesek: 1.500.000 ir. Rok: do 18 mesecev. Obresti: 3,5 odst. (razliko, tj. 4,5 odst., krije ESA). V tem primeru ESA daje tudi pomožno jamstvo za posojilo, in sicer do 70 odst. zneska. Maksimalni znesek, ki ga predvideva zakon (1.500.000 lir) je žal zelo nizek in vztrajati bo treba, da se v bodoče poviša. 3. Prispevki «una tantum*. Omenjeni zakon št. 17 z dne 1. junija 1970 daje deželni ustanovi ESA možnost, da lahko prispeva z zneski «una tantum* do višine 30 odst. posojil, ki so namenjena za nakup in inštalacijo strojev, (preme in orodja. Prispevke lahko prejmejo obrtniški obrati, ki delujejo v gorskih področjih dežele (»zone mon-tane»), oziroma obrtniške zadruge in konzorciji obrtniških podjetij (slednji tudi če delujejo izven gorskih področij). Naj omenimo, da v naši pokraji ni spadajo v gorska področja sledeča ozemlja: celotno ozemlje repentabrske občine; Draga in Gročana v dolinski občini; Bani, Opčine, Padriče, Trebče, Gropada, Bazovica in Lonjer v tržaški občini. Iz nerazumljivih razlogov niso bi- ...................... ZAHTEVE TRŽAŠKIH LADJEDELCEV PODTAJNIKU CflVEZZflUJU Za obe prazni splavišči v ladjedelnici «Sv. Marka naj se zagotovijo naročila Vlada naj izpolni obveze iz leta 1968 m zagotovi Trstu gradnjo pomorske vrtalne postaje vrste «Scarabeo» - V La Spezii bo -viata*, ki bo danes ob 20.30 za abonnu C (parter in lože) ter B (galerije B balkon). Opero bo dirigiral GuiseP-pe Patane, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Maria Chiara, Ottavio Čara-venta in Attilio D’Orazi v stranski" pa Gigliola Caputi, Bruna Ronchint Raimondo Botteghelli, Lucio Rolli, rio Zerial, Vito Susca in Mario Sar-ti. Režija in scene so delo Lucia” Damianija. V soboto bo premiera Rossinije^ opere «LTtaliana in Algeri*. Oper bo dirigiral Gianfranco Rivoli, v gl" ■ nih vlogah pa bodo nastopili Bia« Maria Casoni, Paolo Motarsolo, Pi'r Bottazzo, Rossetta Pizzo. Laura L-r.ini, Giuseppe Zecchillo in Clau« Cicombi. Delo je režiral Filippo C velli. j Tudi za to predstavo so pri g'eda ' ški blagajni na razpolago vstop«' Predstava bo za abonma A za Pa in lože ter C za galerije in balkon. POLITEAMA ROSSETTI Predstave drame Gorkega «Na dnu* v režiji Giorgia Strehlerja se boo» vrstile v gledališču Rossetti še » do 2. februarja, danes zvečer P> " predstava ob 20.30. Za nedeljo napovedani dve predstavi, POPOjJJ. ska s pričetkom ob 16.30 ter vet na ob 20.30. V ponedeljek bo »Jj Pina počivala, v torek pa bo predstava te mogočne drame. VSi j j niče za slednjo so na razpolago v glavni blagajni v pasaži Prottl. Za sredo, 3. februarja je napovedan* j predstava izven abonmaja; pose&n varietejska prireditev z Rito Pavo" ter nastop gledališke skupine Ceri1' Pagani . Carlini . Granata z n** briljantno komedijo. Pri glavni blaS8> ni v Pasaži Protti sprejemajo rez*' vacije mest. V soboto ob 18. uri bo v gledali#3 Rossetti šesta izvedba ((literarnih 5 bot», ki jih prireja pod pokrovit* j' stvom tržaškega stalnega gledališča i talijanska kulturna zveza. Tokrat profesor za delovno pravo na univ* ( v Bariju prof. Gino Giugnl govom temi ((Sindikati leta 70». Javni d* ti, ki bo sledila uvodnemu poročil«’ predsedoval deželni odbornik za WT jo in kulturne dejavnosti Bruno Razstave Giuš V občinski galeriji na Trgu U* je odprl razstavo svojih del znanj ' žaški slikar Giovanni Duiz. Razst* bo odprta do 2. februarja. * * * V umetniški galeriji «Rossoni», zo Italia 9, bo mladi tržaški s11 Robert Kozman razstavljal od 1. 10. februarja svoja dela. Razstava di odprta dnevno od 9. do 13. in «4 do 20. ure, ob praznikih pa od 9’ 13. ure. Nazionale 15.30 «Scusi, dov’č 11 h0"' te?», Jerry Lewis. Technlcolor. Eden 16.00 «Quando 11 sole scotjjjj Myms Farmer, Robert Walker. G chnicolor, Prepovedano mladini r 18. letom. Predavanje SPDT SPDT vabd na predavanje, ld bo nocoj ob 20. url v mali dvorani Kulturnega doma »V SKUPINI MONT BLANCA* Ob tej priložnosti bodo nagradni Susano Pertot za naj-lepšo zbirko slik in razglednic s pianinsldmd motivi. Franko Vecchiet, mladi slovenski slikar razstavlja svoja dela do konca januarja v Tr žaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792. Danes, PETEK, 29. januarja FRANC Sonce vzide ob 7.31 In zatone ob 17.06 — Dolžina dneva 9.35 — Luna vzide ob 8.47 In zatone ob 20,36. Jutri, SOBOTA, 38. januarja MARTINA Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,4 stopinje, najnižja 7, ob 19. url 8,1, zračni tlak 1018,9 rahlo narašča, ve. ter 2 km severovzhodnik, vlaga 90 odst., nebo 4 desetinke pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 9,8 stopinje. ROJSTVA, smrti in poroke 28. januarja 1971 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa Je 12 oseb. Umrli so; 51-letol Arturo Presselll, 87-letnt Antonio Zanettl, 70.1etni Bruno Deffent, 87-letn! Pletro Busechlan, 80-letna Maria Milani, 78-letna Gio. vanna BrolU por. Milani, 61-letnl Bo. gomilo Špacapan, 92-letni Carlo Gallo. pln, 69.1etna Anna Supln Taranto, 67. letni Danilo Cecconi, 84-letni Romual. do Nerl, 9-letnl Attilio Cattarint, Fenice 16.00 «La callffa*, Ugo zi, Romy Schneider. Techni*% Prepovedano mladini pod 14. let ' Grattacielo 16jOO «11 elan del (Bloody mama). Shlrley Wi«'L Diane Varsi, Pat Hingle. Tech«1^ lor. Prepovedano mladini P°« Ietom. U* Eacelsior 15,30 «Basta guardarla*. , ria Grazia Buccella, Luciano S>, Carlo Giuffrč. Technlcolor. PreP° dano mladini pod 14. letom. Ritz 15.30 «1 senza nome», Alal" j, lon», G. M. Volontč, Yves M««1 ^ Alabarda 16.30 «11 paradiso del "Jjj sti», Graziella Neri, Herbert ')(j Technlcolor Prepovedano 3 pod 18. letom, J Filodrammatico 16.30 «Nel giornO j, Signore*, L. Buzzanca, G. n, Franco Franchl, Cicclo lngra ! Technlcolor. -jj Aurora 16.00 «Easy Rldem, P.. , pč R. Hoper. Prepovedano mladi«1 18. letom. i- Cristallo 16.30 «Marinal della d0"^! ca». VValt Disneyeve risanke v vah. Capltol 16 00 «La ragazza di «on^a 4 lio». Silvia Dionlsio, G. Macc«' ' Ruspoll. jelF. Moderno. Danes kinodvorana zaS. f za reklamno predstavo. J«!:' k 16.30 «Anna dei mille glor«1 chard Burton. Technlcolor. gn Vittorio Veneto 16,00 «Uesad*# Dullea, Senta Berger. PreP«" mladini pod 18 letom l0| ^ Ideale 16.00 «Colnl dl dadl. C°:V pištola*, Hovvard Srhell, Ivo« carlo. Terhnicolor Imnero 16.00 «Satlricon». Jean-(lf Polidoro Terhnirolor. PreP°v mladini pod 18. letom „ f Astra 16 30 #Ognuno per se», X?,n5ll? flln, Gllhert Roland. Klau « George Hllton Technlcolo*' Q" Abhazia 16.00 «Don Franco e y cio nelPanno della contes>’ P Efl^ # 5 »'{ £ rf 31 6 'A :nl»' utrl J ni* , K(l! >j colP1^ »nne s31 r »C|1 A ass1*- Vse kaže, da se je zadnje čase nekaj začelo premikati na področju našega kmetijskega gospodarstva, da se postavljajo temelji in gradijo strukture, na katerih bo slonelo in se razvijalo naše kmetijstvo. Predvsem moramo omeniti kra-ško zadružno mlekarno, ki je bila ustanovljena po izčrpnih diskusijah 'n pripravah. Odbor zadruge se je s sodelovanjem kmetijskega nad-zorništva, ki je pomagalo tudi v pripravah za ustanovitev, že lotil konkretnega dela. Tako so že naročili izdelavo načrta za mlekarno, ki bo zgrajena na Repentabru. Mlekarna, z vsemi napravami za ohlajevanje in sterilizacijo mleka ter izdelavo sira, bo stala okrog 120 milijonov lir. Deželni odbor, kakor nam je znano, je že odobril prispevek dežele v znesku 100 mil. lir. " kratkem bodo zaključene tudi zadnje formalnosti juridičnega zna-čnja in bo sklenjena kupnopro-dajna pogodba z repentabrsko ob-čino za zemljišče, na katerem bo zgrajena mlekarna. Kakor smo že Poročali, je repentabrski občinski svet že sklenil prodati zadrugi potrebno zemljišče po 100 lir kv. Našim živinorejcem, ki tega niso še storili, priporočamo, da se včlanijo v zadružno mlekarno in Pripomorejo, da bo kaj kmalu za-čela dobro delovati. Lansko leto je uilo ustanovljeno ™di pokrajinsko združenje rejcev živali. Urejene so vse formalnosti ?n verjetno bo združenje začelo de-‘°vati že v februarju. Sedež in u-radi združenja bodo na Trgu Škork-ija, precej blizu kmetijskega nad-aorništva in Kmečke zveze. Kakor J® znano, je prej obstajalo zdru-zenje rejcev goveje živine sivo-rja-ve alpske pasme, lani pa se je 1° združenje preimenovalo, zajelo Je širši delokrog in dobilo uradni značaj. člani lahko postanejo rejci raznih živali, goveje živine vseh Pasem, prašičev, kokoši, itd. Dobro m, bilo, da se vsi rejci živali vpi-“eJ° v združenje, ki bo prav gotovo Unelo veliko vlogo in pomen za raz-»?J in napredek naše živinoreje, "■akor pri vsaki stvari so tudi za ? združenje važni prvi koraki, za-atek, usmeritev delovanja. Združenje rejcev živali ni neka zasebna ”rganizacija, pač pa spada med de-z®lne ustanove, ima torej uradni načaj, finančna sredstva dobiva *°raj stoodstotno od dežele, delu J s sodelovanjem kmetijskega nad-jJ^nštva, vodijo pa ga izvoljeni ^edstavniki članov. Predsednik črujenja je Miro Križmančič, ži-norejec iz Bazovice, direktor pa in t?1, Mario Gregorič, agronom .Barko vel j. jA* le na kratko pogledamo, kakš->o naloge in pristojnosti združe-Pom reJcev *ivali, bomo ugotovili n>en in važnost te organizacije. žixriVna nal°ga je skrb za razvoj (DH°reie' Združenje vodi rodovnik y5*,nas rodovnik živine sivo-rjave Pasme), izvaja nadzorstvo dai rn^e^om, deli prispevke, ki jih kun dežela za vzrejo telic in na-vim. *rav> organizira razstave ži-nakup krme itd. tnor potmcie' ki se uresničujejo, ljene razne formalnosti in so zdaj prišli v fazo realizacije. Poleg živinoreje je za naše kmetijsko gospodarstvo zelo važno vinogradništvo. Pri tem moramo omeniti občinske vinske razstave, ki so mnogo pripomogle k valorizaciji, spoznavanju in izboljšanju kvalitete domačih vin. Naši vinogradniki nimajo več nobene težave za prodajo svojega dobrega pridelka in so dosegli znatno boljše cene kot pred nekaj leti. Razstave in nagrade so spodbudno vplivale na mnoge vinogradnike, ki so obnovili svoje kleti in izboljšali kletarjenje. Kaže, da bo pokrajina s sodelovanjem kmetijskega nadzorništva in občin letos priredila deželno razstavo vin. O tem se je govorilo med razpravo o letošnjem pokrajinskem proračunu in na to opozarjamo pokrajinsko upravo, da ne bi šla zadeva v pozabo. Zdaj je namreč še čas, da se začnejo priprave, da se opozorijo vinogradniki, da se določi datum in izbere kraj. Čez nekaj mesecev bo že prepozno, saj je treba pokrajinsko vinsko razstavo uskladiti z občinskimi razstavami. Kmetijsko nadzorništvo je lani razpisalo nagradni natečaj za vzdrževanje in izboljšanje kleti. Natečaja se je udeležilo 27 vinogradnikov. Verjetno v marcu ali aprilu bodo podelili nagrade, ravnatelj kmetijskega nadzorništva pa nam je zagotovil, da bodo tak natečaj razpisali tudi letos. Pri določanju točk upoštevajo ne samo razna dela za vzdrževanje in izboljšanje kleti, ampak tudi kakovost vina. Glede vinogradništva naj omenimo še to, da daje dežela prispevek (50 odstotkov stroškov) za nove vinograde (najmanj 500 kv. m površine), trte pa morajo biti tistih sort, ki jih priporoča posebna deželna komisija, kabernet, refošk, merlot (črno vino); glera, garga-nega, istrska malvazija iz Ronk (belo vino) Na ortopedskem oddelku bolnišnice je včeraj podlegel hudim poškodbam, ki jih je dobil pri padcu v svojem stanovanju, 85-letni Ro-mualdo Neri iz Ul. Guerrazzi 8. Moškega so sprejeli v bolnišnici zaradi zloma desne stegnenice 12. januarja zvečer. IZPRED TRŽAŠKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA Mesec dni pripora moškemu ker ni dajal ženi denarja «De facto» ločeni ženi bi moral dajati mesečno 40 tisoč lir Pred tržaškim okrožnim sodnikom Pretor je obsodil Domia na me-dr. Prestajem se je včeraj moral zagovarjati 41-letni Giuseppe Domio iz Ul. Colorni 2, ki je bil obtožen kršitve členov 388 in 570 kazenskega zakonika, ker ni, kot je to določil sodni zbor v razsodbi z dne 3. aprila lani, dajal svoji ženi denarni prispevek 40 tisoč lir za vzdrževanje oziroma, da ni nudil ženi, s katero ni bil legalno ločen, potrebne pomoči za preživljanje. Na včerajšnji razpravi je Domio, ki je stoodstotni invalid, dejal, da prejme mesečno 152 tisoč lir in bi mu torej bilo 40 tisoč lir za vzdrževanje svoje žene v veliko breme. Priznal je, da ni dal ženi nikoli niti lire, vendar fia' se istočasno opravičil, da se v nasprotnem primeru še sam ne bi mogel preživljati, poleg tega pa se je dalj _easa zdravil v tržaškem sanatoriju. Obtoženčeva žena, 49-letna Ga-briella Anante por. Domio, z začasnim bivališčem v Ul. Delponte 9, je v solzah povedala pretorju, da zaradi objektivnih razlogov nima nobene zaposlitve ter da živi sama z mačeho. »Vsota, ki bi jo bila morala prejemati od moža, ni velika,» je še pripomnila ženska, »vendar bi u-strezala vsaj najnujnejšim potrebam.* Javni tožilec odv. Amodeo je predlagal za Domia, kar zadeva prvi prekršek, oprostitev, ker dejanje ni kaznivo, za drugi pa 2 meseca pripora ter 50 tisoč lir globe, branilec ker de- Ustanovitev konzulte je bila sklenjena že pred dobrini letom - Župan vzel na znanje predlog za postavitev partizanskega spomenika v Standrežu . Drevi se nadaljuje razprava Goriški občinski svet proučuje ki jo je Jugoslavija zaprosila za sec dni pripora ter na 30 tisoč lir globe. Ostal je stisnjen med dvema avtoma Včeraj, okrog 13. ure, je 36-letni Giuseppe Moro iz Zindisa št. 23, pri Miljah, razstavljal v delavnici «Giannottis> v Žavljah kolesne osi, ko je izpod avta spolzelo ročno vzdigalo tako, da je nesrečni Moro ostal stisnjen med dvema avtoma. Zaradi verjetnega zloma leve stegnenice ter raznih, sicer lažjih poškodb po prsih, se bo moral Moro na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti približno mesec dni. Pomoč neznanega dekleta priletni ženski Zaradi pretresa možganov ter lažjih poškodb po zatilniku se bo 79-letna Maria Caterina Krašovec vd. Verra iz Ul. Commerciale 3 morala na nevrokirurškem oddelku bolnišnice zdraviti približno 25 dni. Priletno žensko je pospremila v bolnišnico neka mladenka s svojim avtom fiat 500. Dekle se je, potem ko je povedalo, da je našlo žensko zleknjeno na tleh v Ul. Commerciale, oddaljilo. Prispevajte za solo-spomenik v Cerknem ! dn,*““u vžeti tudi ustanovitev za čin'nega hleva v nabrežinski ob- odv. Longo pa oprostitev, ■ Tudi za to so bile že oprav-1 janje ni kaznivo. kni""""iiii,lnn.....iiimiiiiiimmiMiiiiiiiiiiiM............................. VČERAJ zjutraj v trgovini «godina» Televizijska ekipa RTV Zagreb sttemala humoristično nadaljevanko proračun za leto 1971. V sredo zvečer je župan Martina odgovoril svetovalcem, nakar so se lotili obravnave posameznih proračunskih postavk. Seja se je zkaljučila okoli 24. ure ter se bo nadaljevala danes zvečer, ko bi morali predvidoma o proračunu tudi glasovati, takšna je bila vsaj županova želja v sredo zvečer. V uvodu je župan zagotovil svetovalcem, da v obliki dialoga in sodelovanja sprejemajo vse pripombe, dasiravno tudi najbolj polemične, ki bi pripomogle k uspešnemu vodenju javnih poslov. Seveda je po njegovem mnenju med temi predlogi tudi veliko takšnih, ki jih ni moč uresničiti. Županu ni prijala trditev svetovalca KPI dr. Battella, češ da so stališča občinskega sveta naprednejša od odborovih, kar bi hotelo pomeniti, da ima občinski svet v zakupu dobre misli. Ne moremo deliti mnenja — je dejal župan — da sta občinski svet in odbor ostro ločena med seboj, ampak je odbor izraz občinskega sveta. 0-menil je nato težave, ki se pojavljajo pred odborom, ko mora predloge uresničevati. Župan je bil bolj zadovoljen z govorom odv. Sanzi-na, ki je podvomil o možnosti krajevne uprave, da bo kos tako obsežnemu delu in pobudam, s katerimi se srečuje. Župan je nato odgovarjal na konkretne pripombe opozicije, ki se je pritoževala nad počasnostjo izgradnje infrastruktur in velikih gospodarskih objektov. Po njegovem mnenju gre za zgodovinske odločitve v razvoju našega mesta. Tako bo 3. marca letos dražba za tretjo in zadnjo fazo izgradnje odcepka avtomobilske ceste Villesse — Gorica, ki vsebuje tudi izgradnjo mostu čez Sočo. Konec februarja bo dražba za gradnjo obvozne ceste, ki se bo pred Ločnikom odcepila od državne ceste ter se bo preko novega mostu čez Sočo povezala s Tržaško cesto. Konec marca bodo predložili izvršilni načrt carinske postaje pri mednarodnem prehodu v Štandrežu. Prav te dni pa so skupno s trgovinsko zbornico pričeli proučevati zazidalni načrt mednarodnega prehoda v Štandrežu, da bi ugotovili količino potrebnih nanrav. Župan je poudaril, kako bodo te naprave zagotovile našemu mestu vlogo mostu in kako se naše mesto povezuje z jugoslovanskim področjem (v preteklih dneh sta bila dva takšna sestanka), po drugi strani pa z Rimom. »Že več let opozarjamo vladne predstavnike — je dejal župan -— na življenjski pomen mednarodnega prehoda v Štandrežu za naše mesto. Zdi se, da je ta pogovor rodil sadove; želja po definiciji obmejnih vprašanj v Gorici lahko o-mogoči — poleg poglavitnega objekta, ki bi Gorico napravil za gospodarsko in trgovsko kakor tudi človeško središče — odprtje drugih prehodov kot je na primer prehod v Ulici sv. Gabrijela, ureditev bazena na Soči za namakanje poso-ške ravnine itd.* Župan je nadalje omenil uspešno posredovanje goii- posojilo za izgradnjo avtomobilskih cest. Če se nekatere stvari ne rešujejo tako hitro kot bi želeli, je vzroke za takšno počasnost iskati v slabostih italijanskega upravnega sistema. Župan se je nadalje potožil, da so potisnjeni vstran, kadar je treba odločati o teh vprašanjih, ki so mednarodnega značaja. Napovedal je izdelavo zazidalnih načrtov, ki naj pospešijo gradbeno dejavnost, sestavo posvetovalne komisije za boljše delovanje proste cone, sestavo komisije za učinkovito delovanje področnih svetov, ki bodo delovali v demokratičnem duhu. Proučili bodo koristen predlog svetovalke Vilme Brajnik o izgradnji otroških jasli. Kar zadeva slovensko narodnostno skupnost, je župan dejal, da obstaja obsežna tematika za vključevanje naše skupnosti v goriško politično, kulturno in gospodarsko življenje. Občinska uprava je obljubila svoje stalno zavzemanje za kulturni razvoj slovenske narodnostne skupnosti. To nalogo bo o-pravila posebna konzulta. Poudaril je prispevek slovenske kulture v V delu «Naše malo mesto», ki ga režira Daniel Marušk', nastopa v glavni vlogi dr. Luigija tržaški rojak Karlo Bulič ^dor i d1'*’ rti U n’,y PooiuJ..Se je včeraj okrog poldne 'CJodin v znani trgovini z oblačili l°žba,’ib> .ali stal b|ed njenimi izlile dl* j® Prav gotovo zapazil ve-Kakerr>encla^’ ki ie bi' Prej P°doben Pa 0L.a Pomembnemu dogodku kot Pju, lCainemu nakupovalnemu tre- t Kepil Luigi in njegova zaročenka kiti dni s*a namreč prevozila 240 Plesu01®,0 P°t iz Zagreba v naše vit\i U aa si v znani tržaški trgo-fi h* plta poročno obleko, dr. Lui-'lahjjvj Je 'okoristil priložnost, da si ha h v znani tržaški starinarni «nsk0 ?nem trgu tudi neko medi-^ knjigo... l*koj !?a ne bo nesporazumov, naj l povemo, da je prišla včeraj Sl t1., dopoldanskih urah (pri- vanka imela tudi pri tržaških in videmskih gledalcih, ki spremljajo na svojih zaslonih oddaje jugoslovanske televizije. Televizijska ekipa, ki jo sestavljajo režiser Daniel Marušič, filmski snemalec Branko Blažina, tonski snemalec Jura Blegeš ter igralci, tržaški rojak Karlo Bulič (dr. Luigi), As ja Kisič (Bepina), znani ugoslovanski filmski igralec Boris rJ Že&SriS ,,/lS- ,] UV 7n 10 __ u,,. i ivis* iarPri Stijo. 7a 13. oddajo znane hu jjlevizijg Vaadaljevanke zagrebške v fr p‘Sate,l in splitski novinar ln» IJ v' Kuiei;, - ie' pripoveduje pa o .Ido A -ri r- ctU M Pkii, uf Ja in njegovi zaročenki Be-et kljub temu, da že vrsto » °ko r>8kuPaj. stalno odlašata s * 'ho d* avzaPrav je ona> *d ga Sl J£aza in sili, naj jo popelje «?*ki »k ’ on Pa j' v sv°j* medi- ^anosti in resnosti »diagno-V„ P°navlja, da je za to vedno Prejelo na zadnjem tele-festivalu na Bledu naj-SjH zamudo. *a film pa so se pri-^ Wmatl Francozi in Nenv ko uspeha pa je nadalje- Dvornik, Zdravko Krstulovič ter Ante Vičan, je včeraj posnela nekaj prizorov v sami trgovini »Godina* in pred njo, danes zjutraj pa bodo posneli še nekaj prizorov tržaški starinarni ter na obmejnem prehodu pri Fernetičih, kjer bo na vrsti, mimo drugih peripetij, tudi carinska kontrola težko nakupljenih (a dokončno) poročnih oblačil dr. Luigija in njegove Bepine. ras-ti našega mesta ter omenil književnike kot so Kosovel, Pregeli. France Bevk, ki je bil preveden v številne jezike. Občinski odbor bo proučil predlog za postavitev partizanskega spomenika v Štandrežu, čeprav se županu zdi, da je občina že dovolj dostojno proslavila spomin padlih s postavitvijo spomenika na pokopališču in z dvojezičnim napisom Po županovem poročilu so pričeli obravnavati posamezne proračunske postavke. Odobrili so vseh 160 postavk pri dohodkih in okoli 100 postavk v izdatkih. Svetovalec Fogar (KD) je opozoril na padec števila kupčij na Travniku in v Raštelu zaradi padca vrednosti dinarja, kar bo treba upoštevati pri pavšalnem računu trošarine, svetovalec Chia-rion (KPI) pa je predlagal zagotovitev zneska potrebnega za izgradnjo partizanskega spomenika v Štandrežu. Pred pričetkom seje je svetovalka PSIUP prof. Pirella prebrala resolucijo, ki predvideva takšno gradbeno politiko v Gorici, ki bi omogočila javne gradnje, zagotovila stanovanja delavcem ter zaposlitev gradbincev. Najem obratnih posojil z deželnim prispevkom Posojila dajeta tudi posojilnica v Doberdobu in mestna v Gorici Pokrajinska zveza obrtnikov je pred dnevi poslala na deželno upravo v Trstu pritožbo zaradi prepočasnega uveljavljanja določb deželnega zakona št. 17 od 1. junija 1970. ki predvideva prispevke dežele na obresti za posojila na o-bratni kapital, se pravi ki so namenjena za razširitev ali modernizacijo obrtniških podietij. Za zadevo so se zanimali deželni odborniki za finance Tripani in za obrtnike Stopper, ki sta spravila zadevo z mrtve točke in zakon je sedaj postal operativen. Posamezna obrtniška podjetja bodo sedaj lahko najela ustrezna posojila pri pover-ienih denarnih zavodih na Goriškem; po določilih omenjenega zakona bodo lahko najeli posojilo za dobo 15 let in po 3.5 odstotnih obrestih. Na Goriškem so za taka posojila poverjene: Mestna posojilnica v Gorici, Banca Cattolica, ter razne obrtniške in kmečke posojilnice, med katerimi sta tudi posojilnica v Doberdobu in v Ločniku. Posojila se lahko najamejo za gradnjo ali povečanje delavnic, za ciružnicah v Gradiški, Krmanu in Romansu. Filmski večer bo nocoj v Števerjanu Števerjansko prosvetno društvo »Briški grič* vabi števerjance na kulturni večer, ki bo na prosvetnem sedežu na Valerišču nocoj, 29, t. m. Prikazali jim bado film o lanski prvomajski proslavi in o štafetnem teku osvoboditve. Začetek ob 20.30. __________ Odhod smučarskega avtobusa ua Lokve V zvezi s smučarskim izletom, ki ga organizira za jutri, v soboto, SPD iz Gorice, sporočamo vsem u-deležencem, da bo odpeljal avtobus udeležencev jutri popoldne ob določeni uri in z določenega mesta. Priporoča se točnost. Nesreča na delu v Rubijah Včeraj zvečer nekaj po 20. uri se je ponesrečila na delu nakup potrebnega stavbišča, za na-1 varni Lacego v Rubijah kup strojev itd.. Vsa podrobnejša "■ ‘ pojasnila lahko dobijo prizadeti na sedežu združenja obrtnikov v Gorici, Ul. Rismondo 3. ter pri po- niiMiitiiHtimimmmiiiiiiiiiiiiiii n um milil milili i iii iiiiiiiiiiiiiiiiuiiii milili milili Hlinili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii 1111111111111111111111 iiiiiib OKRAJNO SODISCE V GORICI Prodal je zarubljeno blago da bi lahko šel v Švico Zaradi slabosti zavozil z avtom - Ilegalen sprehod čez mejo Pred goriškim okrajnim sodnikom se je moral včerai zagovarjati 34-letni Bruno Perion iz Gorice, Ul. Garibaldi 11 zaradi obtožbe, da je leta 1968 prodal nekatere kose svoje i mo vi ne, ki je bila sodno zaplenjena in med katerimi je bil tudi televizijski sprejemnik. O zadevi so razpravljali že 30 aprila lani. pa takrat rri bila zaključena. Perion je priznal, da je bilo o-menjeno blago zaplenjeno dodal pa je, da ni vedel, da je bil Dostavljen za čuvarja tega blaga in kot tak odgovoren zanj. Dodal je nadalje, da je prejel za prodano blago okrog 30 tisoč .lir,, ki Jh je potreboval, ko je nameraval v Švico. da bi si poiskal zaposlitev. Perion ie že star znanec sodnikov in zaporov saj ima že 11 ob sodb za tatvino, obrekovanje in ile galen prehod meje ter je tudi sedaj v preiskovalnem zaporu zaradi drugih prekrškov. Zato je državni tožilec predlagal zanj 4 mesece zapora. Sodnik pa mu je prisodil 3 mesece zapora. 12 tisoč lir glooe in eno leto prepovedi javnih služb. Branil ga ie odv. Bernot. Pod obtožbo, da ie šofiral avto v pijanem stanju in pri tem povzio čil prometno nesrečo, pri kateri ie poškodoval svoje vozilo, je cest na policija iz Gorice prijavila dne 3. oktobra lani sodišču 57-letnega Silvija Pincherla, komercialista iz le na Placuti zavozil svoj avto s ceste in ga poškodoval tako, da so morali poklicati pomoč in prišla je izvidnica cestne policije. Pri sodni razpravi je Pincherle izjavil, da mu .ie bilo takrat slabo in se .je vrgel na tla. Malo prej je použil nekaj tablet, popil pa jo le en kozarec vina. Dodal je, da .je bil že tri dni doma, ker se je počutil slabo. Državni tožilec je predlagal zanj 5 dni aresta in 25.000 lir globe, branilec Bemot pa .je predlagal naj bi ga preiskal zdravnik. Sodnik pa ie rešil vso zadevo s tem, da ie obtoženca oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Zaradi ilegalnega prehoda državne meje ie sodnik obsodil 19-letne-ga Evelina Chicca iz Vidma na plačilo globe 15 tisoč lir in na plačilo sodnih stroškov. Obtoženec je šel skrivaj preko meje dne 30. junija lani in sicer tako da se je skril na vlaku, ki je šel iz Trsta v Sežano. Tam je izstopil ter šel z avtostopom v Solkan, kjer pa so ga obmejni organi ustavili in še istega dne vrnili italijanski policiji pri Rdeči hiši. Okrajni sodnik ga je takrat obsodil na plačilo globe 15 tisoč lir, proti čemur se je Chicco pritožil. Tokrat je sodnik ebsodbo potrdil ter ji dodal še sodne stroške. V odsotnosti je obtoženca zagovarjal odv. Sorrentino 1.442 milijonov lir. Gre za speljavo železnice v Portorosegi, za meta-novod v Moščenicah ter za novo električno napeljavo in kabino na industrijskem področju. Aretirani mladinci. Prejšnjo noč okrog 4. ure zjutraj je policija v Tržiču ustavila tri mladoletnike v Ul. Boito, ker so se ji zdeli sumljivi. Ugotovili da so 17-letni L. K., 17-letni F. H. in 16-letni M. G. vsi trije iz Trsta. Pri sebi so imeli tudi kolesa, za katera so priznali, da so jih ukradli v Papirianu in v Staranzanu. Odpremili so jih v Trst, kjer so jih priprli v Karotiej-ske zapore, Občinski svet v Tržiču bo imel danes ponovno sejo, na kateri bodo nadaljevali razpravo o problemih, ki so ostali od zadnje seje na dnevnem redu. v toaletna Nadja Alt por. Mijan iz Ločnika, Ul. Tasso 52. Ko je delala pri ne; kem stroju se je porezala na desni roki z rezilom stroja. V splošni bolnišnici v Gorici so ji ugotovili večjo rano na desni roki ter so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju. Menični protesti Gorice, Ul. Zorutti,3/A. Tistega dre ške občine pri Mednarodni banki, > okrog 23.30 je namreč Pincher- IIIIIHIIIHlUinillllllllllllllllHIIIIIHIIHIIHIHIlIlHHIIIIimiHUllHIHIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIHIHIHHIIIHIHHHMIIIIH SINDIKALNE VESTI Občni zbor uslužbencev zadrug na Goriškem Izvolili so 18-članski pokrajinski odbor V sredo, 27. t. m., je bil v Tržiču občni zbor zadružnih uslužbencev z Goriškega, ki se ga je u-deležilo okrog 70 ljudi, kar je za našo pokrajino in za ta sektor zelo zadovoljivo. Uvodno poročilo je podal Giuliano Antonacci (CISL), ki je analiziral razne sindikalne probleme v luči nove delovne pogodbe ter pri tem poudaril važnost sindikalne enotnosti. Na osnovi njegovega poročila se je potem razvila živahna debata, v kateri so obdelali razne strani zadružništva in probleme uslužben- cev te kategorije. Pri tem so poudarili, da je treba iti mimo specifičnih koristi posameznih zadružnih obratov do enotnosti stališč na pokrajinskem merilu, s katerimi bomo lahko premostili nekatere ne-dostatke v novi delovni pogodbi. Predstavnik CGIL Giuseppe Martin je med debato poudaril, da so u-službenci zadrug na Goriškem o-krepili svojo sindikalno zavest, kar so pokazali tudi pri pogajanjih za obnovo delovne pogodbe. Pred zaključkom zborovanja so izvolili enoten pokrajinski odbor svoje kategorije, ki šteje 18 članov. Ti bodo imeli nalogo uskladijo in dokončno pripravijo dokončne želje, zahteve in potrebe zadružnih uslužbencev vseh poslovalnic na Goriškem. Režiser humoristične nadaljevanke «Na*e malo mesto. Daniel Marušič (na sredi, z brado) daje zadnja navodila pred snemanjem v trgovini »Godina. Igralcu Karlu Buliču In filmskemu snemalcu Branku Gradnja in popravilo sol z deželnim prispevkom Občinski odbor v Gorici je imel v sredo, nekaj pred sejo občinskega sveta, svojo običajno tedensko sejo, na kateri so razpravljali o javnih delih, za katerih izvedbo nameravajo zaprositi za deželni prispevek. Napravili so seznam za gradnjo ali popravilo šolskih poslopij in športnih naprav, ki ga bodo predložili v odobritev deželni upravi. O tem programu in seznamu je najprej poročal odbornik za javna dela Agati in na osnovi njegovega poročila se je potem razvila Živah na debata. Na seji je bil govor tudi o drugih upravnih zadevah, o katerih so poročali odborniki Ciuffari, Moise in Paulin; med temi so uredili službeni vrstni red taksistov, problem najemnine športnega igrišča v Ul. Baiamonti za 1971 ter ukrepe ki se tičejo občinskih uslužbencev. V drugi polovici preteklega decembra je bilo na Goriškem 373 meničnih protestov. Od treh slovenskih občin je tokrat v seznamu samo Doberdob pa še ta le z eno menico za 11.500 lir v Jamljah. V ostalem pa je na prvem mestu Gorica s 167 meničnimi protesti. Sledi Tržič z 92 protesti; Gradež 24, Ronke 26, Gradiška 12, Krmin 11, Romans 9, Starancan in Vil lesse po 9, Zagrai in Škocjan po 3, Kopriva, Fogliano, Moraro in Turjak no 2, Doberdob, Dolenje, Ma-riano, Medea, Moša In Šlovrenc pa so imeli po eno protertirano menico. V Gorici je bila najvišja prote-stirana vsota za pet milijonov na eni menici; največ in sicer 12 pro-testiranih menic pa je prejelo neko trgovsko podjetje v Ul. Duca D’Aosta. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE — GORICA v sodelovanju z E.M.A.C Iz Gorice Branislav Nušič KAJ BOJO REKLI LJUDJE igra v štirih dejanjih V nedeljo. 3L t.m. ob 16. url za abonente z Vrha, iz Rupe in s Peči vozi avtobus št. 1 ob 15.15; iz Doberdoba ln s Poljan vozi avtobus št. 2 ob 15.15. V nedeljo, 31. t.m. ob 20. uri za abonente iz Pevme, z O-slavja, iz števerjana, Dvora, Bukovja ta Podgore vozi avtobus št. 1 ob 19.15; lz Ja-melj, Dola, Gabrij, Sovodenj ta Standreža vozi avtobus št. 2 ob 19.15. V torek, 2. februarja ob 20.30 za mestne abonente v PROSVETNI DVORANI v GORICI Na občinskem igrišču v Ul. Baiamonti bo jutri popoldne prijateljska nogometna tekma med domačo ekipo »Pro Gorizia* in Nogometnim klubom iz Nove Gorice. To ni prvo srečanje med obema ekipama in lani n. pr. so zmagali Novogoričani z rezultatom 3:1. Zato vlada za to srečanje veliko zanimanje med športniki na obeh straneh meje. Za obe ekipi pa bo tekma koristen trening za nadaljnje tekme v rednem tekmovanju. Zapor zaradi orožja In tatvine Goriška policija je prejšnji dan odpeljala z njegovega doma v sodne zapore v Ul. Baiamonti v Gorici 33-letnega Karla Kovačiča iz Gorice, Ul. Contavalle 7. Policija je izvedla aretacijo na osnovi zapornega povelja zaradi posesti o-rožja brez dovoljenja (pri Kovačiču so namreč našli eno pištolo) in pa zaradi tatvine pri niegovi ženi. od katere živi že dalj časa popol noma ločeno. Jz guriškctfu mutiriit-uu uruda Dne 27. in 28. januarja so prijavili na goriškem matičnem uradu 12 rojstev in 3 smrti. ROJSTVA: Luigi Tomasi, Massi-miliano Marini, Diego Carluccio, Paolo Venica, David-- Conte, An-drea Innocenti, Marta Tolozzi, Vin-cenzo Cavaliere, Nelita Guidera, Luca Simsig. Marco Clemente in Valentina Trevisan. UMRLI: natakar 30-letni Giactato Cossar. 46 letni Leone Visintin, 33 letni Massimiliano Valente. Vesti iz Tržiča Industrijski konzorcij je imel včeraj občni zbor svojih članov, na katerem so odobrili sklep, da bodo zaprosili deželno upravo za prispevek pri javnih delih v znesku Interpelacija o zasebnih podjetjih v ladjedelnici Deželni svetovalci Rizzi, Bertoli in De Cecco so poslali predsedniku deželnega sveta pismo, v katerem ga opozarjajo na dejstvo, da vodstvo ladjedelnic ITC v Tržiču oddaja dela v tej ladjedelnici v zakup zasebnim podjetjem kar je vzrok številnim nesrečam na delu, saj je v zadnjih letih bilo tam kar 14 smrtnih žrtev pri delu zaradi pomanjkljivih varnostnih naprav. Delavci se zato čutijo v nevarnosti pri svojem delu. Zato bi bilo potrebno, da vodstvo ladjedelnice odpravi tak postopek, izloči zasebna podjetja od dela v ladjedelnici ter prevzame v svojo režijo njihove delavce. Deželna uprava naj bi posredovala za ureditev dela v tem smislu, ob sodelovanju s sindikati in krajevnimi organi v Tržiču. ............................................................................................................................................................I......... PISMO UREDNIŠTVU Trgovci na Raštelu plačajo dinarje po tečaju 40:100 Sem trgovec z ltaštela v Gorici, torej iz tiste ulice, kamor najraje zahajajo odjemalci z druge strani meje za svoje nakupe v Gorici. Ko smo izvedeli za delno znižanje vrednosti dinarja pri menjavi v tujo valuto smo bili seveda tudi mi zaskrbljeni, kako bo s temi našimi odjemalci in če nas bodo obiskovali bolj poredkoma kot doslej. V italijanskem časopisju smo naslednje dni čitali, da sedaj menjujejo dinarje po goriških bankah in tudi po nekaterih trgovinah po 35 lir za 100 starih din. Da bi ta vest ne odvrnila jugoslovanskih kupcev, moram povedati, da računamo trgovci na Raštelu pri nakupu blaga dinarje po 40 lir za 100, kar je zelo blizu uradnemu kurzu, ki je po novem določen na 41,6 in se tudi ne razlikuje mnogo od prejšnje menjavščine na črni borzi. Spričo tega pričakujemo, da nam bodo tudi naši odjemalci z druge strani meje ostali zvesti tudi v bodoče in ne bodo nasedali tistim, ki jim hočejo obračunati njihov denar po nižjem tečaju. VERDI: 16.30—22.00 «Cromwell», R. Harris ta A. Guinnes; kšnetna-skopsfci film v barvah. CORSO: 17.00—22.00: «La carica del 101», Walt Disneyjev film; izven programa «Pierino e il lupo». MODERNISSIMO: 16.00-22.30: «A nonimo Venezianos, F. Bohom ta T. Musante; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. V1TTORIA: Danes zaprto. Jutri ob 17.15—21.30 «11 delitto a Oxford», J. Birkta in J. Steiner; italijanski ktaemaskopski film v barvah. CENTRALE: 17.15 «1 diavoh di Day-ton», K. Calhoun in L. Nilseo. Ameriški barvni film. Tržič AZZURRO: 17.30 «Indio Labk, sai che ti ddoo: sei un grande figlio dl...*, Yul Brjmner m D. Reed. Kinamaskop v barvah. EXCELSIOR: 16.00 «11 pdstodero dei-l’Ave Maria«. Barvni film we-stem. PRINCIPE: 17.30 «Oittš vtolenta*. Charles Bronson. Kinemastop v barvah. Aorti Gorica SOČA (Nova Gorica): «Dr. v rdečem plašču«, franc, barvni film — ob 18, ta 20. SVOBODA »Ljubim vse ženske«, za-hodnonemški barvni film — ob 18. ta 20. DESKLE: Prosto. RENČE: Prosto. ŠEMPAS: Prosto. KANAL: «Krik v temi«, franoosad barvni film — ob 19.30. PRVACINA: «Serafino», italijansleo-framcosld barvni film — ob 19.30. DK2UKNI LEKARN) V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Kumer, Kor-zo Italija 10 tel 25-76. V, TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna »Alla salute* dr. Fabris, Ulice Cosulich 117, tel. 72-480. KNJIŽNE NOVOSTI Mario Puzso: BOTER Motiv z naše obale pod Nabrežino (Foto: M. Magajna) Ameriški pisatelj italijanskega porekla, leta 1920 v New Yorku rojeni Mario Puzo, ki živi kot pisatelj in časnikar v tem mestu, je zaslovel v svetu prav z romanom »Boter*, v originalu »The Godfather». Slovenski prevod tega romana, ki ga je oskrbel Mirko Napast, je v standardno opremljeni knjigi Bronislava Fajona izdala koprska založba Lipa. S tem je slovenskim bralcem posredovala zelo privlačen pripovedni tekst, ki je zanimiv iz dveh razlogov. Tako kot pripovedno delo, napeto opisuje zgodbe iz podzemlja, in kot roman, ki prikazuje življenje sodobne Amerike. Ker gre pri tem za odlično napisan tekst, lahko govorimo o delu, ki si bo na slovenskem knjižnem trgu hitro pridobilo precej bralcev. Za vsakim velikim premoženjem je zločin. Ta Balzacov izrek je pisatelj nadel knjigi kot moto. V knjigi *Boter* je govor o bogataših in zločincih, ki so med seboj povezani. Če beremo ta roman, potem se nam izrek francoskega klasika res pokaže v pravi luči. Toda pri pisatelju «Botra» ni šlo toliko za prikazovanje ljudi, ki so z zločini postali bogati. Šlo mu je za prikaz ameriškega gangstrskega pod- ........................1........I..intniimiiiuiniiiiiiniiiiiininiiiiiim.n.... PRED BLIŽNJIM AMERIŠKIM POLETOM PROTI LUNI V komandni dvorani v Houstonu tudi Zagrebčan Milojko Vucelič Pred 15 leti je kot mlad strokovnjak odpotoval v ZDA - Sedaj vodi oddelek, kjer dela okoli petsto inženirjev in tehnikov tez tri dni, 31. t m. ob 21.30 po našem času bodo Shepard, Mitchell in Roosa »odpluli* na svojo okoli 300.000 km dolgo pot proti Luni, na katero bosta Shepard in Mitchell stopila 5. februarja ob 14.53, dočim ju bo Roosa čakal na matični ladji, ki bo krožila okoli Lune; z Lune bosta ameriška kozmonavta odpotovala 6. februarja ob 19.47, se z LEM pridružila matični ladji, ki se bo knj zatem napotila proti Zemlji, tako da bodo vsi trije kozmonavti spet »doma*, nekje na Pacifiku, 9. februarja ob 22.M. To je »vozni red* četrtega potovanja na Luno. seveda, kolikor bi medtem, to je v času priprav in vzvratnega štetja ne prišlo do kakih motenj in odlašanj. In prav. v tem času in še posebej v času letenja, bo imel precej besede 40-letni inženir Mike Vucelič, ki se je, ko je še živel doma v Zagrebu, imenoval Milojko in ki je zdaj eden vodilnih ljudi v ameriški organizaciji za vesoljska razi-skavanja. Mike — Milojko Vucelič je po rodu Zagrebčan, študiral je na strojni fakulteti v Zagrebu m 1956. leta odpotoval v ZDA, kjer je 1962 prišel v Kalifornijo in se zaposlil v okviru orograma »Apol- Smrtnost pri različnih poklicih Jules Quint in Bianca Cody sta pred dvanajstimi leti začela zbirati podatke o smrtnosti ljudi, ki so dosegU v življenju precejšen uspeh. Raziskovalca je najela zavarovalna družba »Metropolitan Life*. Ugotovila sta. da novinarji, pisatelji, kritiki in na splošno vsi, ki se ukvarjajo s pisanjem in so doživeU uspeh pri svojem delovanju, umrejo veUko bolj zgodaj kot katerakoli druga oseba, ki je doživela uspeh na kakem drugem področju delovanja Kot osnovo za zbiranje podatkov sta si raziskovalca Quint in Cody izbrala katalog «Who's who» iz Združenih držav Amerike, v katerem so natisnjena imena vseh tistih oseb, ki so se na kakem področju delovanja uveljavile. Kar 57 odst. zgodnjih smrti, ki jih statistike ugotavljajo za celotne ZDA, pripada kategoriji znanih oseb. S tem sta Quint in Codyjeva ugotovila, da je protislovna trditev, da je naporno življenje, katero mnogi moški začenjajo med tridesetim in štiridesetim letom za to, da bi dosegli uspeh, krivo za šibko zdravje pri petdesetih letih. Toda vsi tisti, ki pridejo do uspeha s pisanjem, kot so novinarji, pisatelji in kritiki, spadajo v kategorijo, za katere je odstotek zgodnjih smrti najvišji, ta odstotek je dvakrat večji kot med osebnostmi, katerih imena so v knjigi «Who’s who». Poleg tega pa imajo novinarji in dopisniki kar za eno tretjino večji odstotek zgodnjih smrtnih primerov kot celotno moško belo prebivalstvo v ZDA. Nasprotno pa imajo najnižji od stotek zgodnjih smrtnih primerov medtem ko imajo zdravniki, kirurgi in vladni funkcionarji sicer večji odstotek smrtnosti kot je poprečni, vendar pa še vedno veUko manjši kot odstotek smrtnosti novinarjev. Za znanstvenike se podatki bolj zamotani; po mnenju obeh raziskovalcev znaša odstotek smrtnosti v mlajših letih 79 odst. v primerjavi z osebami iz knjige *Who’s who», 52 odst. vsega belega prebivalstva v ZDA in le 32 odstotkov v primerjavi z znanstveniki, ki niso dosegU uspeha. lo». Sedaj načeluje delovni ekipi 500 inženirjev in tehnikov. Nekateri trdijo, da je on »neuradni poveljnik ladje Apollo». Mike — Milojko VuceUč je oženjen, ima dva sinova, Sašo in Nikolaja, ki ju vsako poletje pošlje v Zagreb k staremu očetu in stari materi, »da bi ne pretrgala korenin*. Mike — Milojko Vucelič je strokovnjak, ki je naglo zablestel. V svojem življenju je doživel več pomembnih dni. O sebi in o nekaterih svojih pomembnih trenutkih je govoril Mihailu Mladenoviču, dopisniku beograjskega tednika »Ilustrirana Politika*. Med drugim je Milojko VuceUč pripovedoval; »Tako rekoč brez dihanja sera gledal na TV ekranu zadnjo fazo oni »in »»».nU lil Ifli Slft T l! Iflfi 9pU!)VUHJU IJUUI lili apno* Majhna pomožna ladjica (LEM) se je približevala Lunini površini. Nato sem videl, kako so se njene nožiče dotaknile tal Nato se je ugasnil motor. Slišale so se be- Orel sede astronavta Armstronga, men jene nam v Houstonu: ,e priletel’. Neki znanstvenik ob meni je ves bled od razburjenja vzkUknil: 'Nemogoče!' Iz mene pa ,e dobesedno bruhnilo: 'Nemogoče — to je naš cilj!’ Morda se bo zdelo komu neverjetno, toda verujte mi, da je čista resnica, kar vam bom povedal. Namesto da bi, podobno kot vsi okoli mene, normalno eksplodiral od veselja, sem se v tistem trenutku spomnil gradnje proge šamac — Sarajevo in vagončkov, na katere sem tudi sam s kredo pisal geslo: 'Nemogoče — to je naš cilj!'* Pri potovanju po zvezdnih poteh pa ne cvete povsod cvetje. To je pred nedavnim občutil tudi Milojko VuceUč. Brez dramatičnosti je pripovedoval o težkih trenutkih, ko se je poskus z »Apollo 13» ponesrečil. Prav on je tedaj iz Houstona neposredno vodil operacijo reševanja treh vesoljskih brodolomcev. Milojko Vucevič o tem pravi takole: »Drama se je začela, ko nihče ni na to niti misUl. Bilo je v trenutku že rutinskega letenja, tako da v začetku nisem niti verjel podatkom, ki so jih dajaU računalniki. Šele ko je astronavt Lovell rekel: 'Nekaj izpuščamo v vesolje’, sem se zavedel, da je zadeva kritična. V štirih dneh velikan-ske negotovosti pa me je le enkrat pošteno stisnilo. Bilo je to v trenutku, ko je Love'1, potem ko je 'odslovil' LEM, rekel, da je ena plat vesoljske kabine raztre-ščena. V tem trenutku sem začutil krč, pravo fizično bolečino, ki mi je za trenutek blokirala srce. In tudi možgane. Stanje je bilo zares skrajno resno. Mi smo pilota na dvomotornem letalu naučili, kako MMIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIMIIItlMIIIIIMUtlimi naj se reši z odskokom, če se pokvari en motor. V tem primeru pa sta odpovedala oba motorja, so odpovedali vsi motorji, in to kje! In vendar nisem niti za trenutek izgubil vere, da bomo ponesrečene astronavte rešili.* Bilo je točno poldne, ko mi je Milojko VuceUč predložil, da bi kosila v «tovamiški» menzi. V velikanskih steklenih ateljejih so kot mravlje delali inženirji in tehniki. Več sto jih je bilo. Za okroglo mizo v lepi restavraciji je sedel »možganski trust* ustanove. Ko je vstopil Milojko, za njih Mike, so vstali. Tedaj sem dojel, da so moji prijatelji v Los Angelesu imeU prav, ko so trdih: »E, naš Milojko je tam res velika oseb-J.nost.» Milojko VuceUč je zelo veder človek. Rad se tudi šah. Med kosilom nam je pripovedoval šale, da bi ne govorih le v elektronskem jeziku. Povedal nam je nekaj anekdot. »V času poleta 'ApoUo 11’ sem bil v kontrolni dvorani. Astronavti so se po opravljeni nalogi že vra-čaU proti domu, na ocean. In tedaj je stopil v dvorano načelnik NASA Jean Divitt, ki mi je rekel: »Mike, dobili smo pismo od nekega tvojega rojaka iz Jugoslavije. Zares nisem vedel, da si ti tudi moj šef. Prečitaj, kaj ti sporoča.’ Pogledal sem zalepko. Na njej je lepo pisalo: 'Mister Milojko Vucelič, direktor NASA, Houston’. Vsi smo bruhnih v smeh. Takoj sem glasno prebral tudi vsebino pisma. Neki znanec s Hvara mi je sporočal: 'Letalonosilki Hormet. ZDA. Čestitam k podvigu, ko ste potegniU astronavte iz oceana.’ Tedaj mi je Divitt naročil: 'Takoj pokUči letalonosilko in jim sporoči, kaj ti naroča tvoj rojak.’* Milojko VuceUč me je nato pospremil v »ladjedelnico*, kjer gradijo vesoljske kabine »Apollo*. Na vhodu smo si nadeli bele površnike in si natakniU plastične čelade. Tik pred vstopom v »dvorano* nam je poseben stroj očedil tudi čevlje. Ta previdnost je logična, kajti v dvorani, kjer se v vesoljske ladje vgrajujejo najbolj občutljive elektronske naprave in precizni optični instrumenti, ne sme biti niti trohice prahu. In tu me je čakalo novo presenečenje. To presenečenje se khče Danilo Bojič, ki je po rodu iz Kolašina in je strokovnjak za rezervoarje pod visokim pritisKom ter za raketne motorje. Ni mu enakega, pravijo. Simpatični inženir je oče petero otrok in že dolgo živi v ZDA. Njegova naloga ni lahka. Pripeljal me je do kabine »Apollo* in mi rekel: »To je 'Apollo 14’, ki bo 31. januarja odplula proti Luni. Ima 26 rezervoarjev goriva. Najbolj tesno pri srcu mi je v trenutku, ko me pogleda Milojko VuceUč, tik pred izstreUtvijo vesoljske ladje. Pravzaprav mi je najtežje 30 sekund po startu rakete, kajti te sekunde so najbolj kritične. Vsakokrat me obUje leden pot. Ne diham in menda tudi srce mi obstane. Ni šala, v rezervoarjih so pod strašnim pritiskom kisik, hehj, gorivo. To so prave — bombe.* V trenutku, ko je inženir Danilo Bojič končaval svoj stavek, je inž. Bilojko VuceUč pogledal na uro in resno rekel: »Pojdimo, še dve minuti in nam odmerjeni čas bo potekel.* Vračal sem se v vsej nagUci. Hodil sem po dolgem hodniku in komaj dohajal Milojka. Zdelo se mi je, da že sUšim vzvratno štetje. Inž. Vucelič se je ozrl na mene in mi rekel: »Čudno, pred dvema sekundama bi moral biti tu avtomobil...* Res, tu računajo že samo v sekundah. V trenutku, ko mi je to rekel, so že zaškripale zavore in pred menoj se je ustavil avtomobil. Bil sem tako presenečen, da sem komaj še stisnil ro-aku Vuceliču roko. M. M. iiiiiiiiiiaiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiinuuiiiiiiiiMU OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neld bo skušal spodkopati odnose med vami in vašimi sodelavci. Za ljubosumnost ni mesta. BIK (od 21.4. do 20.5.) Razčiščevanje terja popuščanje na eni in na drugi strani. Dogodki bodo daU vam prav. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Po-sU, ki so veliko obetah. se bodo sprevrgli. Napetost v družini. RAK (od 23.6. do 22.7.) Dejstva bodo potrdila vaše teze. Precej neprijetno razpoloženje vam bo pokvarilo večer. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaše gmotno stanje se bo še bolj popravilo. Odločnost in trma nista sinonim. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pre: več zahtevni ste in s tem si bolj škodujete kot koristite. Zadoščenje , v domačem krogu. zemlja, za širok krog ljudi, ki žive od mafije, ki prisegajo na nasilje in zločin, ne da bi zaradi tega že nujno postali bogati. Pisatelju je šlo za prikaz rakaste rane ameriškega življenja včerajšnjega in morda tudi današnjega dne, življenja, v katerem se oblast države in družbe neha na določeni točki in kjer svojo oblast začenja nevidna mafija podzemlja s tisočimi dobro speljanimi nitmi. To je mafija, ki obvlada lokalne oblasti, ki ima zveze s policijo, ki drži v svojih rokah trgovino in igralnice, ki ima na razpolago plačane morilce najpodlejše vrste, vendar ima odlične zveze tudi v najvišjih vrhovih Washingtona. Kaj pa ta organizacija počne, kako obvlada ameriško življenje na vseh področjih, kako kaznuje in plačuje, ubija in deli pravico, to pa nazorno izvemo iz romana. In ko ga preberemo skoraj na dušek, nas pretrese svet sodobne Amerike, tako kot nas je svet včerajšnje in morda tudi sodobne Sovjetske zveze pretresel s svojimi taborišči, ki smo jih spoznali v Solženicinovem romanu «Prvi krog*. Kot se tam za uradno fasado socializma in skrbi za napredek skriva največje ponižanje človeka, tako se za bleščečo a-meriško fasado bogastva in neizčrpnih možnosti skriva nasilje, ki mu skoraj ne moremo verjeti. In vendar je pisatelj tako plastično in prepričljivo orisal ameriško podzemlje, nad katerim vladajo njegovi italijanski rojaki, pretežno iz Sicilije, da mu slepo verjamemo in zaupamo, čeprav smo morda razočarani, ker iz njegovih besed skoraj ne slišimo besede obtožbe sodobne družbe, ki tako nasilje dopušča. Vseh številnih zgodb in človeških usod iz romana ne moremo obnoviti v nekaj vrstah. V ospredju pripovedi stoji Vito Cor-leone, po rodu iz Sicilije, toda trenutno eden izmed vodij gangstrskega podzemlja Amerike. Z ilegalno trgovino, igralnicami, vsemi mogočimi trgovskimi posli in špekulacijami, s podkupovanjem policijskih organov in vladnih predstavnikov, z darili in u-bijanjem, si je nabral ogromno bogastvo, ki ga upravlja s širokim aparatom, v katerem so poklicni morilci in odvetniki, telesni stražarji in poslovni ljudje. Med svojimi italijanskimi rojaki si je pridobil neizčrpen ugled, ki ga utrjuje s tem, da je njihovim otrokom za botra. Nudi jim tudi vsakršno denarno in moralno pomoč, v zameno pa zahteva brezpogojno zvestobo in podporo vsakokrat, ko je to potrebno. V romanu spoznamo cel krog takih ljudi ameriške sodobne stvarnosti, od pevcev, igralcev, zdravnikov, pekov in pogrebnikov do gangsterjev, lastnikov igralnic, in drugih ljudi. Spoznamo pa tudi člane njegove patriarhalno zasnovane družine. Don Corleone, kot ga imenujejo, živi v prijateljskem sodelovanju, ki temelji na spoštovanju, z drugimi podobnimi italijanskimi družinami, ki imajo v rokah druge niti podzemlja. Ko pa odkloni sodelovanje pri trgovini z m'mili, se začne med njim in ostalimi družinami vojna. Cel kup ljudi pade od krogel na obeh straneh. Neuspeli atentat na dona Cor- leona, smrt njegovega najstarejšega sina in še nekaterih kaže, da bo prišlo do iztrebljenja. Toda slednjič don Corleone le doseže pomiritev in spoštovan umre ter prepusti irodstvo svojemu najmlajšemu sinu, ki je bil že na poti v drugi svet poštenja, pa ga je naključje vrnilo v svet nasilja, samo zaradi obrambe družinske časti. Usoda njegove ljubezni in sploh žena teh gangsterjev, ki jim je ljubezen bistveno spremenila način življenja, pa je ob usodah protagonistov prikazana posebej, včasih v pretresi jim luči. Ob romanu, ki ga beremo napeto in z zanimanjem, se včasih zgrozimo in sprašujemo, ali je kaj takega res mogoče v današnji Ameriki. Ko spoznamo kako prefinjene so niti podzemlja in kako mogočno roko imajo vodje ameriškega nasilja, potem šele razumemo nekatere dogodke, katerih beremo v časopisju. To so dogodki, ki kažejo ameriški način življenja v kaj čudni in neverjetni podobi. Toda ameriški gangsterizem očitno ni mrtev in če se zgodba dogaja v prvem desetletju po drugi svetovni vojni, to še ne pomeni, da je da-nas drugače. Ob branju romana smo pretreseni in obogateni z novimi spoznanji. Žal nam je, da je pisatelj svoj roman napisal tako hladno in osebno neprizadeto in da se od prikaza nasilja ni povzpel do obsodbe. To pa je prav tisto, kar pri tem romanu najbolj pogrešamo. SI. Ru. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ ... -.....—........... AMERIŠKI TEDNIK NEWSWEEK ZBRAL PODATKE.. Vietnamska vojna in uživanje mamil Odstotek vojakov, ki se vdajajo heroinu, je narastel v dveh letih od 30 na 60 odst. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Braniti boste morali svoje stališče, pa tudi svoj položaj. Neupravičeno ste pesimistično razpoloženi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Preveč ste zaprti vase in zato vaši posli ne gredo. Potrudite se in vaše čustvene želje bodo uresničene. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zadovoljite se za sedaj s tekočimi posli. Preveč ste z glavo v oblakih, kar nekoga moti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Z drznimi potezami ne boste prišli daleč. Več soUdnosti. Vse bo Slo po vaših željah. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Za nimivi predlogi in ustrezne ponudbe. Svoje srce razkrijte ob pravem času. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uvelja vih se toste zaradi svoje sistematičnosti. Neka oseba, ki se zanima za vas, je zelo občutljiva. Pred dvema letoma je bilo v Vietnamu 30 odst. ameriških vojakov, ki so se vdajah mamilom, sedaj je takih uživalcev mamil že 60 odst. Od prvega avgusta lani do 18. oktobra je zaradi zastrupitve s heroinom umrlo kar 75 ameriških vojakov. Heroin je v Sajgonu zelo poceni, če primerjamo njegovo ceno s tisto, ki jo je treba odplačati v New Yorku, za dozo tega mamila. S tisoč do dva tisoč Urami na dan more poprečen uživalec mamil zadostiti svoji potrebi, medtem ko dobi enako dozo mamila v Združenih državah za trideset tisoč Ur na dan. Uživanje mamil se med ameriškimi vojaki v Vietnamu zelo hitro širi. Toda tudi heroin, ki ga prodajajo tem, je veUko bolj škodljiv zdravju kot že prečiščeno mamilo iste vrste, ki ga prodajajo v ZDA. Zato je pred nedavnim vojaško poveljstvo v Vietnamu sklenilo, da ustanovi središča za odnavajanje vojakov od mamila. Vsi tisti vojaki, ki pridejo prostovoljno v tako središče niso kaznovani, pač pa jih zdravijo in jih vrnejo v normalno življenje. Na tak način skušajo zmanjšati odstotek uživalcev mamil med vojaštvom. Vendar ni to le zdravniški problem. Ameriški Newsweek je v Vietnamu izvedel anketo, katere podatki kažejo, da se vojaki odločajo v Vietnamu za mamilo iz globokih psiholoških vzrokov, ki jih moremo povezati s samo vojno. Približno 10 odstotkov vojakov v Vietnamu je vključenih v pravo vojno — to pomeni, da je petintrideset tisoč mož navadno v vojni — ostali pa se vdajajo brezdelju, medtem ko upajo, da se bo realiziral Nizonov na-grt o umiku čet in da se bodo vrnili domov. V tekem nezdravem brezdelju se vojaki vdajajo vsemu mogočemu, od pijače do mamil. Kljub temu pa je le malo primerov, da bi se vojaki uprli ukazom svojih nadrejenih. Predvsem je za te vojake značilna popolna brezbrižnost. Morala vojakov upada, kljub temu, da si »odgovorni voditelji* prizadevajo, da bi jih razvedriU z vsemi mogočimi pobudami. S paradižniki nad nevarno kačo ADELAIDE, 28. — Gospa Franklin, ki živi v Covvellu, majhnem trgu v bUžini .'.delaide v Avstraliji, je imela priložnost, da dokaže, da ni zaman vse leto vlagala paradižnikov in kumar. Pred nekaj dnevi je namreč v svojem stanovanju nenadoma zagledala zelo strupeno kačo, ki je kazala vse znake o tem, da hoče neoboroženo gospo Franklin napasti. Toda gospa se kar teko ni dala: ker ni imela v bUžini nič drugega kot vaze z vloženimi paradižniki in kumarami je začela kačo obmetavati s to povrtnino. Ko se je končno mož gospe FrankUn vrnil domov, je imela ženska le še eno vazo »municije* na razpolago, toda nevarna kača je očitno doživela »knock out*. Franko Vecchiet v Tržaški knjigarni Po sodelovanju na nekaterih skupnih razstavah, zadnjič na veliki razstavi neodvisnega sindikata umetnikov dežele v palači Costami, se nam Franko Vecchiet predstavlja še nekaj dni s svojo prvo lastno razstavo. V Tržaški knjigami nam prikazuje barvno zelo enotno učinkujoča in likovno zanimivo usklajena dela izrazilo naprednega videza. Vecchiet študira gospodarske vede na tržaški univerzi in je v slikanju malone samouk. V nasprotju s prvimi nastopi naših najmlajših slikarjev, ki so se uveljavili v preteklem desetletju, je Vecchiet preskočil v vsem začetku vsakršno predmetno slikanje. Dokazuje pa s to razstavo, da je pozorno sledil likovnemu razvoju od abstraktno infotmalnega vzpona do popartizma in poznih odmevov dadaizma. Zavrgel je platno, barve in čopiče ter gradi poli-materično na trdnih podlagah z vsem, kar mu omogoča zadovoljiti svojevrstna lepotna občutja, ki jih lahko vzbuja v tenkočutno dojemajočem umetniku primerna sestava razbitin, odrabljenih industrijskih izdelkov. V tem je Vecchiet nedvomno zelo spreten in kaže prefinjen odnos v izbiri in razporeditvi raznih žebljev, izrezov vzorčastih mrežic iz umetne smole, zobatih kolesc in podobnega. Menimo pa, da Vecchiet pri ustvarjanju svojih del s pomočjo sicer že znanih in niti tako novih formul, zasleduje globlji namen, ki naj veže našo pozornost in celo modroslovno razgiba našega duha. Dejali bi, da je ta namen v nekakem pietetnem priznanju zaslug, ki jo imajo za izboljšanje človekovega življenja v razne predmete industrijsko obdeiane sicer mrtve snovi, dokler s o ti predmeti še uporabni. Od tod nekak muzejski videz Vecchietovih del, kjer prevladuje starinsko rjavkasta barva obrizgov rumenkastih podlag s črninami vžganih črt in z redkimi odbleski rdečih odtenkov, ki po bolj div i razgibanosti kontrastno dopolnjujejo skladnejše sestave odsluženih delov predmetov. MILKO BAMBIČ FILIBERT BENEDETIC: Javnopravni status Slovenskega gledališča in dolgoročni program Poročilo na zasedanju Skupnosti slovenskih dramskih gledališč v Trstu dne 23. januarja 1971 m. Novi status SG v Trstu prinaša s seboj tudi nova bremena. Z novim statusom bo SG v Trstu vključeno med tista gledališča v Italiji, ki so dolžna spoštovati vsedržavno po-godbo za gledališke delavce. Italijanske norme, ki urejajo gledališko življenje v Italiji ,so povsem drugačne od jugoslovanskih. V Italiji spada med stalno osebje gledališča le administracija, medtem ko umetniško in tehnično osebje uprava gledališča angažira povečini sproti. Stalno umetniško osebje državnih gledališč v Italiji je angažirano za približno 180 dni v letu. Zato so norme delovne pogodbe visoke in minimunu postavljeni na okrog deset tisoč lir dnevno. Naše umetniško in tehnično osebne je v tej sezoni angažirano za devet mesecev. Člane gledaUšča v Italiji ščiti delovna pogodba, ki predvideva tudi gledališki svet. V zvezi s tem se člen 34 delovne pogodbe za gledališke delavce tako glasi: «člani gledališča lahko sami izvolijo iz svoje srede §le' dalaški svet, sestavljen iz treh članov za enotno predstavništvo, ki naj bi varovalo interese angažirancev. Če kolektiv presega trideset članov, gledališki svet lahko šteje do pet članov-Angažiranci imajo, izven svojega delovnega časa, praviri1 do sestajanja v okviru ansambla, v katerem delujejo. Upravnik gledališča bo moral dati na razpolago prostore za se-st sinice d Kot je iz tega člena razvidno, so odnosi med upravo in ansamblom v Italiji strogo postavljeni na osnovi delodajalec delojemalec. Na svoji redni seji dne 7. januarja letos pa J® upravni odbor društva ((Slovensko gledališče v Trstu» potrdi* predstavništvo ansambla v njegovih strukturah in izrek« sledeči sklep: «Poleg zakonskih pravic, ki jih ansamblu Slovenskega g-c dališča v Trstu jamči vsedržavna pogodba za gledališča ' Italiji (člen 34), ima gledališki svet v Trstu še posebne P1®' vice. Te pravice jamči dolgoletno načelo skupnih naporov uprij ve in ansambla pri širjenju gledališke kulture med slov. narodno skupnostjo v Italiji. Doseženih rezultatov in današnje stvar nosti si ni mogoče zamisliti, ne da bi pri tem upoštevan stalne tesne povezanosti med upravo in ansamblom. Če je jo bilo naravno in nujno v hudih časih, in usoda gledališkega ustvarjanja se žal večkrat srečuje s takimi momenti, uprav® svet društva Slovensko gledališče v Trstu ne vidi razloga, <** bi se ta stalna tesna povezanost danes prekinila. Upravni svet društva Slovensko gledališče v Trstu s točno zaveda, da pri ustvarjanju gledališkega trenutka sod« lujejo vse komponente ustanove, pri čemer je bistveni ei« ment ansambel. Zato upravni svet društva Slovensko gledali*®6 v Trstu sprejema sledeča salep: 1. Gledališki svet, ki ga ansambel voli iz svoje srede dobo enega leta v času od 1. januarja do 31. decembra, J pravno vel j a ven; 2. Gledališki svet je sestavljen iz dveh c* nov umetniškega osebja, iz enega člana tehničnega osebja enega/člana administrativnega osebja; 3. Gledališki svet iznajf enega, člana svoje sklepe ravnatelju gledališča in se z njim sestaja ko smatra to za potrebno; po drugi strani pa gledališki vsel®i' sv« dopušča gledališkemu ravnatelju pravico, da tudi sam skl* gledališki svet, ko smatra to za potrebno; 4. Gledališki sodeluje pri izbiri repertoarja in prikaže svoj predlog niškemu vodstvu; 5. Gledališki svet sodeluje pri sklepn« ; sestanku zasedbenega sveta, ki ga sestavljajo umetniško [ stvo gledališča režiser predstave, hišni režiserji, scenog^ in kostumografi; 6. Gledališki svet lahko določi iz svoje sre enega člana, ki prisostvuje sejam upravnega sveta gledal«*' kot opazovalec.)) »A Na svojem sestanku dne 25. februarja 1969 je up ra* svet društva Slovensko gledališče v Trstu potrdil prisotn^ naše gledališke ustanove v Skupnosti slovenskih drarns1^ eledališč v enotnem slov. kulturnem prostoru, zaradi česar J naše gledališče tudi deležno istih podpor iz sklada za posP^ vanje kulturne dejavnosti pri SRS kot ostala poklicna * dališča. Z italijanske strani je bila večkrat postavljena zam* po recipročnosti z italijansko Dramo na Reki. Vendar « j nimo, da bi tak argument omejeval našo suverenost ^ subjekt, kar velja za vso našo narodno skupnost v 1“®% V zvezd s tem je Paolo Grassi 1967. leta v Rimu na zboru Skupnosti italijanskih dramskih gledališč že podch^ da Slovenci v demokratični Italiji imamo tudi demokrati ^ pravice v okviru italijanskih zakonov. Zato se specifi^ti gledališča slovenske narodne skupnosti v Italiji mora u tudi v italijanskih zakonskih strukturah. S tem v zvezi treba za končno rešitev Slovenskega gledališča v Trstu ^ nati na sto procentno publicizacijo s sto procentno podp®% istočasno je treba vključiti Slovensko gledališče v 0^ italijanske republike, dežele Furlanije-Julijske krajine konske zaščite celotne slovenske narodne skupnosti v ItaZi Trojna vloga mostu v mittel-evropskem prostoru treh Italije, Jugoslavije, Avstrije, mora imeti svoj velik izraz v našem gledališču j* Ta specifičnost daje Slovenskemu gledališču v Trsti* d redne pogoje ambivalentnosti. To pa ne pomeni, da na dveh stolčkih, kajti taka trditev bi bila skrajno *aw f in lažna ter bi hudo prizadela vse, kar je bilo do danes s $ jenega. Rezultati Slovenskega gledališča v Trstu kažejo ^ < vidljivo sliko, vendar poleg dialektike nenehnega razvoj umetniškem snovanju in ustvarjanju, nenehne dinamik® turnega oplajanja, ti rezultati so danes izhodiščna točk* ^ nadaljnje trdo in nesebično delo. Naj bo pravni status ^ venskega gledališča v Trstu tak ali drugačen, dolgoročni Jjl turni in umetniški program Je jasno zastavljen v nepreu.’ p popkovini, ld mora zajemati ves slovenski, jugoslovanske! italijanski kulturni prostor. (KOP* PREJELI SMO BOLLETTINO UFFICIALE doila Regione autonoma Friuli — Ve-nezia Giulia, 28 dicembre 1970. PRIRODA - ČLOVEK IN ZDRAVJE. Mesečnik za poljudno zdravstvo. Ljubljana, oktober — november 1970. GIORNALE DELLA LIBRERIA Organo ufficiale dell'Associazione Italiana Editori. Dicembre 1970. PLANINSKI VESTNIK. Glasilo Planinske zveze Slovenije. Leto 1971, štev. L g '/Z//////A Ž////////Z!. isa HM M TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Elektronska harmonika; 12.10 Vpliv zdravil na človeško telo; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Mandolinslii ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Sodobni ital. skladatelji; 19.10 Problemi Krasa; 19.20 Zborovsko petje; 19.40 Nove plošče; 20.00 Šport; 20.50 Koncert; 21.30 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.00, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Parada orkestrov; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 11.15 Nove plošče; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Polke in valčki; 15.30 Tops pops; 16.20 Mladi izvajalci; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Sredozemske melodije. 18.00 Simfonični koncert; 19.00 Poje Nino Ferrer; 19.30 Prenos RL; 19.15 Glasbeni kontrasti, 22.35 Večerni recital. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po- PETEK, 29. JANUARJA 1971 ročila; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Rossini: »Seviljski brivec*; 12.10 Plošče; 13.15 Poje Barbra Streisand; 13.27 Strnjena komedija; 14.05 Popoldanska oddaja; 16.20 Spored za mladino; 18.15 Lahka glasba; 20.20 Radijska priredba; 21.15 Koncert. II. PROGRAM 7.30, a.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska igra; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Mi, Beatles; 14.00 Zakaj in kako; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Enotni razred; 16.05 Popoldanska oddaja; 18.15 Lahka glasba: 18.45 Popevke; 19.02 Spored z G. Morandijem; 20.10 Kvizi; 21.45 Plošče; 22.40 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Baletna glasba; 13.00 Medigra; 15.15 Donizetti: »Rita*; 17.25 Strani albuma; 17.45 Jazz; 19.15 Beethoven; 20.15 Zdravstvena oddaja. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00. 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8 10 Operna matineja; 9.05 Za šolarje; 9.35 Slovenske narodne; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Pri skladatelju Benjaminu Ipavcu; 12 30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz albuma skladb za mladino; 14.35 Na^* ? slušalci čestitajo in pozdraV‘W) 15.35 Glasbeni intermezzo; LjC Natko Devčič: Istrska suita; * j Rad imam glasbo: 17.10 Jt; in zdravje; 17.20 Operni kon®6^ 18.15 Friderik Chopin; 18.50 ^ dalo našega časa; 19.00 «7^ noč, otroci!; 20.00 Naj naro® jo...; 20.30 «Top-pops»; 21*1,|lj|i; daja o morju in pomorš®*"^- 22.15 Besede in zvoki iz mačih; 23.05 Literarni nokt 23.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Komike; 13 00 Zdr»v5ujj[ na oddaja; 13.30 Dnevnik! Francoščina; 14.30 Nemščina Spored za najmla.iše; 17.30 j j* nik; 17.45 Oddaja za otroke- op Beethoven; 19.15 Kulturna ja; 19.45 športni dnevnik UJ., l nike; 20.30 Dnevnik: 21.00 22.00 A. Čehov: »Kontrabas*-Dnevnik. II. KANAL p 21.00 Dnevnik; 21 15 modra* — TV priredba; je Riccardo Del Turco. JUG. TELEVIZIJA p 20.00, 22.35 Poročila; ljf. \V zem in potepuh — IV de ’st/; Obzornik: 18.30 Zabavno oddaja; 19.00 V središču vM nosti; 20.35 Izkožimo se 21.45 »Nepremagljivi* ** film. PORT ŠPORT ŠPORT mmmmm««»« Avstrijke spet prve Na lestvici za svetovni pokal je M. Jacot obdržala prvo mesto PRA LOUP, 28. — Dvajsetletna 1 sto odličnih atletov, napisali vrsto Wiltrud Drexel je zagotovila Avstriji j kvalitetnih tehničnih razprav in ce- PrVO ietošnio ZmatJn V smilkll in <; ln £«ora-prar du° vat-vali > ta jeg* avtf , ^ i ^ sode-eie- ais»> le u a, le a» ia ® znaš* rsele); : svf sltf? sVev -i Pr8S sft *ar£ ospe^ ja & g ob«*? ssg s*, , in.? r »ji raz 1 nes 5 * a ižejo , azvo]y jilce % toS^df ss S Prvo letošnjo zmago v smuku in s tern ponovila svoj lanski uspeh na >sti progi. Avstrijsko zmago je dopolnilo drugo mesto Anne-Marie Pr^eU-_ i več žrtev Poraženka današnjega smuka je ! strani fodvomno Michele Jacot, ki so ji ^ prerokovali uspeh tudi v tej Pnreditvi. Kljub današnjemu pora-zu, bila je namreč 4. na cilju, Je Jacotova ohranila 1. mesto na lestvici za svetovni pokal. V posebni ekipni lestvici je na čelu Francija, Pfed Avstrijo in Švico . Vrstni red cilju: !• Wiltmd Drexel (Av.) 1’53'’515 2. Anne Marie Proell (Av) 1’53”887 2. Jacqueline Rouvier (Fr.) 1’53”951 *■ Michele Jacot (Fr.) 1’54”273 *• Isabelle Mir (Fr.) 1’54”737 «• Prancoise Mačehi (Fr.) 1”55'362 '■ Rosi Mittermaier (Z. Nem.) „ 1’55"404 ®- vreni Inaebnit (Šv.) 1'55”825 a- Marilyn Cochran (ZDA) 1’56”056 10. Jocelyne Perillat (Fr.) 1’56”112 Lestvica za svetovni pokal J- M. Jacot (Fr.) 2- A M. Proell (Av.) “• W. Drexel (Av.) I P. Mačehi (Fr.) 5- ®- Lafforgue (Rr.) S- ]■ Mir (Fr.) *• £. Gabi (Av.) “-B. Clifford (Kan.) . • P. Steurer (Fr.) 1U- “• Rauter (Av.) Lkipna lestvica J- Prancija i- Avstrija 3. Švica 1- ZDA • Zah. Nemčija Balija 8.VBnada 121 točk 98 90 87 76 67 57 56 49 41 880 točk 544 183 121 96 93 64 19 16 10 Občni zbor atletske zveze v Trstu v nedeljo zjutraj je bil v dvo-rte CONI občni zbor atletskih Sftev naše dežele. Udeležba Je ”7® aalo številna, občni zbor pa teto na visoki ravni. Predsedniško poročilo, sestavljeno /Jj teiblonski način izredno zasta-tipa, se ni dotaknilo nobe-7®1 * 3 * Perečega problema .deželne. in je prikazalo zelo na-"7° optimistično sliko. j_razp.rB.vo so z zanimivimi prl-Sfr)a,ni posegli le trije delegati. Jr®tevniik tržaškega CUS, dele-m ^^nskega Libertasa in tehnič-^dečetnl referent Samzin iz Tr- lo knjigo. Sanzin In tudi Videmčan Bulfoni sta tudi ostro kritizirala strahovito birokracijo, ki onemogoča hitro delovanje in zahteva prema izključno upravne li. Po razpravi so delegati izvolili nov odbor. Za predsednika je bil za dobo dveh let izvoljen dosedanji predsednik Petracco, odborni-ška mesta pa so bila v bistvu oddana dosedanjim lastnikom. K. B. ODBOJKA V drugi prijateljski tekmi med odbojkarskima ekipama Poleta in 01ympie je zmagal Polet z rezultatom 3:0 (15:10, 15:4, 15:11). NOGOMET V Kopru turnir s poljsko reprezentanco V nedeljo popoldne je bila na koprskem stadionu prijateljska nogometna tekma med domačim Koprom in tržaško enajsterico Stock. Domačini so zasluženo zmagali s 5:3. To je bilo prvo srečanje Kopra v okviru priprav za spomladanski del prvenstva. Kakor je znano, je Koper v jesenskem delu prepričljivo osvojil prvo mesto s sedmimi točkami prednosti. Priprave za spomladanski del bodo še bolj temeljite, ker Koprčani ne nameravajo tvegati, da bi se jim izmuznila taka priložnost. Prvo mesto v dragi conski ligi namreč prinese aviomatič-no uvrstitev v prvo republiško ligo. V okviru priprav bodo imeli več prijateljskih srečanj, pripravljajo pa tudi turnir z udeležbo Olimpije, poljske reprezentance in še nekaterih drugih ekip, ki trenirajo na jadranski obali. V mladinskem prvenstvu je Gaja z visokim rezultatom porazila enajsterico Edere NOGOMET V MLADINSKEM PRVENSTVU IZDATNA ZMAGA MLADIH GAJEVCEV ^ ivnlik CUS Isler se je o-n&Jli na problem šolskega stadio-Kalanji, kd Je za tržaške Praktično vedno zaprt. Zate , birokratskih težav in ^ težjih finančnih zahtev šolske-0sjSkrhndštva ln čuvaja stadiona ^ športni objekt pravi spo-Po™* nezanimanja oblasti za šport. Pranv,11^1^ nezakonita je tudi u-k ^stadiona. Pravilnik CONI, ki * zgradil, predvideva nam- .^“teddan _____( m_______...wB dl svet v katerem Je tu- boik^tavnik atletske zveze ali Tfi društev. Atletska zveza se v ^koll ni pozanimala za raz-tat{ 6 °dnosov in negativni rezul-«15 lahko vidni. Niti občinski Satf*Ptno Grezarn ni v stanju nia*.1 ?°m Primerno možnost tre-' i^nskok za skok v višino Je « v,^0 nevaren, naprava za skok Pa Je že dalj časa ne- Sanzin je očital osrednji Heru’ zanemarja deželne trenerji; nekem seznamu 19 tre- teeij ^žavne vrednosti (ki so 1-izpT nožnost nadaljnje strokovne j^vuuutve) ni bilo niti enega Iz vktetll_5^te, čeprav so predvsem ** trenerji vzgojili celo vr- Gaja — Edera 5:0 (2:0) STRELCI: p.p. v 10. min. D. Grgič, v 21. min. Ražem, d.p. v 10. min. Marc, v 15. min. Čuk, v 25 min. Di Leonardo. GAJA: Kante; Metlika, Marc; Sinico, Verše, J. Grgič (k); Čuk, D. Grgič, I. Grgič (Di Lenardo), Ra žem, Gojča. 12. S. Grgič. EDERA: Modersich; Tavarado, Tommasind; Goste, Salvini, Campa-gnolo; Bogonni, Tonini, Zippo, Gro-pazzi, Marinn. SODNIK: Faggi iz Trsta. Mladinska enajsterica Gaje si je 7 nedeljsko zmago proti Ederi uri-borila pravico do nastopa v finalnem delu tekmovanja skupno z Au-risino. Za trenerja Fajdigo, spremljevalce, igralce in navijače je prišlo tako zasluženo plačilo po požrtvovalnem delu, vztrajnosti, resnosti vseh. Povsem opravičljivo .je bilo torej veselje navijačev, trenerja in igralcev po nedeljski tekmi, ki je ponovno pokazala, da so si naši nogometaši zasluženo priborili pravico do nastopa v finalih. Že iz uvodnih potez je bilo jasno, da so gajevri izredno dobro tehnično in psihično pripravljeni, da bi osvojili proti nedeljskemu nasprotniku obe točki in si tako že od vsega začetka zagotovili vstop v filiale. Zagrizeno in odločno so se zato vrgli v borbo in so praktično odvzeli nasprotniku čsako pobudo. Že v 10. min. je namreč Darko Grgič dosegel prvi gol dneva, deset minut kasne.je pa j?. ,Ražem podvojil izid. Tekma se 'je prak tično končala s tem zadetkom. Gostje niso mogli odgovoriti, taka je bila premoč domačinov, ki so tudi v drugem polčasu potrdili dobro formo in so gostom dali še tri gole. Gole pa so dosegli Marc, Čuk in Di Leonardo, ki je v drugem polčasu zamenjal Izstoka Grgiča. Razen s petimi goli in zmago pa so gajevd zadovoljili predvsem s tem, da so prikazali zrelo in živahno igro, kar je nedvomno tolikega pomena za finalna tekmovanja. Obramba je bila vedno na mestu. Na sredini igrišča so domačini zelo skrbno in premišljeno opravili svojo nalogo. Tako .je postalo delo za napadalce znatno laž je. Napadald niso razočarali in sc tokrat dosegli kar pet golov (ene ga .je sicer dosegel branilec Marc). Kaj bi še povedali o tej tekmi? Premoč domačinov je bila namreč takšna, da gostje niso skoraj nikdar prišli do izraza in upajmo, da bo Gaja tudi v finalnih tekmah igrala tako, kot v nedeljo. b. I. PRIJATELJSKI NOGOMET N. Gorica-Sovodnje 3:1 V prvi prijateljski tekmi je domače moštvo premagalo moštvo Sovodenj z rezultatom 3:1. Kljub te mu, da je bila to prva tekma sta obe moštvi prikazali kar se da soliden nogomet, tako da so bili gledalci lahko kar zadovoljni. V mo- štvu Nove Gorice je v drugem delu prišlo do nekaj menjav, kar je bilo žeto koristno, saj so prav v drugem delu dosegli vse tri zadetke in si s tem zagotovili zmago. Najboljši pri Novi Gorici je bil Beč, ki je sam dosegel dva gola. Po tej prvi prijateljski' tekmi bodo sledile takoj še druge s Slovanom in Svobodo iz Ljubljane, Taborom iz Sežane, Tolminom in s Pro Gorizio. Priprave Nove Gorice so zelo načrtne in daljnosežne, saj vsi upajo, da se bo moštvo ob koncu prvenstva uvrstilo čim višje na prvenstveni lestvici. R. K. V PRIJATELJSKEM SREČANJU Primorec-Zaul« 4:1 pletel romunski bob, ki je med potjo zgubil zavirača, vendar se ni noben član posadke poškodoval. Najboljši čas v današnjih poskusnih vožnjah je dosegla prva italijanska posadka, katere vozilo je krmaril D’Andrea. Lestvica današnjih spustov je namreč taka: 1. 2. 3. 4. 5. Italija 1 1'10”35 Švica 2 1'10"54 Italija 2 1’10’’74 Švica 1 1’11”45 Avstrija 2 1T1”48 KOŠARKA SMUČANJE V tekmovanju za pokal evropskih košarkarskih prvakov je ljubljanska Olimpija premagala v Ljubljani češkoslovaško ekipo Slavijo iz Primorec .je v nedeljo izkoristil Prage z 78:56, italijanski Ignis pa počitek, ki so ga imele ekipe 3. je odpravil 01impique z 81:70 amaterske lige in odigrali prijateljsko tekmo proti ekipi Zaule. Tre benci so na openskem igrišču prikazali lepo in hitro igro. Čeprav so nastopali z okrnjeno postavo. PRIMOREC: Kralj V., Pappatico, Možina T., Milkovič. Sosič, Čuk, Kralj M., Možina V.. Kralj P., Kralj E. Čudno, kako se Trebenci mnogo bolj potrudijo v prijateljskih tekmah kot v prvenstvenih. V obrambo je vstopil Milkovič namesto Kralja M., ki pa je moral igrati na levem krilu in je tako pripomogel, da .je napad postal- učinkovitejši. Trebenci so prešli v vodstvo že v 1. min. po zaslugi P. Kralja, čigar strela se je sicer dotaknil tudi Čuk. Gostom je uspelo izenačiti, le tri minute po izenačenju pa je M. Kralj s paraboličnim strelom spet potresel njihovo mrežo. V drugem polčasu so gostje prešli v napad, do gola pa je spet prišel Primorec, tokrat po zaslugi, čuka, ki je izkoristil Kraljevo podajo. Četrti in zadnji gol .je padel po isebni akciji Maura Kralja. Upajmo, da bo ta uspeh vplival na mo ralo Trebencev in da se bodo tudi v prvenstvenih tekmah izkazali kot v nedeljo. BRK MOŠKA ATLETIKA V JUGOSLAVIJI V LETU 1970 Napredek Kocuvana in Korice značilen za preteklo sezono Tudi skakalca v daljino Rak m Stekle kmalu v evropski eliti BOB V Cervinii so danes nadaljevali s poskusnimi vožnjami za svetovno prvenstvo v štirisedežnem bobu. Posadke pa so opravile le po en spust, ker so organizatorji menili, da bi bila proga sicer preveč obremenjena. Med poskusnimi spusti je prišlo do dveh nezgod. Slabše se je v teh nezgodah odrezala britanska posadka, ki je imela za krmarja kentskega vojvodo. Na nekem zavoju je tri člane posadke vrglo iz vozila, 28-letnega bratranca britanske kraljice pa je prevrnjeni bob vlekel za seboj. Kentski vojvoda je dobil pretres možganov in nekaj drugih lažjih poškodb, vendar njegovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Ozdravel bo v 28 dneh. V drugo nezgodo se je za- Dom na Lažni zaseden vso zimo Dom na Lažni pri Lokvah, ki je last Občinske zveze za telesno kulturo občine Nova Gorica, je tudi to zimo ves zaseden tako kot je bil vsako zimo doslej. Tečaji za.smučarje se vrstijo nepretrgoma in čim eden konča, že se začne drugi. Najprej je bil tečaj za mlade zamejske Slovence, ki so se prvih smučarskih veščin učili že pred novim letom. Ko so ti končali se je že pričel tečaj za odrasle smučarje, torej tečaj za rekreacijo. T^rr.u je sledil tečaj novogoriške gimnazije, nato tečaj za osnovno šolo Nova Gorica in ko se bodo končale zimske počitnice pa se bodo na smučiščih na Lažni urili najboljši novogoriški smučarji - tekmovalci, katere čakajo v letošnji zimi še nekatera pomembnejša tekmovanja. Ta »talna zasedba Doma n p Lažni kaže, da si čedalje več ljudi želi del svojega letnega dopusta preživeti v tem tihem in mirnem kraju, daleč proč od mestnega življenja, od ropota in vseh drugih nevšeč nosti, ki tako zvesto spremljajo mestno življenje. R. K. NAMIZNI TENIS V okviru namiznoteniškega turnirja za Pokal Trsta je sinoči na-brežinski Sokol premagal FNAOLI s 6:0. OBVESTILO ZSŠD obvešča vse udeležence seminarja za nogometne trenerje, da se bo seminar nadaljeval danes, ob 19. uri, na stadionu «1> maj» r Trstu. Jugoslovanska moška atletika se lahko ponaša to z majhnim številom atletov mednarodne vrednosti. V lanski sezoni je bilo doseženih le 7 novih državnih rekordov, eden pa je bil izenačen. Ni prav nobene panoge, kjer bi bila Jugoslavija velesila, kar je odraz premajhnega razvoja v širino in pomanjkanja strokovnjakov. Skok v daljino in dolge proge v tej skromnosti le nekoliko izstopajo. Skakalca Rak in Stekič se še ne odlikujejeta po izrednih rezultatih, na tekmovanjih doma in v tujini pa se vedno zanesljivo uvrstita med najboljše. Dvojca Korica-Farčič je na dolgih progah zelo močen tandem v Evropi, Farčič je tipičen tekač na čas, Korica pa se odlikuje po izredno močnem finišu. Zanimiv je napredek sprinterja Kocuvana (20”9 na 200 m in 46”8 na 400 m), nedvomno srečna pa je* sestava štafete 4X100 m. ki je tudi lani tekla pod 40 sekundami in tako potrdila nepričakovani in presenetljivi uspeh iz zadnjega evropskega prvenstva. Dobro je v zadnji sezoni tekal tudi 800-metraš Medji-murec. Na evropskem prvenstvu v dvorani na Dunaju ije celo osvojil tretje- mesto.............. Občutno se je zmanjšal v Jugoslaviji ivpliv slovenske atletike,, ki n je bila pred nekaj leti v premoči. Najboljši Jugoslovani so v letu 1970 bili (v oklepaju letnica rojstva): 100 m: Karasi (45) 10”2 (državni rekord) Kocuvan (47), Lendjel (51), Križan (46) 10”4 200 m: Kocuvan 20”9, Karasi 21”, Križan 21"2 400 m: Kocuvan 46”8 800 m: Medjimurec (45) 1’48”1, Koprivica (49) 1’48”8 1.500 m: Jokič (45) 3’45”4 5.000 m: Korica (45) 13'44”6 (državni rekord) 10.000 m: Farčič (41) 28’45”8 110 m ovire: Stojičevič (47) 14”1 400 m ovire: Matijevič (49) 52”3 3.000 m zapreke: Vojvodič (44) 8’46"2 višina: Andjelkovič (43) in Vivod (44) 2.14 (državni rekord) daljina: Rak (47) 7.77 (državni rekord), Stekič (51) 7.71 palica: Novosel (47) 4.60 troskok: Spasojevič (50) 15.66 krogla: Ivančič (38) 18.54 disk: Šebalj (40) 55.70 kopje: Djurovič (47) 76.84 (državni rekord) kladivo: Goič (43) 62.38 4 X 100 m: Državna reprezentanca 39"7 (državni rekord) 4 X 400 m: Državna reprezentanca 3’8”4 (državni rekord) —lin— olimpijski kandidati ZDA res pravi amaterji. OBVESTILO SPDT obvešča, da se bo tečaj telovadbe za odrasle nadaljeval ob torkih in četrtkih ob 20.30 v telovadnici šole F. Prešeren pri Sv. Ivanu. Športno društvo Polet vabi svo- je člane na 3. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, 31. januarja 1971 ob 17.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Po občnem zboru bo družabni večer. Odbor ODBOJKA PO SKLEPU FIPAV Nova razporeditev nižjih prvenstev Te dni smo prejeli od centralne , podatkih predstavlja že kar napre-federaoije v Rimu za odbojko do- dovanje v višjo ligo, saj bo v pri-končno poročilo o novi ureditvi hodnjl sezoni zajemala kar tal de- moške odbojkarske D lige Z začetkom sezone 1971-72 bo vsa D liga razdeljena na 12 skupin po 8 ekip vsaka. To se pravi, da bo vseh ekip v D ligi 96. Ta Mga ne bo več sodila v sedanje deželne komisije, temveč bo prišla v organizacijo novoustanovljenih oonskih komisij. V isti sezoni se bodo začela tekmovanja tudi v dveh novih nižjih ligah in borno imeli razdeljeno prvenstvo tako: 1. D liga (meddeželna) 2. Deželno prvenstvo 1. oddelka 3. Deželno prvenstvo 2. oddelka. D liga bo s prihodnjo sezono vključevala tri dežele: Tridentinsko, Venete in Julijsko Benečijo. Te tri bodo prispevale 16 ekip in sicer: 1. prvouvrščena ekipa iz promocije vsake dežele (skupno 3) 2. Od D lige (1970/71) bodo osta, le v tej ligi za Tridentinsko 1 e-kipa, za Veneto 4, za Julijsko Benečijo 3 ekipe (skupno 8). Pri tem se seveda upošteva vrstni red ekip na koncu letošnjega prvenstva. 3. Za ekipe, ki bi nazadovale od C lige so na razpolago še mesta: 1 za Tridentinsko, 2 za Veneto, 2 za Julijsko Benečijo (skupno 5). V primeru če ne bi nazadovalo določeno število ekip, bi za tisto deželo ponovno vstopile ekipe, ki so se uvrstile takoj za prvimi. To Je za sedaj vse, kar vemo, kajti nadaljnja pojasnila bo FIPAV poslal v drugih okrožnicah. Za nas je pa že zadosti, da si lahko ustvarimo jasno sliko o {»ležaju naših ekip. V D ligi nastopata letos slovenski ekipi Brega in Oljmipie. Naravno je, da vse njuno prizadevanje teži k obstanku v D ligi. Obstanek v ligi pa po zgoraj navedenih Upoštevajoč dejstvo, da v C ligi slabo kaže bodisi ekipi Audaxa iz Gorice pa tudi tamkajšnjim Gasilcem, bi njihov izpad pomenil, da bodo morale ekipe, ki se hočejo rešiti, zasesti vsaij četrto mesto. Po dveh kolih Je Breg še brez točk, čeprav se je srečal z »lažjima« ekipama prvenstva. 01ympia p>a je osvojila dve točki ravno z Bregom, čeprav z zelo velikim trudom. Po Igri, ki sta jo naša predstavnika pokazala, p« mislimo, da ne Breg ne 01ympia nimata večjih možnosti za dosego takega cilja. Tako se bosta pač morali sprijazniti z dejstvom, da bosta pwihod-njo sezono nastopali v 1. oddelku. S. R. D a n e s, 29. januarja 1971 bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 13. REDNI OBČNI ZBOR 61 BOR z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev predsedstva in volilne komisije 2. poročilo predsednika in blagajnika 3. diskusija 4. razrešnica staremu odboru 5. spremembe pravil 6. volitve 7. razno Odbor jotočalcie sporoča: ta teden (stava štev. 23. od 31.1.1971) se začne vzpon PROTI NAJVEČJEMU NAGRADNEMU SKLADU s stolpcem po 100 lir najnižja stava: 2 stolpca 200 lir drWi 10 IM norščfjr ■■'$A ZIJV Zdrfjtf vnik! .i||| trohe; > .urn* ,nik rv-i 1.00 V J aho9*' | p kidor Mali Tončič 5 erfon noče biti «sclav» 9,10 ob stoletnici priključitve Beneške Slovenije k Italiji d sem pričakovala tehtnejših in razsodne j šlh L 1/ a; 22 - v. Se J# > — Prav 11 ič ml niste v oporo v moji težki nalogi. Na-Otežkočate ml pravilno rešitev. Tudi jaz imam rada pj - tel prav moram skrbeti za njegovo prihodnost!« J® razumel, da Ima mati pravico do zadnje besede. % v^č4. kakor hočeš, jaz sem povedal svoje!« Je napo- ,>*&f'^lcteie, ko se Je zvedelo po vasi o Tončičevem po-Htlja prihajati v hišo sosede, razne «botre», Me- %ja’ 7 v*® vedo ln vse znajo. Vse so svetovale, naj pelje °btosH spet v zavod. Govorile so, da Je celo srečna, da ** POmaSaJo v šolanju otroka ln da bi bilo zločinsko Nlo 1 Pomoči. Ce bi Imele one takšno srečo, bi Jo N ‘®Po Izkoristiti! Od kdaj pa otroci ukazujejo? Kaj !* he 5*» Poslušala? Otroci morajo samo ubogati. Potem r^etno ne pošteno, da se odklanja pomoč oblasti. Nho J1*n zamerimo. Ponižni ln pokorni moramo biti, kot N a 06 bomo priklicali nesreče na naše glave. Oni vedo Na, „ Seveda, otroku bi bilo bolj všeč, da se tu po to ttolii J*1 Zr®la, moraš rabiti pamet ln razsodnost. Nazaj \Wln r6 n®, se lahko zameri« tudi ob&nškdm oblastem razne sitnosti ln nevšečnosti. Saj veš, koliko Sol°. da bi člmprej govorila vsa mladina Italijansko, da se jim zelo mudi in prav imajo, če pomislimo, imeli zg norca, kako so nas vlačili za nos ;?>. Sp- razni uradniki, ker nismo razumeli Italijanskega Jezika. Bolje In prej, ko se bodo naučili Italijanščine, prej nam bodo pomagali. Saj se ne moreš nikamor ganiti, saj sl ne moreš pomagati, če ne znaš Italijansko. Vemo, da vaš stari drugače misli in z njim še nekateri, a nimajo prav. če hočeš v službo, moraš znati italijansko. Od naših ljudi nd prišel nobeden do važne službe, ker ni znal Italijansko, če se to sedaj popravlja, moramo biti samo zadovoljni in hvaležni. Gorje tebi, če boš pokazala, da tl ni mar za Italijansko šolo!« Tako In drugače so ji govorile razne «babice« lz vasi. Tudi v njej sta se začela bojevati materinsko čustvo do otroka in razum. Sama nd vedela, kaj bi storila. Opoldne je dobila brzojavko, v kateri JI je direktor sporočil, da Je sin pobegnil Iz zavoda. Prosil jo je, naj mu nemudoma sporoči, če je prišel domov. Odločitev je padla! Sina bo spet peljala v zavod, a samo ona ve, koliko jo stane ta odločitev. Ko Je sporočila otroku sklep, je imela solzne oči. Sin je sprejeli ta sklep molče. Niti besede ni zinil. To Je mater še bolj zabolelo. Pričakovala je, da bo Jokal, se upiral, prosil. Nič. Se oglasil se nd. Vrnitev v zavod Je sprejel kot žalostno usodo, kd ga Je zadela. Zdaj se mu je zdel tudi beg nespameten. Pomislil Je, da Je premajhen, da bi se upiral krivici. Drugi dan je odpotoval z materjo molče Vse to jo je strašno bolelo. Mislila Je, da JI bo sroe počilo. V njem ni več čutila takšne bolečine že od tistega strašnega, usodnega dne, ko so Ji sporočili novico, da Je mož padel na ruski fronti. Sama m bila gotova, če pravilno ravna. Ko sta vstopila v zavod, jima je bilo takoj sporočeno, da ju čaka direktor. Mati Je bila pripravljena braniti svojega sina, ako ga bo direktor preveč ošteval in karal zaradi po- OLIMPIJSKE VESTI V ZDA so ustanovili posebno komisijo. ki bo ugotavljala, če so bega, vendar je bil ta, proti vsakemu pričakovanju, manj oster, kot bi bil sicer lahko. Ko ju Je povabil, naj sedeta, se je obrnil proti Tončiču ln dejal: «Ah, dečko, dečko! Napravil sl nespameten korak! Ml smo tu, da pomagamo tebi in takšnim kot sl ti. Ako tega ne priznate, kar Je najmanj, kar vam lahko očitamo, Je nehvaležnost. V tem zavodu, kakor po vseh zavodih sveta, mora bati notranja disciplina, katera velja za vse gojence enako. Proti gojencem, ki Je ne spoštujejo, Imamo ukor. Za večje, za resne prestopke pa imamo izključitev, izgon iz zavoda Nikakor pa ne moremo dopuščati pobegov, ker to ruši ugled in dobro ime naše ustanove V upanju ta prepričanju, da ne boš nikoli več, kaj podobnega napravil, ti odpuščamo tvojo neumnost in ne bomo proti tebi ukrepali disciplinsko. Hočemo tl biti dobri. Iz tebe želimo napraviti moža, ki bo sposoben prevzeti Jutri svoj prostor, svoj odgovorni položaj v naši družbi. Pojdi tn pridno učd se!« Ko je Tončič odšel iz sobe, Je ostala mati sama pred direktorjem. Nekaj časa sta se gledala. Nastala je mučna tišina. Pretrgal jo Je direktor. «Ah, matere, matere! Preveč razvajate svoje otroke. To ni dobro!« Je vrgel tako tjavdan, ker ni vedel, kaj naj drugega poreče. Mati, ld Je pripravljala celo noč in celo Jutro govor v svojih možganih z njeno pomanjkljivo italijanščino, da bo branila otroka, če bo potrebno, ni bila pripravljena na te besede. Zmedla se je. Končno Je le Izjecljala: «Oh, ne, gospod direktor, naš ni razvajen... Delal je doma kot velik in trpel pomanjkanja že od kar Je živ... Tepli so ga, zato je zbežal. Poglejte mu za desno uho, gospod direktor, p» bost® videli... Ne maram, da bi ga tepli! Moje srce tega ne prenese. Mati sem... Razumete, gospod direktor?« Direktor je bil videti presenečen. «Jaz o tem nič ne vem. Preveril bom, če Je to res, kar ml zatrjujete!« Obljubil JI Je ln dal znak, da Je čas, ki ga je imel njej na razpolago, minil. Poslovila se je in se mu zahvalila. Hotela je pozdraviti še otroka, a ta je bil že v šoli. Strašansko jo je bolelo, da ga ni mogla pozdraviti. Odšla Je proti domu. Tončiča so drugače sprejeli vzgojitelji ln gojenci, kot direktor. Več tednov so se mu posmehovali in ga vsestransko poniževali. Težko je požiral žalitve in ponižanja. «Upomlk, kaj si mislil, da te bo mama zibala doma, da boš lizal med? Hahahaha! Se mati te ne mara, nazaj te je pripeljala, hahahaha!« Vzgojitelji pa so ga zmerjali, da Ima trdo glavo, da mu ni do študija, da Je dober samo za pod koš, zato da Je zbežal domov. Tončič ni odgovarjal na Izzivanja, kar je zelo težko pri njegovih letih. Hotel pa Je dokazati, da trditve vzgojiteljev ne drže. Zato se je lotil učenja z največjo vnemo. Kmalu je postal najboljši v razredu Na šoli so ga vzljubili vsi profesorji, a v zavodu se ni prenehalo poniževanje. Prijateljev je imel malo, a še tl so bili iz Nadiških dolin, poniževani, kot on in brez moči. Čeprav se je vedno pridno učil italijanščine in drugih jezikov, se ni nikdar sramoval govoriti svojega jezika, kadar je bila za to priložnost, kadar se Je srečal a svojimi prijatelji Slovenci. Tega mu niso mogli odpustiti nekateri skrajno naciona-stolčni vzgojitelji. Minevali so meseci in leta. V zavodu je še vedno trpel fizično in duševno. Le v šoli, kjer so ga imeli radi ln kjer je lahko dokazal svojo nadmoč v znanju nad drugimi sošolci, Je zaživel. Kljub trpljenju ln težavam v zavodu je uspešno dokončal nižjo srednjo šolo. Malo maturo je opravil z najboljšimi redi. Znanje in splošno obzorje, splošno kulturo, ki ai jo je pridobil, Je daleč presegala druge učence in je tudi daleč presegala tisto, kar mu je šola nudila. Cltal je mnogo. Prijatelji so mu rekli, da požira knjigo za knjigo. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 » »o. vzs s\2S,m »s 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrapno se naroča o pr' upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbliatž Itahana.. Izdaja In tiska ZTT - Trst 29. januarja 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko PRED IZTEKOM PREMIRJA NA BLIŽNJEM VZHODU Počasno napredovanje Jarringovega poslanstva Izrael zahteva «vame meje» in se po-gaja z ZDA za izdatno posojilo NEW YORK, 28. — Jarringovo posredovanje za rešitev izraelsko-arabskega spora napreduje, čeprav počasi. To izjavo je podal predstavnik Z AR pri OZN El Zayyat potem ko je prejel iz rok U Tantovega predstavnika izraelski odgovor na egiptovske ponudbe za rešitev vprašanja. Predstavnik ZAR je izjavil, da je izraelski odgovor bolj pouo ben komentarju ter je v bistvu poskus, da bi dobil od ZAR podrobnejša pojasnila o namerah l-~ irske vlade. Vsi se sedaj sprašujejo, kaj bo s premirjem, ki bo poteklo 5. februarja. Izraelci pravijo, da jih to vprašanje ne zanima, ker se oni baje drže sklepa varnostnega sveta OZN iiz leta 1967. Pravijo še, da ne nameravajo začeti sovražnosti ir da bodo le odgovarjali na morebit ne arabske napade. Nasprotja pa so, kljub nekoliko optimističnim pričakovanjem, še vedno zelo ostra. Medtem ko Egipčani zahtevajo brezpogojen umik izraelskih čet iz vseh zasedenih krajev, pa Izrael pravi, da je to pripravljen storiti šele, ko bo prišlo do sporazuma, ki bo zajamčil Izraelu varne meje. V tem primeru bi Izrael sprejel tudi jamstvo mednarodnih oboroženih sU. Sporočajo, da se bodo sestali v okviru OZN preden bo zapadel rok premirja, predstavniki štirih velesil (ZDA, SZ, Anglije in Francije). Domnevajo, da bo morda Jarring naslovil obema strankama poziv za podaljšanje premirja. Egiptovski časopisi se sedaj eli-ko ukvarjajo z vestjo, da bo Izrael prejel od ZDA posojilo v višini 500 milijonov dolarjev. Res je, da je že odpotoval v ZDA izraelski mini ster za finance Phinas Sapir, toda po vesteh iz izraelskih krogov so pogajanja šele v teku. Egipčani "•'•a vijo, da bi ZDA posodile Izraelu v okviru tega sporazuma razno orožje. __________ Južnoafriški duhovnik pred johannesburškim sodiščem JOHANNESBURG, 28. - Danes se je moral zagovarjati pred sodiščem v Johannesburgu protestantski duhovnik French Beytagh, ki je obtožen, da je sodeloval z organizacijami, ki so prepovedane v Južni Afriki, to je z »Afriškim nacionalnim kongresom* in s komunistično partijo. Policija je baje našla v stanovanju johannesburškega dekana pro-tidržavne letake in navodila za izdelovanje zažigalnih bomb. Sodniki so izpustili dekana na svobodo potem ko je plačal 4 milijone in pol lir kavcije. Oblasti so mu odvzele angleški potni list. Obravnava se bo nadaljevala 26. februarja. General ZDA Krulak o kitajski raketni tehniki BANGKOK, 28. — Tajski dnevnik »Bangkok World» je objavil intervju ameriškega generala v pokoju Vi-storja H. Krulaka, ki slovi kot strokovnjak za kitajske vojaške zadeve. General Krulak je bil svoj čas poveljnik ameriških marincev v Tihem oceanu. V svojem intervjuju je izjavil, da bo Ljudska republika Kitajska izstrelila letos v Indijskem oceanu svojo prvo medcelinsko raketo. Po generalovem mnenju gre za pobudo, katere namen je vsaj sedaj ta, da prikliče pozornost vsega sveta na Kitajsko. Izstrelitev pa bi še posebej veljala za Indijo. Krulak pravi, da bo kitajska medcelinska raketa sicer tehnično že preživela, toda vseeno bo dokazala kitajski napredek na tem področju. Gen. Krulak trdi nadalje, da bo Ljudska republika Kitajska zgradila že v prihodnjem letu mrežo raket na krajši in srednji domet. Bivši general, ki je sedaj ravnatelj neke časopisne agencije v Ka-lifornjii, je lani napovedal izstrelitev velike kitajske rakete. Kot je znano, so Kitajci nzstrelili lani svoj prvi umetni satelit, ki je tehtal 190 kg. Satelit je ponesla v krožni tir okoli Zemlje raketa, ki se lahko primerja z ameriškim »mdnutema-nom», ki je jedro ameriške jedrske oborožitve. Jaroszewicz o razgovorih z delavci v gdanski ladjedelnici VARŠAVA, 28. — Predsednik poljske vlade Jaroszewicz je v svoja verziji razgovora v gdainskih ladjedelnicah poudaril, da je partijski tajnik Gierek zavrnil zamisel po novih poviških plač, ker bi to šlo na račun inflacije. Pač pa je pristal na odpravo sistema uravnovešanja dohodkov na osnovi produktivnosti, za katero se je ogreval Gomulka. V tem primeru bi namreč 30 tisoč delavcev bilo objektivno Izključenih iz produktivnega procesa. Gierek je podprl obnavljanje delavskih svetov v podjetjih, obljubil, da organizatorji decembrskih stavk ne bodo preganjani in da bodo aretirani delavci o-svobojenl. Delavci, ki so stavkali, bodo prejeli redno plačo, pod pogojem, da bo gospodarski načrt izpolnjen v celotd. Gierek se je strinjal z delavci, da bo treba obnoviti z novimi volitvami vse krajevne organe prizadetih področij. Glede stimulacije produktivnosti pa je Gierek obljubil, da bodo o tem razmišljali pozneje, vsekakor ne letos, ko so problemi hujši. PETROLEJSKA POGAJANJA V FRANCIJI IN V TEHERANU Francija je pripravljena izplačati Alžiriji 80 milijard zapadlih davščin Načelo celovitosti pogajanj med državami 0PEP in petrolejskimi družbami je praktično prepadlo PARIZ 28 — Zadnje vesti, ki I zanje usodno tvegati pobude, ki bi I cije OPEP utegnile doseči boljše prihajajo Jz krogov franke vlade j A. lahko oddtujile severnoafriške pogodbene ^ ^ . . trolejske družbe pogajati tudi Pogajanja glede bodoče ureditve -- ■- • -- I 11 ? * _ L no in iz Irana, kažejo, da je napetost I države, pri petrolejskih pogajanjih med' Francijo in Alžirijo na eni strani ter mednarodnimi petrolejskimi družbami in državami, ki pripadajo skupini Perzijskega zaliva v okviru organizacije OPEP na drugi strani, v zadnjih urah precej popustila. Predvsem je treba poudariti, da bo prišlo verjetno v najkrajšem času do kompromisne rešitve petrolejskega spora med Francijo in Alžirijo. Kot smo že večkrat omenili, je Francija sicer posredno pristala na politiko velikih petrolejskih družb, toda se je vedno zavedala, da so njeni splošni interesi v Alžiriji in sploh v severni Afriki tako pomembni in razširjeni, da bi bilo PROCES PROTI JUGOSLOVANSKIM MORNARJEM je danes opozoril sindikate na ne; varnost, da bi zasebna podjetja, ** se v teh dneh bavijo z razdeljevanjem pošte in drugimi uslugami s j tem v zvezi, ne ojačila svoje dejav' | nosti in na ta način oškodoval državni monopol, še posebno, bi s svojim delom nadaljevala tu® po prekinitvi stavke. V tem Prl' meru bi lahko angleška pošta * gubila kakih 8 milijonov pisem >n zavojev letno in gospodarske posledice bi bile precej hude. Minister za socialno varstvo Keitb Joseph je danes napovedal, da Popravlja načrt za omejitev : ciatof ga skrbstva in fiskalnega povračil stavkajočim delavcem. Do sedaj *? j namreč delavci plačevali nekolik® manj taks in davkov za dobo, * ' so stavkali, ker se jim je v iste® obdobju tudi zmanjšal dohodek. MARIBOR, 28. — Senat okrožnega sodišča v Mariboru je danes zaradi pomanjkanja dokazov osvobodil obtožbe sovražnega delovanja proti Jugoslaviji Boža Hrkača, Anteja Jurčerviča, Ivana Brekala-Aran-djelkoviča in Leopolda Novaka. Na podlagi obsodbe so bili vsi obtoženci po 14-mesečnem preiskovalnem zaporu izpuščeni na svobodo. Sodišče je ugotovilo, da je obtožnica, ki jo je sestavilo beograjsko javno tožilstvo, temeljila samo na izjavah na smrt obsojenega Miljen-ka Hrkača, ki je štiri mesece po prvi smrtni obsodba dal preiskovalnim organom novo izjavo, v kateri je obtožil samo v Mariboru 18 oseb, od katerih je bilo 13 po 6-mesečnem preiskovalnem zaporu izpuščenih na svobodo zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko je proti ostalim petim beograjsko sodišče sprožilo obtožbo. Mariborsko sodišče pa je ugotovilo, da je bila tudi obtožnica proti petim v nasprotju z obsodbo beograjskega sodišča za Miljenka Hrkača. Na vprašanje, zakaj je Miljenko Hrkač dol-toliko ljudi ne glede na to, kaj so zakrivili, je predsednik sodišča dejal, da se to lahko pojasni samo z lastno izjavo Miljenka Hrkača Hotel je sebi rešiti glavo, ki je zanj več veljala kot življenje brata in drugih obtožencev. ljal v kabino. ..............«iiniiiiiiiuiiimnmmiui>i.....minil.......nii.minlllluiiM.llli.. VESTI IZ JUGOSLAVIJE Vujicove izjave na tiskovni konferenci 0 odnosih med SFRJ m Gvajano ■ «0ie Presse» io Tepaviev govor - Titovo hišk v ZAR Genov*: filipinski pomori** Eduard Glin« med pričevanj«* na procesu »Granefor.., V ozadju sedijo ^ obtoženci BEOGRAD, 28. — »Jugoslavija in Gvajana razvijata uspešno sodelovanje na mednarodnem področju posebno v okviru aktivnosti neuvrščenih v borbi za mir in mednarodno sodelovanje,* je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva Dragoljub Vujiča na vprašanje v zvezi z bodočim obiskom gvajanskega predsednika vlade Jugoslaviji. Vujiča je izrazil prepričanje, da bo ta obisk prispeval k boljšemu medsebojnemu seznanjanju in nadaljni krepitvi stikov med obema državama. Na vprašanje kaj lahko pove o pobudi vlade ZAR za rešitev krize na Bližnjem vzhodu je Vujiča dejal, da jugoslovanska vlada daje polno podporo sedanjim naporom ZAR za hitro rešitev krize na Bližnjem vzhodu. »Prepričani smo,* je dejal Vujiča, »da jo spomenico, ki jo je pred nedavnim poslala vlada ZAR Jarringu in z vsebino katere so bile seznanjene tudi druge zainteresirane vlade, pomemben dokument, ker vsebuje konstruktivne predloge, ki bi morali biti osnova za razgovore o uporabi resolucije varnostnega sveta z dne 22. novembra 1967. leta.* Na vprašanje o delovanju Jugoslavije v zvezi s krizo na Bližnjem vzhodu je Vujiča dejal, da je jugoslovanska vlada takoj po obisku predsednika ZAR F,1 Shafeja posla-la navodila svojini diplomatskim zastopništvom, naj seznanja vlade držav, v katerih so akreditirani, jugoslovanskih stališčih in o ocenah sedanjega položaja na Bližnjem vzhodu, posebno v zvezi z rešitvijo krize. Odgovori, ki jih je jugoslovanska vlada prejela od številnih držav, so pozitivni in odražajo željo ter Interes, da se čimprej najde rešitev, kakor tudi zaskrbljenost zaradi možnosti nove zaostritve spopada na tem področju in izven njega. S temi izjavami je jugoslovanska vlada seznanila vlado ZAR. O dogodkih v Ugandi je Vujiča izjavil, da so znana stališča jugoslovanske vlade, da je treba mladim neodvisnim državam, ki imajo številne probleme omogočiti, da jih same rešujejo z materialno in tehnično mednarodno pomočjo. Vsako vmešavanje drugih držav v notranje zadeve je treba od vsega začetka zatreti. V zvezi z vestmi o obisku predsednika Tita v ZAR je zastopnik državnega tajništva dejal, da se pričakuje, da bo do tega obiska prišlo februarja. O točnem datumu bo javnost pravočasno obveščena, letos za obnovitev neodvisnosti in Zastopnik državnega tajništva je' miru, nevtralnosti in suverenosti ter zanikal pisanje avstrijskega lista teritorialni celovitosti Kambodže. »Die Presse*, ki je pred dnevi objavil del razgovora državnega tajnika za zunanje zadeve s tujimi novinarji med večerjo, ki jo je priredil Tepavac v čast tujih novinarjev. »Ta razgovor,* je poudaril Vujiča, »je bil samo osebna informacija novinarjem ne pa za objavo*. »Verzija Tepavčevega govora, ki jo je objavil avstrijski list*, je poudaril Vujiča »ni popolna in ni točna*. Vujiča je zatem citiral dobesedno izjavo Tepavca v odgovor na vprašanje o avstrijsko - jugoslovanskih odnosih. »Naši odnosi z Avstrijo so sosedski in prijateljski. Tudi v okviru dobrih odnosov pa se javljajo včasih težave. To kar se je zgodilo pri odkrivanju spomenika in knjige umrlih ne prispeva, temveč otežkoča, dobre odnose. Politika avstrijsKe vlade jamči da bo mogoče odstraniti take težave v mednarodnih odnosih*. Vujiča je v zvezi s tem obvestil novinarje, da gre za dogodke ob proslavi 50-letnice plebiscita na Koroškem, ko so v Gradcu odkrili spomenik, na katerem so napisi posvečeni »Spodnji Štajerski - nepozabni domovini*, in da so v tako imenovani knjigi umrlih vpisana imena padlih za to »domovino*, ki je jugoslovansko ozemlje. Novinarji so se zanimali tudi za odnose med Italijo in Jugoslavijo in za obisk predsednika Tita v I-taliji- Zastopnik državnega tajništva je na to vprašanje odgovoril, da je znano, da sta obe vladi spo razumno odložili ta obisk in da zaenkrat ne more dodati, posebno ker je državni tajnik Tepavac danes v parlamentu dal izjavo o teh odno-sih. Na vprašanje, kako komentira do godke v Kambodži, je Vujiča dejal, da bo sedanja razširitev operacij v tej deželi, povzročila mnogo žrtev in rušenje ki bo oškodovalo prijateljsko ljudstvo Kambodže, kar povzroča globoko zaskrbljenost v Jugoslaviji. »Še enkrat potrjujemo,* je dejal Vujiča, »da ni vojaške rešitve na Indokitajskem in da predstavljata prenehanje tuje intervencije in odstranitev čet ZDA ter njenih zaveznikov edina pot, da narodi na tem področju brez vmešavanja rešijo svoja vprašanja*. Vujiča je dodal, da jugoslovanska vlada podpira zahteve vlade nacionalne enotnosti Kambodže, ki jih vsebuje deklaracija od 20. januarja Zastopnik državnega tajništva je prav tako odgovoril na vprašanje v zvezi s konferenco držav Com-monvvealtha v Singapuru. Dejal je, da še ne razpolaga z integralnim besedilom dokumenta, da se pa zdi iz do sedaj razpoložljivih informacij, da je na konferenci podprl predlog za morebitno prodajo britanskega orožja rasističnemu režimu v Južni Afriki. Zastopnik državnega tajništva je poudaril, da je jugoslovansko stališče v zvezi s tem vprašanjem dobro znano, istočasno spomnil na izjavo jugoslovanske vlade 21. julija lani. sedaj dalje pa bodo pri obračun morali upoštevati tudi vsote, ki F eventualno prejmejo od sindikat kot «nadomestek plače*. , Sindikati so danes napovedali di stavko voznikov reševalnih 8 tomobilov. »Federation of Ambula ce Personnel* v kraju Swanseajf namreč iz sindikalnih razlogov pustila devet uradnikov. Danes zft traj je bilo odsotnih samo 33 od skupnih 1500 uslužbencev in s*3 b ka je tako »propadla*. Večji usp^ je imela, stavka iste kategorije ” službencev v Walesu, kjer d®11* samo služba za nujne primere. Smrt bivšega gvatemalskega redsednika Jacopa Arbenza CIUDAD DE MEXICO, 28. — Bivši predsednik Gvatemale Jaco-bo Arbenz Guzman je včeraj umrl svojem stanovanju. Truplo so našli v kopalni kadi. Vroča voda je pustila na truplu bivšega predsednika precejšnje sledove. Uradna poročila o vzrokih smrti še ni. Jacopo Arbenz je bil izvoljen za predsednika države leta 1951, ostal pa je do leta 1957. Za časa svo-ega mandata je izvajal levičarski program, katerega glavna točka je bila agrarna reforma. Gvatemala e prav tedaj tudi izstopila iz Organizacije srednjeameriških držav. Leta 1954 je postalo ozračje v Gvatemali izredno napeto in polkovnik Carlos Castillo Armas je organiziral vstajo, zaradi katere je Arbe-na moral zapustiti državo. V izgnanstvu je preživel 16 let. Bivši predsednik je tudi začel bolehati na prebavnih organih. Prav pred kratkim je izjavil časnikarjem, da se ne namerava več baviti s politiko. »Čas je, da se uveljavijo mlade sile,* je še dodal. Od 0 atentatih v Londonu X LONDON, 28. - Znanstveni J? delek Scotland Yarda je ugow jj da so avtorji grozilnega pisma* p sta ga dobila dnevnik »"Hmes* . tiskovna agencija »Press As.5l£ tion», isti, ki so napisali tudi s . žilna pisma ob atentatu na viK> nistra za zaposlitev Roberta La .. Uveljavlja se prepričanje, da 0|j vse atentate izvedla »ista roK8’'«, bolje organizacija «E.__ Kakor smo svoj čas poročali s ^ le žrtve atentatov načelnik P°%i za podzemsko železnico, Žene,8(ii pravdnik, sedež španskega P°s‘ ju štva, ministrstvo za zaposlite ^ končno vila ministra Carra-cija sumi, da bi bil lahko za atentate zakonski predlo# servativne vlade o reformi ^ strijskih odnosov, ki je izzval Cj cej nezadovoljstva v sindi* % krogih. Scotland Yard bo napela vse sile, da prepreči * nadaljni atentat, nevarno je „j' reč. da bi v Angliji zavladal ^ petost, ki jo je povzročila jjf gverila* v glavnih ameriških j diščih. PREDLOG ANGLEŠKE VLADE «Bela knjiga* o omejitvi javnih stroškov do 1.1975 LONDON, 28. — Predlog angleške vlade za omejitev javnih stroškov v prihodnjih štirih letih je objavljen v »beli knjigi*, ki je izšla danes v Londonu. Po predvideva nju vlade bi morali javni stroški davčnem letu 1974-75 znašati največ 23 tisoč 672 milijonov funtov šterlingov, to je 1500 milijonov Ster-lingov manj, kot je predvideval proračun laburistov. Omejitev javnih stroškov je predvidena za vse sektorje razen pri socialnih stroških (približno 1000 milijonov šterlingov več) in za notranje ministrstvo (približno en milijon šterlingov). Najbolj je vlada v svojem proračunu omejila stroške za državno u-deležbo v industriji, pri kateri je odštela približno 600 milijonov funtov šterlingov. Prejšnja uprava je predvidela 3,5-odstotni povišek javnih stroškov, sedanji odstotek pa bi moral znašati 2,8. Največji prihranki v obdobju 1974-75 bi morali biti sledeči: 132 milijonov pri obrambi, 150 milijonov pri vzdrževanju agrarnih cen, 82 milijonov pri podržavljenih industrijah, 25 milijonov pri gradnji cest, 46 milijonov v sektorju javne izobrazbe in 59 milijonov za zdravstvo. Vlada je obljubila tudi stalne preglede javnih stroškov, na osnovi katere bo lahko nadzirala knjigovodstvo. Pomoč iz tujine se bo povečala za približno 50 odst, torej od 222,7 milijonov funtov šterlingov za obdobje 1969-70 na 339 milijonov za dobo 1974-75. Marina Malf»ttl »Križeva dama»: spoznali smo jo v detektivkah