% koristi d«Uv-ga l|udai va. Delavci eo opravičeni do
veega kar produclra|o.
Thie paper te devoted to the Intereata of the working class. Workers are entitled to all what thsy produce.
Knifttw »i •Touil-nlttii maMT, D«c. «, U»T, »t th« |>OMt offfc« »I Chica»« III. u.,d# lit Ar< of Congre» of Maroh Ird. IMÎW
Office: 2146 Blue Uland Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se",
PAZITE!
na itevilko v oklepatu. ki »e nahaja pole« va. iega naviov a. prtl«p|j* nega rpodaiali na ovttku, .tk.) (159) |o številka
teda( vam e prihodnjo številko naiega lieta poteče naročnina. Prosi, mo ponovite |o tako).
Stcv. (No.) 158.
Chicago, 111., 20. septembra t September), 1910.
Leto (VoL) V.

SLOVENSKI DELAVCI!
Z dnem 18. septembra t. 1. je socialistična stranka pričela volilno borbo za letošnje volitve.
V	RiverView parku so priredile čikaške socialistične organizacije vseh narodov, velikanski piknik.
Na tem pikniku so govorili Debs in drugi najboljši govorniki goe. organizacij druzih narodnosti.
Delavci 1 Volilna borba stane denar. Treba je razposlati letake prirejati pogosto shode posebno tam, kjer upajo soeialisti izvo-jevati zmago. Geslo socialistov je vendar osvojiti s soc. nauki ves ivet, zatoraj se socialisti ne morejo zadovoljiti z osvojenjem Milwaukee. Milwaukee je prva socialistična postojanka, in tej postojanki moramo kmalu pridružiti druge, ako hočemo trditi, da soeiali-sen maršira v ameriški republiki.
Vsak še tako majhen dar v volilni sklad za strmoglavTjenje kapital ične človeške družbe je dobro došel. Mi se ne obračamo do bogatinov za doneske za volilno borbo. To zvrsujejo kapitalistične stranke, ki so golo orodje bogatinov, ki tlačijo in izsesavajo delavce. Delavci, ako nočete biti sužnji, si morate sami izvojevati svobodo. Noben odrešnik ne bo storil to za vas, ker časi so minoli, ko so prihajali odrešeniki na svet.
Prostovoljni doneski za volilni sklad naj se pošiljajo v znamkah ali denarju na naslov: John Petrič, 2708 So. Lawndale Ave., Chieago, 111 . S prejema jih tudi upravništvo 4'Proletarea". Ali pri vsakemu znesku za volilni sklad je treba izrecno povedati, da je znesek za volilni sklad ,ker bodo vsi doneski izkazani v 4 4 Proletarcu' *
V	Chicagi je komaj 40 slov. zavednih delavcev, ki so organizirani v slovenskem soc. klubu. Tudi drugi slov. soc. klubi izven Chicage ne štejejo posamezno po več članov. In ta vrla delavska četa, se žrtvuje skozi celo leto — ne le kedar so volitve — gospodarsko duševno in telesno za dobrobit vseh delavcev.
Tovariši, bratje, delavci! Ta četa naj bo vam za zgled. Ako se soc. delavska, slovenska četa žrtvuje skozi celo leto gospodarsko, duševno in telesno za splošno dobro vsem delavcem, zakaj ue bi vi slov. delavci, ki le čitate "Proletarea", pa še niste organizirani v socialističnih klubih, vsaj vsake dve leti, kedar so volitve ne priskočili na pomoč z malim darom in pripomogli, da «e zdrobi kapitalistična sužnost.
Bratje, delavci! Mi vas ne silimo, da morate prispevati za volilni sklad. Mi le apeliramo na vaso zdravo pamet. Vaša pamet vam govori, da je kapitalistična človeška družba krivična, da jo je treba strmoglaviti in na njenih razvalinah zgraditi novo človeško družbo, v kateri ne bo sužnjev in gospodarjev in v kateri, ne bo treba strajkati radi koščeka kruha, ker bo vsak delavec za svoj izdelek prejel tudi celo plačilo.
Ne domišljajte si, da je naš poziv usiljevanje. Nas poziv nima druzega namena kot opozoriti vsakega delavca, ki je nezadovoljen s kapitalističnim družabnim redom, kaj mu je storiti, kedar prihajajo volitve, ker je volilni listek med drugimi orožji za odstranitev kapitalističnega družabnega reda eno najboljših.
Upamo, da bodo delavci, naši bratje razmišljali o pozivu in zvrsili svojo dožnost,
Za socializem.
John Petrič,
tajnik "Slov. soc. zveze za Ameriko."
rovi . . j..................... .54
Salem in Kimundy...............03
7. «lietrikt: Mt. Vernou.......... .51»
Jackttou County..............54
(Za ves premog izpod pet čevljev 5 čutov poaebej.) I a) wer bench, Jackson Couuty... .07 Saline, White in (lalatiue coun-•
tiji........................ .84
WilliainHou in Franklin County.. .54 M. distrikt: Fulton in Peoria County, tenki ali spodnji premog... .87 Fulton in Peoria County, žila
No. 8....................... .63
Antoría, žila No. 5.............. .05
Fulton in Peoria County, žila
No. &...................... .74
Oilfhriat, Waulock, Cable, Kllih
villc in premokopi v Silvi».....Hfi
Kevvanee, Ktberly in Wyoming... .74 Pekin, rovi za odvažanje («hipping mine«)..................85
W. distrikt: Mount Olive, Htaunton, Uillespis, Clyde, Korento, Cof-feen, Warden in rovi na Vandalia črti h tíuiitbbaroiu in ua H. 6i O. S. W. iztočuo proti Bux
tonu . •.......................58
Premog i/pod j>et čevljev.........6.1
Plačilna lestvica ca ostale delavce v premogokoplh. Kudni&kim inšpektorjem »e plača povisa za 5.55 odstotkov.
Pokladači tračnic..............$2.70
Pomagari ¡»okladalcev tračnic____ 2.49
Zavirači...................... 1.19
Pripenjači vozičkov............2.70
Vozniki......................2.70
Nosači vode in masin............ 2.70
Tesarji (tiiubermen)...........2.70
Delavci pri ceveh za stisujeno
pata....................... 2.04
Kazstreljevalei, na uro............50
Ostali kompanijhki delavci v mogokopih ua tretji fcili v Will
mingtonu, neverni Illinois...... 2.49
Nakladalci kamna in ostale mešanice v rovih h trdnimi stenami v Willmingtouu, neverni Illinois 2.70 Vsi ostali delavci pod' zemljo.... 2.49
narhov, naj bi Aineričani zavrgli volilno pravo in šli nazaj v srednjeveški absolutizem. Sploh je neumno, govoriti o tem.
Kakor je proti vsaki bolezni gotovo sredstvo, tako je tudi zoper 44roost;vcltowhoejo" najboljše zdravilo — socializem. Zavedno ameriško delavstvo, združeno v socialistični stranki, bo imelo zadnjo in odločilno besedo.
ZMAGA PREMOGARJEV NA JUGOZ APADU ?
44United Press Associations" javljajo brzojavno, da prične še ta teden 35 tisoč organiziranih pro-mogarjev na Jugozapadu z delom. Strajkujoči premogarji, ki so zopet izvojevali deloma zmago, živijo v državah Missouri, Kansas, Arkansas in Oklahoma.
O nekaterih prepornih točkah bo razsodil W. L. A. Johnson delavski komisar, katerega sta sporazumno volili obe stranki razvod-nikom.
To brzojavko smo sprejeli pred-no je list odšel v stroj. Nemogoče nam je bio prepričati se, je li resnična ali pa navadna kapitalistična časnikarska raca.
Prosimo sodruge, ki so bili na itrajku v jugozapadnih državah, da nam nemudoma sporočijo pravi položaj o strajku.
Ako je brzojavka resnična, tedaj ne more škoditi nikomur, če je pa lažnjiva. pa lahko napravi zaetmjavo med štrajkarji.
Radi tega se obračamo do soprogov premogarjevj da nas obvestijo takoj o resničnom položa-ji.
PKORIJSKA PLAČILNA LE
ITVICA ILLENOlSKIH PRE MOGARJEV.
Kakor smo že poročali v zadnji foevilki "Proletarea", je bila 8. t. m. med zastopniki illinoiske pre^ mogarske organizacije in lastniki premoga sklenjena novk plačilna pogodba, ktero so predložili pre-mogarji; s tem je bil štrajk končan s sijajno zmago premogarjev. Nova pogodba, ktera bo vezala premogarje in operatorje prihodnje dve leti, je bila izdelana po poaebnem odboru izmed premogarjev na konferenci v mestu Peo-riji, zato se imenuje peorijska pogodba sli plačilna lestvica.
Ta pogodba je zelo obširna. Razen plačilne lestvice, v kteri so na-
tanko določene plače za vsak pre-mogarski distrikt, obseza se dva-intrideset dolgih točk o pogojih dela samega in še posebej pogodbo za strojniške delavce. Vsled-tega nam je nemogoče navesti to znamenito pogodbo v celoti, kajti napolnila bi celo številko 44 Prole-tarea". Pač pa hočemo tukaj povzeti tisti del peorijske pogodbe, kjer se govori o plačah, kar bo slovenske delavce, zlasti premo-garje izven Illinoisa gotovo zanimalo.
11 Plača pri toni (2000 funtov) nako panega premoga po celi državi Illinois mora biti kakor »ledi:
1.	distrikt: Streator, Cardiff, Clarke City, debela žila v To luca in sosednji rovi......,....$0.07
Tretja žila in priklopljeni rovi v
Streatoru ....................8"
Willmington in priklopljeni rovi,
tenka «ila v Bloomingtonu.....92
Cherry, Bureau County, srednja
žila (8t. Paul Coal Co.).......07
Bloomington, debela žila.........82
Pontiac . ......................»2
Pontiac, gornja žila..............6"
Marseilles....................1.1»
Morris, trdna stena............. 1.09
Morris, podprt prostor........... 1.24
Seneca, trdna stena............. 102
Cori>ell, Jrdrta stena..............87
Cornell, podprt prostor...*...... ».75
2.	distrikt: Danville, Westville, Grape Creek in priklopljeni rovi
v Vermillion County...........58
3.	distrikt: Springfield, Dawson in sosednji rovi..............58 7-10
Lincoln in Niantic...............02
Colfax........................62
4.	distrikt: Carlinville, Taylor-ville, Pana, Tower Hill, Litch field, Hillsboro, Witt, (Pais ley), Divernon, Pawnee, Noko nis in vsi premogokopi od C. A
A. južno od Hpringfielda...... .58
Assumption, trdna «tena........74 Mi
A ««um pt ion, zgernja žila.........93
Moweaqua, trdna stena..,....... .02
Decator, podprt prostor...........07
5.	distrikt: Glen Oarbon, Belleville, Percy, Pinckville, Willis-ville, Nashville in priklopljeni
rovi........................ -ñH
Izpod pet čevljev debela žila... .03
0. «Jistrika: Duquoin, Odin, Hando-val, Centraba in priklopljeni
4 4 ROOSEVELTO VHOEA.''
V Ameriki se je zadnje čase pojavila nova bolezen, ktero zdravniki lahko kratijo z besedo "roo-seveltowhoea". Pojavila se je v zavretih možganih znanega 44divjega jezdeca" ob času, ko se je ta plazil po kraljevskih in cesarskih straniščih v Evropi. Višek 1 kali je pa bolezen dosegla naravno takrat, ko je Rooseveltovo bu-; čo obgenčila 44božja milost" iz špičastega brka kronanega osla v Berlinu.
In sedaj se bolezen širi po Ame-| riki odkar se je vrnil Teddy; širi se, seveda, le med takimi bučami, ki premorejo jednako kvaliteto možgan — ako sploh so možgani! — kakor Rooseveltova. Drugače je ta bolezen ljudem, ki so zdravih možgan, neškodljiva. Roosevelt je namreč kar čez noč prišel do ideje, da bi treba vlado Zed. držav omejiti, če že ne na eno samo osebo, pa vsaj najmanj na tri osebe, kajti ameriško ljudstvo da se še danes po 136 letih ne zna samo vladati. Z drugimi besedami: Teddy hoče imeti v Ameriki monarhijo po*evropskem vzorcu ali pa triumvirat, t. j. vlado treh mož.
To je tista njegova bolezen; to je rooseveltowhoea!
Za Rooseveltom prihaja nek drugi okuženee po imenu Syman Abbott, kteri piše v 44Outlooku," Teddyevem organu, da bi treba kar na široko omejiti volilno pravico. On je mnenja, da se "raz-Klešenju neodvisnosti" doda nov. člen, ki bi se glasil: Nihče nima praviee vladati druge, kdor ni in-telektuelno in moralno sposoben, vladati samega sebe. Abbott hoče menda s tem povedati, da kdor ne razume politike in političnih intrig, kakršne predpisuje vladajoči razred, t. j. kapitalisti, ne bi smel imeti političnih pravic, npr. pra-vico do glasovanja itd.
Da so take in enake klobasarije neumnega Roosevelta in njegovih pajacov za sedanji čas in v očeh paritetnega ameriškega ljudstva največja blaznost, ni vredno niti omenjati. Še celo kapitalistični listi zgražajo nad takimi izmečki Rooseveltovih bolnih možgan. Ta bi bila res lepa! Medtem, ko se narodi v Rvropi in drugod bore /a splošno volilno pravieo in se skušajo otresti nepotrebnih mo-
VELIKA ZMAGA NA GR&KEM.
Še ni dolgo tega odkar je vzuik-la socialistična organizacija ua Grškem, že brzojav poroča o prvi in veliki politični zmagi, ki so jo izvojevali v svoji prvi bitki grški sodrugi.
Pred par tedni so se vršile volitve zastopnikov za grški parlament. Prva časnikarska vest se je glasila, <ja so izvoljeni štirje soeialisti. Sodr. Mihael Lismanis, tajnik grške delavske lige v Atenah, pa poroča v posebnem pismu 44Labjt Leader - u" v London, da je izvoljenih dvajset socialističnih zastopnikov v parlament. % Vseh kandidatov je bilo petindvajset in od teh je propadlo samo pet. Med izvoljenimi je tudi sodr. Platon E. Drakoules, ustanovitelj stranke na Grškem.
Ta prva nenadna in sijajna zmaga grškega delavstva bo imela brez dvoma velik vpliv na pro-letarijat v ostalih državah na Balkanu, posebno v Turčiji, kjer je. kakor znano, že par let opažati skromno in — seveda — prikrito socialistično gibanje.
Splošen pregled.
—	Roosevelt, ki boleha za go-vorniškp drisko, je v Columbus, Ohio izrabil štrajk vslužbencev ulične železnice, da je pokazal svojo mržnjo do delavcev. Svojo nizkoto je prikrival s komplimenti, globokimi pokloni. Pri njem je sploh v navadi, da z eno roko meče blato, v drugi pa uljudno drži cilinder.
Tudi v Columbusu je ostal svoji navadi zvest. Hvalil je strokovno organizacijo (unije), v isti sapi jo je pa obsojal. Na ta na<*in je ribaril med neumneži v unijah, za eno je pa tolažil kapitaliste.
Rekel je, če bi bil delavec, da bi bil član unije. Ali takoj je pa op-soval policaje, ki so bili tako srčni in pošteni, da so izrekli javno, da nočejo biti golo orodje kapitalistov v ta namen, da bi tlačili delavce k tlom, kedar zahtevajo svojih pravic.
Kričač Roosevelt se je zadri, da so ti polieaji še nižje, kot navadni hudodelci. To je povedal tisti Roosevelt, ki je malo preje izjavil v Chicagi, da bi se ne brigal za postave, če mu niso všeč.
Pravieo in krivico, zakon in nezakonitost sodi Roosevelt kot je njemu všeč. Roosevelt je res navadni demagog!
e	e
e
—	Trusti niso nevarni le njihovim konkurentom, marveč hočejo, da bodo delavci najponiž-nejši sužnji. Leta 1901 je m uit i-milijonar Morgan izjavil očitno, da bo trust za jeklo in železo tekom štirih let zdrobil strokovno organizaeijo delavcev v svojih podjetjih.
Prerokovanje Morganovo, ni v toliko odgovarjalo resnici, ker je bilo treba skoraj devet let, da so uničili unijo delavcev, ki je bila organizirana še po starokopitnih nazorih.
Ali komaj je starokopitna organizacija umrla, takoj so šli delavci na delo in se pričeli organizirati na razredno zavedni, to je moderni podlagi.
* Trust je zmagal, a bila je Piro-va zmaga, fte ena taka zmaga in trust bo pričel razpadati in drobiti se, zmagovalci bodo pa delavci, vzlic, temu, da so se vsi mul-timilijonarji, ki železo in jeklo spreminjajo v zlato, zakleli, da delavec mora biti vekotrajen rob.
T———
—	Sramota je, da stric Sam sprejema podporo od 44Rdečega križa", da lahko plača bolniške troške za državne vslužbenee, ki so ponesrečili pri gašenju gozdnih požarov na Zapadu.
Milijone dolarjev se potroši vsako leto za bojne ladije in druge nepotrebne reči. Kedar je pa potreba pomagati peščici siromakov, ki so ponesrečili v boju napram podivjanim elementom, takrat ni denarja v blagajni in zv. vlada sprejema milodare od "Itd. križa za poravnavo zdravniških stroškov, ki komaj znašajo tisoč dolarjev, ker bi drugače birokra-tični zof trpel na ugledu.
Škandal!
s	e
*
—	Busse republikanec in župan Chicage je v svojem pozdravnem govoru na konveneiji pivovamis-kih delavcev rekel: . . . 44svobo-da je v Chicagu tako velika, da se vsakdo oblači, jč in pije, kakor ga je volja."
Republikanski župan je pa pozabil povedati, da svoboda pride takoj v nevarnost, če brezposelni delavci mirno manifestirajo po čikaških ulicah. Takrat udarijo polieaji s koli po brezposelnih, da dokažejo, da smejo svobodno pohajati po čikaških ulicah le ka-pitalističnicJe^uhi.
—•—i-0--
♦
—	Mesarske trustjane so vele-porotniki obtožili osebno. Seveda, obtožba ne dokazuje, da bodo mesarski trustjani tudi obsojeni in pojdejo na vakance v ječo.
Mesarski trustjani imajo preveč sredstev, s katerimi si lahko pomagajo, da zmuznejo svoje glave iz spretno nastavljenih zanjk državnega pravdnika.
Boj, ki ga vodi ameriška vlada proti trustom, je podoben boju Ilerkula z lernejsko kačo. Ako je odsekal pošasti jedno glavo, sta takoj zrastle dve.
Isto je s trusti. Ako je kapitalistična vlada ugnala en trust, takoj se prikaže za njim drugi in večji. Kapitalistična vlada ne more do živega trustom, ker so trusti dete kapitalistične človeške družbe.
Zoper truste je najboljši pripomoček socializem.
e	e
*
—	Njujorški finančni aristo-kratje nameravajo graditi posebno parnike, ki bodo vozili le milijonarje preko oceana.
Gospoda, ki živi o ljudskem delu. noče potovati v družbi ljudstva.
Moderni roparski vitezi se to-raj emaneipirajo povsod. Tudi ne kradejo več direktno, marveč imajo za ta po«el posebne mese-tarje 'in posredovalce, ki opravljajo za nje ta posel v mejah kapitalističnega zakonika.
e	e
*
—	Iz Nemčije zopet prihaja poročilo o soeialistični zmagi. Soc. kandidat sodr. Faber je dobil v Frankfurtu na O. 15.315 glasov, vsi kapitalistični kandidatje pa le 13.400.
e	s
♦
—	Železniška organizacija v
Avstriji je zopet pokazala svojo moč. Vslužbenei na južni železnici so vsled neznosne draginje zahtevali majhno zvišanje. plač. Direkcija je te zahteve zavrnila ošabno. Zdaj so pa vslužbenei pričeli delati po obratnih predpisih, kar je še hujše kot štrajk 1
Železničarji opravljajo slnžbo, a po službovniku. Ta nastop organiziranih Železničarjev je pa prov-zročil, da je bil že zadnji četrtek ustavljen ves tovorni promet, o-sebni vlaki so pa vozili z veliko zamudo.
Nemški cesar se tolče po prsih, češ, da je cesar po 44milosti božji". Angleški kralj Jure pa pravi, da bi moral biti eesar, ne samo kralj. Kaj sta ta dva človeka! Bedaka T Še manj. Osla? Se manj. Oslovski dlaki sta.
BLAZNI SISTEM.
—	Dr. J. H. Kellog iz Battle
Oreeka, Mich., poroča, da se je v Zed. državah izvršilo v minolem letu 10.000 umorov in 17.000 nu-rnomorov. Morilni profit - sistem vrši dobro svoj posel. In še se dobijo delavci, ki zagovarjajo ta zločinuki sistem!
•
—	Znani liarrv K. Thaw poskuša sedaj dokazati, da je do-kraja "nameten", samo. da se reši iz umobolnice. Prej, ko mu je šlo za glavo, je "dokazoval", da je bil 44neumen", ko je umoril Stanford Whiteja, a sedaj inu je pa naenkrat pamet 4,zrastla". Tako je med zločinci - milionarji.
s
—	Sedeminštirideset odstotkov vseh delavk, vposlenih v chieaških tvornieah, dobi komaj na teden. In izmed vseh delavk je komaj 20 odstotkov vposlenih stalno celo leto.
s
—	Po ravnokar objav^enih u-radnih številkah je umrli kralj Edward VII. v vseh devetih letih svojega vladanja stal angleško ljudstvo $42.438,772. (dvainštiri-deset milionov, štiristoosemintri de«et tisoč, sedeinstodvainsedem deset dojariesu).
s
—	Iz Rima poročajo, da je u-pravitelj papeževega dvora mgr. Miscaitelli dal brco jednemu osebnemu vslužbencu papeža po imenu Anthony Graziadel, kteri je delal 44kšeft" z lasmi 44svetega očeta". Graziadel je vsakikrat, kadar je brivec papeža strigel, shranil ostrižene lase in jih za drag denar prodajal pobožnim vernikom, in zlasti tujcem za 44spomin". Na ta način je skupil tisoč lir.
s
—	Hoke Smith, demokratični kandidat za governerja v državi Georgia je za svojo kampanjo samo za pred vol it ve potrošil iz svojega žepa $17.596.10; governorje\ urad. Če bo izvoljen, pa nosi samo $3000 plače na leto. Mislite, da bi Smith riskiral toliko denarja za svojo izvolitev, ako bi ne računal na 44postranski zaslužek?"
e
—	Vladni uredniki v newyorš-kih parniških pristaniščih, kterih naloga je, preiskovati in ceniti importirano blago gotove vrste, imajo plače $4 na dan; kljub temu pa so nekteri izmed njih naložili vsak mesec po $1500 do $2000 v banke. To pomeni, da so morali ''zaslužiti" vsak dan povprečno $83. Odkod toliki 44zaslužek", v tem zdaj poizveduje zvezino sodišče. Brez podkupnine in sistematičnega grafta ne more obetati tudi najšibkejši steber današnje kapitalistične vlade.
Katoliški škof Muldoon v Rock-fordn, 111., je na "Ijabor day" pridigal delavcem. Psvedal jim je, da morajo pustiti pelitiko pri miru (sure Mike!) in odbijati socializem, kajti bog pomagaj delavstvu (ojoj, ojoj!) ake se oklene socializma ali kteregakoli lima. Pasja para, kdo ki si mislil, da je ta škof* taks "kaniten"! Čt je delavcem take aevaren vsak "isess", pote» je tudi katekizem, ej škof! Bedi desleden, škof!
SODR. JOŽE BRATMVTČ potuje po vzhodnik «k-iavah za
"Proletarca". Pravico ima pobi rati naročnino, sklepati pogodbe za oglase, sploh sme zastopati list v vseh zadevah.
Kjer nameravajo slov. delavci ustanoviti slov. socialistični klub, naj se za pojasnila obrnejo ust-meno do njega.
Sodr. Bratkovič je bil delegat na prvem jugoslov. soc. kongreau za Ameriko Zastopal je slov. soc. klub v La Salle, 111. Torej mu je novi organizacijski Statut m Ameriko dobro poznat.
PROLET AMC
UST ZA INTSXKSE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastsik tal iadsjstslj:
delavska tiskovna drsita v ChkJfo. III.
Mam	Za Aaasrico $I.St aa colo lato. Bc m
pol Uta. Za Evropo t> aa calo lato. $1 aa pol lata.
Pri tpi tm <wiH HniHfl mniti tudi STA A J n—loft.

PROLETARIAN
mâ pnhiiaksd Et aar Tuaaos t by
Stavk W«rfcM'ft PaNifhlaf Coaipaay Cfckâfo, liltaois.
Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki.
(Trank I>odUpoc. Présidant;
Jobo l'otrieb. Secretary;
Krank Janoll«, Treasurer.
imcnrnon aana: Unitad	and Casada,
UM a paar, Tic lor kail rsar. For«»|a countri«. $1 a 7«ar, $1 lor kalf ysar. aovsstising aaTas oa afraamsnt.
NASLOV (ADORESSIt
"PROLETAREC"
2146 Blue Island ave. Chicago, III.
si
Dopisi.
Minneapolis, Minn
Sodrug urednik!
Nikar ne mislite, da vam bodem t delavce, kjer je nagromadenih ce
ja ne pomeni samo nekaj-centov boljša plača, temveč boj, dokler na zmaga socializem.
V Minneapolisu je tudi neJtaj Slovencev, kaj da delajo, mi ni znano, bržkone v tukajšnjih razliČ nih mlinih. Na lokalu J. W. W., kaor tudi na lokalu S. P. od teh ljudi ne vedo. A ko bi se oglasilo v*aj 20. Jugoslovanov, ustanovili bi svoj lokal J. W. W., socialistični klub in še kaj druzega. Potem bi se dobilo tudi kaj za Slovence, mnogo itak nimiamo ameriški slov. delavci, druzega sploh ne, kot "Proletarca", za katerega gradivo skrbe tisti, kteri delajo po dnevi v tovarnah in po noči pa pišejo. In ako še odvzamemo "Glasilo" 8. N. P. J., uam ne preostane druzega kot še 6. fakirskih listov, ki neprenehoma mlatijo prazno slamo. Kdor hoče, me lahko dobi,-dokler bodem tukaj, večinoma vsaki dan v glavnih prostorih J. W. W. Hali, 104. Washington Ave. So. in sicer od 8. do 11. ure zvečer. V teh prostorih je vsak večer disku-zija med mlajšimi Člani, da se vadijo v govorništvu. Glavno besedo imajo seveda sindikalisti, ker ta unija stoji načeloma izven politike. Sploh so ti prostori zbirališče iu eentrum vseh tukajšnjih radikalnih delavcev. Na razpolago je tudi prosta čitalniška soba za vse
opisoval vse meščanske znamenitosti ; te so si podobne po vseh večjih mestih knkor jajce jajcu. Ako
le sklade knjig in spisov trajne literarne vrednosti v angleškem, nemškem, švedskem, ruskem in
že hočete meščanskih novic, je ba-1 poljskem jeziku vseh boljših pi>*a-je najvažnejše ta, da zidajo mnogo J tel je v in ekonomistov in sicer od novih cerkva. Blazne verske orga- j Krapotkina, Mosta, Goldmanova, nizacije, kterih je kot hroščov v Berkinana, Foksa, Reitmanna, Fe-spomladi imajo ^neprestano dosti rrerja, Rollerja, De Leona. Herve-delavskega denarja, da kar tek-'ja, Willianma, Trautmanna, Čaj-imijejo med sehoj, katera bode kovskega, Tolstoja, Gorkija, Kn-imela boljšo stavbo.' Jaz mislim gelsa, Marksa, Kautskija, Jaure-kar na svojo pest še nekaj časa sa. Rebeina, Debsa, Worka, Lon-«strajkati, vendar mi je moj finan- doma itd., dol do klečeplaznih me-Čni žepni minister napovedal kon- ftčanskih spisov in listov, kurz. Zelo pridni za svoj posel pa V tukajšnjem mestu je tudi ne-_ so Minneapolski delavci. Mlada kaj anarhistov, posebno v tukajš-industrielna unija J. W. V. ima njih velikih krojačnieah Harry tukaj štiri lokale in nad tisoč red- Michelna je menda dosti tega bla% no plačujočih članov. To unijo so ga. Svojega debelega krojaškega pred petimi leti ustanovili razni mojstra zelo jezi, ker te zverine radikalni delavci v Chicagi (tudi večkrat štrajkajo, ravno sedaj so Slovenec A. Klemenčič je jeden od vsi na štrajku. Boss Harry si ne soustanoviteljev),,ko so izprevide- more nič pomagati, dobiti druge li, da stare unije ne odgovarjajo delavce, mu zopet ne kaže, ker bi več svojemu poklicu. In še do da- mu s tem ne bilo nič pomagano, ne« je izvojevala mnogo težkih de- ker so ravno inteligentni krojači lavskih bojev ter ima izvrstno ure- in čevljarji po večini vsi puntarji, jevano Časopisje. Industrial Wor- socialisti an pa anarhisti. Jaz sent ker je oficielno glasilo unije za- si nekdaj mislil, da anarhisti vsa-padno od Rock Mountains; Soli- kega, kdor ni njihov pristaš, ode-darity pa vzhodno od Rock Moun- rejo na meh. Gospodarske intere-tains. Poleg tega pa unija še iz- «e imajo socialisti in anarhisti soda ja po en list v Francoskem, Ita- rodne, vsi so za i zrušitev' kapita-Ijanskem, španskem in poljskem iizma in vsi zahtevajo polno pla-jeziku. Njihovi izvrstni govorniki čo za svoj produkt. Velik in nein organizatorji redno drže vsak premostljiv pa je prepad v politi-večer govore na uličnih vogalih in ki, katere anarhisti direktno ne tudi slednji večer pripeljejo nove pripoznajo, zato so anarhisti so-člane v unijo. Policija je sploh cialistom na političnem polju rav-mestna plutokracija in se na te no tako nasprotni, kot ameriškim vrste ljudi bolj jezi kakor na vsa- republikancem ali p« avstrijskem ke druge, kar je vsekakor dobro klerikalcem. Vse stare stranke ho-znamenje, ker kadar hitro začnejo čejo obdržati sedanji sistem in si-bogatini simpatirati s katero ubodi eer nekatere v imenu vere, dmge delavsko organizacijo, tak.hr je še zopet pod firmo narodnosti. So-nekaj gnjilega v njej. Govorniki eialisti hočejo ta sistem preenačiti J. W. tudi ne pozabijo povedati potom politike, sindikalisti in grehe in napake A. F. of L. in J. anarhisti pa z generalnim štraj-T. U., da se od starega reakcionar- kom.
nega očeta Gompersa z diamantni- V Minneapolisu, ki je tudi v ini prstani in brilantnimi zaponka- Ameriki vsaj na zemljevidu, s' mi v kravati ne more pričakovati vidi tako, da sme bogatin zakrivi-n^snega dela, to je menda znano ti, da voznik pade iz voza in se že vsakemu delavcu, ne da bi bil ubije> ne Ja bi bil zato kazno-socialist.	'van, Na 7. St. in Micallet Ave.
International Typographical U. K™de veliko petnajst nadstropno je imela tukaj svojo 65 konvencijo palačo. Zraven nove zgradbe je od 7. do 13. avgusta, iz vseh lep- druga visoka palača, vmes pa oz-ših palač so bile razobešene zasta- ka ulica, ki je založena z opeko, ve. Govorniki J. W. W. so konven- kamenjem in drugo ropotijo tako. enim delegatom povedali svoje da se le z težavo pride z vozom mnenje, po znakih se je videlo, da	Tukaj skozi je šel voznik
jc bilo med poslušalci vedno ne- * težkim vozom premoga. Voz se kaj delegatov. Poživljali so jih, da je zadel in voznik je padel doli, naj delavcem javno povedo, po kaj čez njega je šel težak voz. zavedel so prišli v Minneapolis in kaj da »e ™ več in jm> preteku pol ure hočejo za delavce dobrega storiti, bil je mrtev. No. kaj se je zgodilo, Ravrto ta unija je proti njim ka- nič. Bogati podjetniki II. M. Lei-zalo očitno sovraštvo, ko so imeli hgton, ki baje premore nad $5.000. hude boje z ameriško plutokracio 000, ostal je nekaznovan, reklo se za svobodo govora v Spokane, je enostavno, da je mož na vozu Wash.. "Labor Review, tukajšni zaspal, dasiravno ga ni nihče vi-prve vrste časnikarski smir, ki se del, da bi bil spal. In vendar še na prvi strani ponuja za oficielno mnogo svobodnorojenih in zapri-unijsko glasilo, na drugej je zelo seienih ameriških državljanov, od vnet za socializem in na tretji pa nekakšne ameriške svobode sanja, toplo priporoča republikanske kan Da, svobodna je, in sicer v toliko, didate, je prinesel slike vseh 48 da bogati lenuh, katerega so obo-novoizvoljenih oficirjev J. T. W. Rateli delavci sme svobodno za-zato se pa časnika stranke ali ka-! kriviti, da pridni delavec pade z
terekolihoče organizacije ne sme «oditi po njenem morda lepo do-nečim imenom, ime sploh ni nič, glavno je taktika, principi in metoda. Tudi linijska karta v žepu «e ne pomeni linijskega moža, oni-
voza in se svobodno ubije. •
Ameriški veleposestniki, ki lastil jejo po več tisoč akrov obdelane zemlje niso nič druzega, kot agrarni kapitalisti. Poljedelec je
tisti, kateri živi na kmetiji in jo obdeluje. Ti bogataši, ki poleg rodovitne zemlje še lastujejo po 100 parov mul in 50 parov kanj, pa svoje kmetije vidijo le parkrat v letu vozeč se v lepem avtomobilu. Na ogrromnih kmetijah pa imajo nastavljene svoje knjigovodje, bo-sse in druge priganjače, da pazijo na delavce. Lastniki kmetij, ki so privesek ameriške plutokracije, pa po navadi žive v velikih mestih v lepo opremljenih palačah, ter si preganjajo dolgčas v kakšnem okusno izrezanem gu-ga 1 ne m stolu. Zato ni prav nič čudnega, ako so ti mestni kmetje v obče konservativnega mišljenja, dosti jih je, ki bi prav nič ne ugovarjali, ako bi se republika proglasila v cesarstvo. IČer bi potem imeli lepo priliko dobiti naslove plemičev, baronov iu grofov. Seveda, to velja le za velike, ne pa
za male in srednje kmetovalce. •
Pavel, jeden najboljših govornikov in organizatorjev prvih kristjanov je rekel: kedor ne dela, naj tudi ne je. Njegovi nasledniki v duhovskih ovratnikih, so pa zavrgli Pavlov nauk, ter ga izpre-mcnili v toliko, da se danes glasi: kdor ne dela, naj vse narbolj-še sne.
o
"The World for god", dekla-mirajo prismojeni reprezentantje različnih ver in veric. Smešno, bog ima itak nebesa, nerazumljivo je torej, čemu mu hočejo se zemljo naprtiti na hrbet. Zemljo in sploh vse Kar je na njej, obdelajo de-lavci, zato pripada edinole delavcem. Delavcem, s praznimi želodci in luknjastimi čevlji, se vedno bolj neumno zdi prepevati: Alelu-ja, in druge prazne fraze. Zakaj bi peli alelujo, ker naš gospod še spi. Prepevajmo rajše revolucionarne pesmi, da čini preje pride tisti slavnostni dan, ko bode vstal iz groba. Kapitalizem še novorojenčkom načrta življensko suženjsko pot oil zibelke do groba. Diktira jim koliko časa in kaj se bodo učili v šoli, ko odrastejo, jim od-kaže koga, kje in koliko bodejo zanj delali, koliko bodo imeli plače, ktoj bodo jedil, s kom oblačili in koliko stanarine bodo plačevali. Na koncu svojega življenja delavci niti ne vedo, čemu so pravzaprav živeli ter izmučeni in izčrpani ležejo v mrtvaško r^kev. Pokopljejo jih v kakem skritem kotičku, pokopališče za berače. To hell z kapitalizmom.
8ygan, Pa.
Soai*ug urednik!
Veselica in shod dne 5. sept. t. 1. sta se završila sijajno. Godba z Bovver Hilla je bila zelo marljiva in je zadostila vsem željam naše mladine. Tudi sodrugi so bili v postrežbi nedosežni. Red, natančen red je vladal do zaključka veselice. Sodr. Zavertnik iz Chicage je bil svoji nalogi tudi popolnoma ko«. V živih barvah nam je naslikal današnji gnili družabni red. pa pokazal nam je tudi pot, po kateri je treba hoditi, ako se hočemo znebiti krvosesa — kani-talizma. Poslušalci so mu burno aplavdirali tekom govora, kedar je prišel z dokazi tako odločno, da je vsakega prijelo pri srcu.
Žal, da imamo še rojake, ki ne gredo z duhom časa naprej, da nočejo poslušati delavcev - govornikov marveč le koristolovee in izžemalce. Seve so ti rojaki večinoma analfabeti, ki udrihajo po uniji in socializmu, sploh po društvih in po vsem,'kar gre z duhom časa naprej. Ti ljudje niso vredni, da vživajo ugodnosti, ki so jih priborile zgoraj omenjene organizacije. •
Sotrpini! Naš klic je: V socialistično stranko. Ali ne čutite teže kapitalizma, ki vas tlači k tlom in bo težila morda tudi vašo deco?
Ako ste socialisti, morate v socialistično organizacijo. Kdor govori le pri čaši pivc, da je socialist, pa ni član soc. organizacije, ni socialist, se ne bojuje za preobrat kapitalistične družbe. S pivom se ne more pri t i do živega kapitalizmu. To vedo danes Že otroci.
Zahvalim se vsem gostom, ki so veselico in shod posetili iz bližnjih in daljnih krajev, pa tudi sodr. Načet u Žlembergerjta, čl. soc. kluba štev. 2. iz Glencoe, O. ki nam je poslal pismen pozdrav.
S soc. pozdravom
Louis Glažer.
Cleveland, Ohio.
Sodrug uredniki
Skoraj vsaki teden čitamo dopise iz raznih arner. slov. naselbin. Le iz Clevelanda, iz največje naselbine, je redkokedaj čitati dopis. Okoli 20 tisoč Slovencev živi v Clevelandu, med njimi je gotovo lepo število proletarcev, ki si morajo s težkim delom služiti svoj vsakdanji kruh. In vzlie temu ni razredno zavednega gibanja med slovenskimi delavci v tisti meri, kot bi moralo biti. Po številu slov. delavcev bi lahko Cleveland zavzemal prvo mesto v slov. soc. organizaciji.
Zdaj je v Clevelandu sodr. J. Bratkovič, Član soc. kluba v La Salle in zastopnik "Proletarca". Vsak slov. delavec, ki ne ve zakaj se delavci politično organizirajo v soc. stranki, ima najlepšo priliko, da se ustmeno obrne do sodr. Bratkoviča.
Slov. delavci v Clevelandu! ('as je, da se tudi mi organiziramo politično kot razredno zavedni delavci, da čitamo in naročamo knjige in časnike, ki nam razkrivajo današnji kapitalistični sistem v popolni nagoti, zaeno nas pa učijo, katerim potom se lahko otresemo kapitalistične, sužnosti. ('itajnio časnike, ki poročajo o delavskih razmerah, o bojih, ki jih bijejo delavci s kapitalisti.
V gostilne, v katere zahaja delavec vpraša najprvo po delavskem časniku, ako se zaveda, da ima iste pravice do življenja kot milijonarji. Slov. delavski list v Anreriki je pa Proletaree" V gostilnah, v katerih delavec ne dobi "Proletarca", tam tudi ne bo našel razredno zavednih tovarišev. Gostilničar, ki noče delavskega časnika v svoji gostilni, je tudi nasprotnik delavcev. In to si zapamtite delavci.
Delavci! Ako zahajat»* v take gostilne, v katerih nimajo delavskih časnikov, tedaj podpirate prijatelje kapitalistov.
Slovenci imamo sploh malo agitatorjev za delavsko stvar. Ali mnogo jih imamo protidelavskih. In teh zadnjih ne manjka tudi v Clevelandu.
To sem povedal a kratko. Pa ne radi tega, da bi žalil Slovence v Clevelandu, marveč ker je resnica.
Mnogo se govori in piše o napredku slov. naselbine v Clevelandu. Največji apredek za slov. delavce v Clevelandu bi pa bil. če bi vsak delavec bil naročen na "Proletarca" in če bi imeli tri ali štiri slov. klube.
Nekaterniki tarnajo, da bi se naročili na "Proletarca", če bi izhajal večkrat v tednu.
Tudi jaz sem za to, da "Proletaree" izhaja vsaki dan. Ali če hočemo kaj takega, potem je treba, da si tudi vsak delavec naroči list. "Proletaree" ni sifkartaš-ki list, pa tudi ile dobiva podpore od kapitalističnih strank. Pri "Proletareu" odločijo naročniki kolikokrat izhaja v tednu.
Delavci! Ako hočete, da bo " Proletaree" izhajal večkrat v tednu tedaj ga naročite.
Zdaj ko je sodr. Bratkovič v Clevelandu ima vsakdo priliko, da ga naroči.
Sodr. Bratkoviča poznam osebno radi tega ga priporočam toplo v se nt.
— k., socialist.
East Palestine, 0.
Cenjeni urctlni!
V prigibu Vam pošljem $4.00. In sicer $1.50 Vam pošljem za naročnino, drugo pa listu v podporo. Darovali so: Jožef Hafner 50. ct; Anton Brelih 50 ct; Frank Bogataj 50et; Jernej Kranjc 25 ct; T. Dolinar 25ct; Miha Nubie 25 ct; Anton Jurjavčič 25 et. Skupaj $4.00
Pozdrav vsem delavcem, ki se zavedajo, kolike važnosti je dobro delavsko časopisje za delavce.
Jože Hafner.
Frontenac, Kans.
Cenjeni urednik !
Priobčite moj dopis v delavskem in resnicoljubnem listu, katerega gotovo čita vsak delavec, ki misli samostojno in noče biti ponižen hlapec kapitalistov,
Delavnemu sodr. Jožetu Kadel-ju je umrla njegova soproga. Pogreba smo s«» udeležili v velikem številu. Ali še številnejc bi se bili nI zvali pogrebu, da nismo že pet mesecev na štrajku, da nismo v boju, za opravičene zahteve s ka-
pitalisti — lastniki premogoko-pov, katerim ni nihče, nobeden Bog rekel, da je premog njih lastnina. Vzeli so ga po taktnih kapitalistične družbe, ker so neumni ljudje glasovali za kapitalistične kandidate.
Ali vzlic temu, da že pet mesecev štrajkamo, dasi imamo ženč in otroke, ne bodemo postali Iš-karjoti in izdali svojo unijo.
Zmagali so naši bratje, preino-garji v državi Illinois. Tudi tam je bil boj hud in težak.,Pa zmagali bodemo tudi mi, ker smo do danes še složni in jedini, vzlic pritisku kapitalistov.
Premogarji le glavo po konci. Bližajo se volitve. Takrat bodemo streljali mi — pa ne s puškami in topovi — marveč z glasovnico na volišču.
Kakšna je republikanska vlada občutimo danes. Kako vladajo de-mokratje, smo se pa prepričali, ko je bil G. Cleveland predsednik ameriški republiki.
Republikanska vlada ima za štrajkujoče delavce policaje s koli in vojake z repetirkami. Ima torej taka sredstva, kot so jih rabili demokratje, ko so bili v sedlu.
Delavci! Ne preostaja nam druzega kot glasovati za socialistično stranko. Ta stranka je edina, ki se bori za človeško družbo, v kateri ne bo treba štrajkati delavcu, ker bo za svoje izdelke prejel polno plačilo.
Končno še omenim, da je tukaj mnogo rojakov, ki so člani dveh podpornih društev. Vsled štrajka marsikdo ne bo mogel plačati mesečnih prispevkov. Kdor pa ne plača mesečnih prispevkov je črtan. Ako takega siromaka zadene bolezen ali druga nesreča je izven podpore.
Mesece in mesece je plačeval redno, dokler je delal. Pričel je štrajk. Ko je pa pričel štrajk. ni nič zaslužil in logično ni imel denarja, da bi plačal mesečne prispevke pri podpornem društvu. In nihče ga ne pripozna za brata, dasi je vršil vedno in točno svojo palogo, dokler je delal.
Tako je v naši naselbini, mogoče tudi drugod.
Tudi v tem oziru je treba več sloge med nami. Živimo v kapitalistični človeški družbi in posameznik ni kriv, če ga zadene nesreča.
Kdor je bil naš brat, dokler je delal, ga moramo tudi pripoznati bratom, če vsled štrajka ne more plačati društvenih prispevkov.
Ix»žje trpimo vsi po nekaj borih centov, kot posamezni brat vse, ki je bil vsled današnjega kapitalističnega sistema primoran zaštrajkati, da pribori sebi in svojim tovarišem delavcem boljše življenske razmere.
rpani, da mi ne bode nihče oporekal mojega dopisa, ker nisem imel družili namenov kot človekoljubnih, ko sem ga pisal.
Bratski pozdrav vsem trpinom!
L. Straus.
Eveleth. Minn.
Cenjeni urednik!
Prosim priobčite teh par vrstic v našem ljubljenem listu "Prole-tarcu" Nisem vajen pisati dopisov. kem mi pa vest ne da miru, sem se vendar namenil napisati dopis in ga odposlati na naš list.
Doba, v kateri živimo, je doba napredka in doba revolucije, v kateri bi moral imeti vsak človek, posebno delavec, odprte oči, da opazi vse, kar se godi na svetu, ako hoče napredovati na gospodarskem in političnem polju. Ob-jednem je pa tudi ta doba. v kateri živimo sedaj, doba, v kateri se človeška družba razlikuje ali deli v tri razrede. In ti razredi so sledeči
Kapitalisti (to so veliki bogatini^, delavci, ki zanje delajo in mali obrtniki, ki so se večina iztrgali iz kapitalistiškib verig in iz vrst delavcev. Dokler imamo se-danjo družbo ali sedanji sistem, ni zameriti malim obrtnikom*, da so se odkrižali verig kapitalistiš-ke sužnosti in se podali v kako trgovino, <la zaslužijo za življenje. O malih obrtnikih pa ne smemo pozabiti na one, ki se mučijo v globočini poti zemljo, da si zaslužijo svoj vsakdanji kruh. Oh-jednein pa podpirajo vso industrijo. Tudi jaz sem bil jeden izmed onih pred par leti, ki se mučijo pod zemljo. Ker sem se pa naveličal pekla in kapitalistične sužnosti, sem se oprijel trgovine (krč-
me). Akoravno sein krčmar, vendar se nisem tako daleč spozabil, da bi se ne spomnil onih časov, ko mi je pot tekel po mojem obrazu. Zatorej sem vedno simpatiral z delavci in delavsko organizacijo, posebno v onem razburjenem času ali v štrajku leta 1907 in le vedno siiupatizirain z delavci in njih organizacijo in z ono stranko ktera je ž njim najbolj prijatelji-ka to je: Socialistična stranka.
Kaj se je meni pripetilo pred par tedni t Šel sem v Spuree loca-tion, blizu Eveletha, obiskat moje znance in prijatelje. Ko is vračam domov, me napade neka duševna ničla po imenu "firaj". Saj ga gotovo vsi Slovenci poníate ker je nekak "slamnati boas" na No. 4. shaftu Spruce rudniku. Ta duševna ničla* me napade in prične vpiti nad menoj "Hallo Anarhist!" "Halo Socialisti" itd. in hiti razkačeno proti mene. Nisem -vedel, kaj bi mu rekel, mislil sem sam pri sebi: da morebiti je ta človek znorel. Ko pride do mene, me zopet začne zmerjati na različne načine in ako bi bil jaz kako neugodno besedo rekel, pričel bi divji boj. A sem ga rajfii z lepa pomiril in se ga tako komaj rešil. Kaj bi Vi dragi čitatelji rekli na to dejanje te človeške ničle T Mislim, da ta človeška ničla nori kot Judež, ki je izdal Kristusa za 30 srebernikov. Nori zato, ker je bil v letu 1907 skab št. 1. in ga sedaj vest peče. Jaz sem simpatiral in bodem vedno simpatiral z delavsko organizacijo in njih politično stranko.
K zaključku mojega dopisa pa poživljam vse revne in trpeče delavce, da če si hočete preskrbeti boljši pogoj življenja za vas in vaše otroke, organizirajte se v delavski organizaciji, ker brez organizacije ste kot izgubljene ovčice v puščavi Seveda, morda bo rekel kdo izmed čitateljev tega dopisa: "Saj smo imeli unijo in štrajkali smo a nismo dosegli nič". Ali zapomnite si, da drevo ni nikoli posekano ob prvem mahu. Jaz nisem začasno delavec, sem krčmar. A vsejedno vidim, da edino sredstvo za rudarje v Minnesoti jo organizacija; tembolj se bodete organizirali in tem-večja bo organizacija, tembolj bodo vam zvišali plačo tukajšni lastniki rudnikov in vaš položaj se bo zboljšal. Ja/ sem izjavil svoje mnenje četudi me človeška ničla ali "slamnati mož" zopet napade.
Pozdravljam vse Čitatelje, tebi list pa obilo 'uspeha, da bi kmalu začel izhajati na osem ih straneh.
F. St.
Eveleth, Minn.
Cenjeni urednik!
Poročati hočem o gibanju našega delavstva, o razmerah, v katerih živijo sužnji grozovitega kapitalističnega sistema.
V kapitalistični družbi že sodijo človeka predno se rodi, koliko se bo dalo nadvrednosti izprešati iz njega za kapitaliste.
Ali, da je ta sistem tako krut, so krivi delavci. Marsikdo, ki je postal pol priganjača, si domišlju-je, da je vsega mogočen kot Bog in ga mora vsak delavec častiti ! po božje.
Iz Chicaga je prišel zaveden delavec na Eveleth. Nastanil se je | pri nekem K—. rojaku. Delavec je čital "Proletarca". Komaj pa k — opazi ta "greh." že je zaren-eal. da v "njegovi" hiši, ne bo čital nihče delavskega lista.
Zavedni delavec je ostavil hišo surovine in šel drugam na hrano in stanovanje.
Priganjač K. je mislil, zdaj pa sem zvršil junaško delo. Če kapitalisti zvedo za moj junaški čin, me bodo gotovo povišali za eno " šaržo".
Siromak na duhu! Še železni nemški kaneelar Bismark je podlegel napram socialistom. In tako duševno revče misli z vršiti, kar je spodletelo Bismarcku?
Nekateri človek je res tako neumen, da se ne zaveda, da je navaden bedak, kateremu lahko vsakdo raz čela čita, da ni briht-ne pameti.
Pozdrav vsem zavednim delavcem, " Proletarcu " pa obilo vspe-ha pri vzgojevalnem delu.
Opazovalec. II
Ako jednega delavca pri delu ubije, pravijo, du si je sam kriv. (V jih naenkrat par sto usmrti, je pa — bog kriv. Pa si pomagaj!
prcdp
Toil! lr
edpust v septembru.
Težak in hud je danes boj delti v cu za obstanek. Delavcu ne preostaja denarja, da bi pbisko-val gledališča in plačeval vstopnino, da bi gledal ¿alo in veseloigre. Da pa delavec pride do svojega razvedrila, ne da bi mu bilo treba plačati, imamo pa v Chiea-gi ljudi, ki prirejajo predpustne prireditve že v mesecu septembru, (in se lahko delavec pošteno nasmeje.
te vsebina vabila je/ ustanovni shod "Obrambnega društva" (t), ki so ga razposlali nepoznani in
prikriti sklicatelji, je obetala, da bo v Pilsen Club dvorani obilo smeha in zabave.
Ta vsebina je tudi povzročila, da se je poleg petorice ali šeato-rice ljudi, ki je oskrbela kot sklicatelji to predpustnico T nepravem Času iz egoist ičnih namenov, zbralo še kakšnih 40 radovednežev.
Zabavi je predsedoval mogočni "prešeren", zapisnikar je bil Vinko, tisti Vinko, ki je svojedobno pripovedoval po čikaških gostilnah, da je dobil od Boga poklic za preroka kasneje pa agitiral za društvo cesarjeviča Rudolf, katerega elani bi morali nositi dolge "šlepsablje", široke 4tporte" na hlačah, na klobuku pa košat "fe-derpuš", ko je spoznal, da ameriški Slovenci le vlečejo preroke in ne dajo zanje niti počenega groša.
Predstavo je odprl "prešeren". Povedal je, da je blagajnik nepotreben pri novem političnem "fe-rajnu", v katerem je prostora za vse, ki hočejo nastopiti kakšno vladno službo. Potem je pa začel stresati dolgo "kobaso" iz svojega rokava, katere ni zašpinil in vsakemu zdravemu želodcu tekne še slabejše, kot če bi jo izdelal jjuneriški mesarski trust. Iz te "kobase" je bilo le eno posneti: Kdor hoče vladno službo, naj se kar zglasi pri njemu, pa jo bo dobil. Brez prijateljev se v svobodni deželi ne doseže nič, posebno če se pride v navskrižje s kazenskim zakonom. Iz te "koba-se" je bilo razumeti, da ima mogočni "prešeren" največji strah pred kazesiskini zakonom, dasi-ramo lahko deli vladne službe, kot bi bil predsednik ameriške republike.
"Kobasa" je postajala dolga in široka; vlekla se je na vse strani; "prešerenu" so pa stopale znojne kaplje na čelo, ker ni mogel najti spine, da bi jo zašpinil.
Obraz • je postajal širok. Nakrat so njegova lica zažarela, se usmevno širile do ušes, naježeni lasje na glavi so pričeli postajati mirni in padali so v naravno lego. Tudi nosnice, ki so se v zadregi širile, da bi kmalu celi nos postal ena nosnica, so pričele ožiti se.
Pri vratih se je prikazal demokratični državnozborski poslanec Sabath. Mogočni "prešeren"? Rešitev je bila tukaj!
Sabath je govoril v češkem jeziku s stališča kapitalistične in demokratične politike dobro. Vsaj nekaj logike je bilo v govoru. A za delavce je pa povedal v smislu delavske politike nič. Po končanem govoru je Sabath odšel.
Mogočni "prešeren" je bil zopet v zadregi! Oči so pričele postajati večje, trikrat ali štirikrat je zazijal, kot bi hotel govoriti, predno je bilo čuti glas iz njegovih ust, da se lahko vsakdo oglasi za besedo.
Prvi je govoril njegov adjntant kterega je veličanstvo "prešeren" po svoji volji, postavilo tajnikom. Govoril je v smislu "pre-Šernove kobase", za to je bil tudi "prešeren" tako hvaležen, da je tlesknil z obema rokama tako silno prvi po končanem govoru, da so nekateri mislili, da je treščilo v dvorano in so pričeli segati po »vojih klobukih, da zapustijo nevarni kraj.
Ker pa niso prišli gledati komedijo le demokratje, marveč tudi "ocislistje in republikanci, pa "prešernu" ni bilo nič VŠeČ", ko «o se oglasili za besedo.
Oglasil se jc za besedo socialist. Komaj je spregovoril par besedi, že je "prešeren" — mislil je, da je v Rusiji — dejal je mogočno? N> govori k dnevnemu redu, vzamem mu besedo." Socialist ga je ignorirsl. Sedemkrat mu jc **el besedo, socialist je pa govo-
ril, ker je "prešerenovo" za po veti vzel za dovtip človeka, ki ne zna delati umestnih dovtipov, ki se no zaveda, da so take šale in dov-tipi v navadi le še v Rusiji in na Turškem.
Za njim je govoril "prešere-nov" kiiuovec. Patetično je izjavil: "Socialisti so lenuhi. Kedar strganega človeka srečam na ulici in vprašam, kdo je, tedaj dobim odgovor: socialist."
V	dvorani smeh, pri socialistih in ne -"prešereuovih" kimavcih pa irorično ploskanje, ker človeka ni bilo vzeti resnim, saj mu je neumnost iz oči zevala v svet.
Oglasil se je republikanec. Mogočni "prešeren" je bil zopet v zadregi. Bil je na razpotju in ni vodel, ali bi se odločil' za demokrate ali republikance, ker še ni bil na čistem, katera kapitalistična stranka plača boljše svoje hlapčevske priganjate. Hudo mu je bilo pri srcu, poznati je bilo na njegovih žilah na čelu, ki so se debelile kot pijavke, kedar sesajo kri človeku. Pustil ga je govoriti, da si mu bi bilo bolj všeč, če bi molčal in ne motil "prešereno-vih krogov."
Pričel je govoriti g. Špolar. To je hudomušen človek, o katerem ne more nihče povedati, kedar prične govoriti, kako bo končal. Vsega mogočni "prešeren" ga ni poznal, zato je pričel ploskati, ko je Spolar pričel svoj govor: Bra-vo, živijo, tako je prav," se je drl "prešeren". Nakrat je pa postajal "prešerenov" obraz dolg, gibati so pričele njegove brke, lice je postajalo temnordeče svete jeze.
Ko je pa »Spolar postal tako predrzen iu pričel kot delavec priporočati socialistično stranko in vprašal njega veličanstvo, naj pove, zakaj ni več socialist, je bilo pa "prešerenovi potrpežljivosti" kom-e
"Ta ima besedo" in pokazal je nekoga, ki se še ni oglasil za besedo.
Rdeč kot puriuan, sikajoč sline, je pa zahreščal z glasom v katerim ni bilo samo vest i: "Nisem socialist, ker je to klub denimo* ianto v.*'
Socialisti! "Kdo je denunei-ant? Povejte imena!"
Mogočni "prešeren" klaverno: "Ne bom pravil imen. Mene ne boste ujeli!"
Socialisti: "Z imeni na dan, drugače ste nesramen lažnjivee in obrekovalec."
Veličanstvo "prešeren" gleda v tla in molči.
Socialisti: "Mesto, da lažete in obrekujete, rajše povejte, zakaj so vas vrgli iz socialističnega kluba, da vas bodo ljudje poznali, kdo ste."
Nekdo iz med poslušalcev : "Ila, ha. Potrebuje obrambni klub, če bi kuhal "šnops" v kon-trabant, pa "šnops" in vino prodajal brez dovoljenja, (la bi ga slovenski delavci vlekli iz blata."
Mogočni "prešeren": Slab gospodar, če ne pride do, denarja.
Poslušalec: Po vaših nazorih so slabi gospodarji gostilničarji, ki plačajo na leto tisoč dolarjev davka za svojo obrt; vzor gospodarji pa oni, ki ociganijo državo in mesto za davke."
Splošen smeh.
Veličanstvo grize ustnice, gleda v stran in ne ve kaj povedati.
V	tej zadregi mu pa priskoči kimovec na pomoč: "Mi smo za denar", se mogočno razlega iz njegovih usten. "Demokratje in republikanci imajo denar. Kdor bo boljše plačal, tistega bomo volili. Socialistov pa ne bomo, ker nc plačajo nič."
Zopet smeh in ironični mejkliei.
Veličanstvo se oddahne, nosnice se zopet širijo, oči obvisijo na kimovcu, po obrazu se razlije izraz blaženosti, jezik prične gibati, poslušalci pa čujejo odločno: "Mi smo za denar, kaj nam bodo berači."
Zopet smeh in ironični mejkliei.
Veličanstvo se vzravna, blaženost na obrazu gineva, lica postajajo temnordeča, globoko iz grla prihaja slaboten glas: "Dosti je tega . . . Odstranite se.
Poslušalci: Govorite razločno, ali vam slabo prihaja?
Veličnnstvo: Kdor ni za ta "teater" naj se odstrani. Jaz in moji podložniki bomo igrali "kas-perlteater" naprej.
Poslušalci odhajajo. Veličanstvo kiha, kimovci pa gledajo za-
makneni iu potrpežljivo čakajo druge predstave.
Na cesti se čuje smeh in krohot, v dvorani pa pojejo bile.
Listu v podporo.
Cleveland, Ohio: Vincenc Pu-gel 25 ct; Sernuski 5 ct; pagat pri g. F. Korčetu $3.00.
Emporium, Pa: 25 ct. J. O.
Yale, Kansas: John Samec 40 ct; Anton Rupar 28 ct.
Kenosha, Wis.: A. Jurca 85ct.
TAJNIKI SOCIALISTIČNIH KLUBOV POZOR 1
Vse tajnike slov. soc. klubov ie tem potom obvešča, naj v bodoče pošiljajo vsa pisma tičoča se slov. soc. org&nisacije v Ameriki na sledeči naslov:
JOHN PETRlC, 2708 So. Lawn-dale Ave., Chicago, BI.
VSEM DELNIČARJEM JUGOSLOVANSKE DELAVSKE TISKOVNE DRUŽBE.
Direktorij je sklenil n« zadnji seji, da se pozovejo vsi delničarji, ki imajo delnice, da pošljejo svoje delnice radi kontrole na uprav-ništvo "Proletarca". Istotako pozi vi je direktorij vse tiste, ki so morda plačali delnice, pa jih niso dobili, da pismeno obvestijo o tem upravništvo "Proletarca."
Ta razglas je veljaven za devetdeset dni od tistega dne, ko ie je razglasilvPo 90 dneh se bodo raz-dale delnice B. vsem tistim, ki so plačali delnice in upoštevali ta razglas.
Po 90 dneh se bodo vse druge delnice preklicale neveljavnim. Veljavne bodo le delnice B.
Vse delnice morajo biti vpoela-ne do dne 9. nov. 1910
Delničarji vpoštevajte ta razglas, da se kasnejše ne bo nihče izgovarjal, da ni vedel za ta odlok direktorij a, če bo trpel škodo.
Direktorij.
STE ŽE P08TALI DRŽAVLJANI?
Če še niste, je najbolje, da si takoj nabavite knjižico v slovenskem jeziku: "Naturalizacijski zakon" — poljudno raztolmačen za vsakega.
Knjižica stane samo 12 ct. in se jo naroči pri sodr. John Petriču 2708 So. Lawndale Ave., Chicago.
PRODA SE
dobro idoča grocerija v La Salle, 111. Prodaja se večino brez buk-vic in za "cash". Voza ni.
Več se izve pri lastnici Mary Pleskovič, 1223 Main St., LaSalle, lil.	4 k rat
AVSTRO-AMERIKANSKA črta.
Najpripravnejia in najcenejia paro-brodna ¿rta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožn|a med Mew -Yorkom, Trstom In Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina In Oceania
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje-jo iz New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob aobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno raaivetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovansko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na nale zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & C0.
6en'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York.
PRV^t SLOVENSKA
Vinarna in Gostilna
v Kaliforniji,
kjer m toti dobra vina in inportirano piltcnsko pivo. Prodaja vina na ralonc ln na drobno.
Ant Schnabl,
cor. Immbull iti. ¡r 26. Str., Chicago. III
A^A A^A	A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A A^A	A, A^A A^A A^A A^A A^. A^.
^^ ^^^^ y^T	e e e e e e e e e v^? . ♦ ♦ ♦ ♦
* Slovenski Ju^sl Soc Pcv Zbor"sioboda i -delavci-v Chicagi!
*
T f
?
f
f ?
❖ ❖
in Tambura*ki Zbor "Sloga" priredita zvečer dne 24. sept. t. 1.
v Narodni Dvorani, vogal 18. ul. in Centre ave. Veselico s gledališko
predstavo in plesom. Vstopnice v predprodaji stanejo 15c, pri blagajni p« 25c. Dame v spremstvu so proste vstopnine.
* ? ?
T T
T ?
f
.^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A .A^A. A^.	A.^A A^. A^A .♦^.♦.»♦A A^AA^AA^fc
Soelfalisti Pozor!
v nedeljo, dne 18, septembra t 1. bo v
RI VER WIE V
VELIK SKUPEN SOCIJAUSTICEN PIKNIK
Na Pikniku bodo govorili E. V. Debs, V. Berger in drugi znameniti govorniki.
Čisti dobiček tega piknika je namenjen soc. organizacijam vseh narodnosti, ki «e tega piknika udeleže. Ustopnice se dobe v upravništvu "Proletarca", 1830 So. Centre Ave.
Skladišče	čevljev
za dame, možke in otroke
Domača tvrdka
Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt!
Za obila naročila se priporoča si. občinstvu
JOSIP JECMENJAK, lastnik
1831 So. Centre Ave.* Ctilcsgo. 111.

NAJBOLJŠA KUHINJA!
Bllliards, Pool Table, Prenočišča za potnike.
Jedi pripravljene po domače.	Odprto po dnevi in po noči.
«■i
P. PerlČ, 1412 W. 18. St.. Chicago. III.
Slovsncem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico.
FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111.
f'f'f'T

Importiran starokrajski tobak vsake vrste
sa cigarete, pipe in žvečenje. Importiran h cigare in cigaret«. Vse pristno in po smernih cenah.
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St, Chicasro. 111.
POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN
GOSTILNIČAR 221-1 «t An.,	MilsiHku, «¡t.
i* najbolj« ulj»«« in vsdao j»ri|.r»vlj,o pri-^«^arncrnib oenab.—Lokalni ln potujoči
Sodrugi! Priporočaj te hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
L STRAUB
URAR
1010 W. lath 8t. Ohicaff* DL
Im* wljo aalofo ur, vari toe, prate-nov ia drufih drmgotin. larrSuje SmM vmkovrwtna poprarik v Uj stroki f«
r«lo nitki
ObiičiU *al
Ima najbolj« «rlaak rojaki
DruStvens reg ali«, kapa, band ara itd.
aa slev«aaka draitva najbolj« praski*
Emil Bachttian
1719 So. Centre ave., Chicago, DL
Slovencem in Hrvatom!
■uaaa^Mao, da iadefo}«mo rs—.....m t
Oblake ^ nAjnOV#i*<*n ^^ Uaijako dalo; trpsiuo ia lito» -SL V zsJofi imamo tudi ra&ne druge potrefettiae, k epa.
salofi
da ji t delokrog oprave—oblak. Pridite ia ogJejU si na*> iakrib* Z vsem apofeovaa
1853-55 Bloe Island Ave.
Chicago, 111.
Najlepša in najboljša obleka Vas velja najmanj v
Največja | AWNDALE Srnjce
Izbira J^^^tHINO HOUSE V8«h vrst
klobukov. SWCorner26tt&CeninlPatkAve. In cen.
RUDOLPH LAYER
LASTNIK
i
Oblak« pa mere naša ponebnont.
VIscZAVEDATE
da je slika najboljši spomin na poroko. Pris k rbiti si najboljše. Zglasite se pri
dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In nafflnefde
slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene
skupine.
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
MA VOGALU 14. PLAOB. TBLHFON OAMAL 2S7.	UBTANOVLTSKO 1SSS.
Izdelujemo
meri #22, $25.
Prodajemo fotove oblckc po
10, $12, $14, >15.
▼cliko zalogo modernih klobukov ▼ najraznovrstnih bojah.
Imamo
V 7alOffl 'mamo tudi veliko zalogo srajc, kra-t /flivjji vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d.
Za mnogobrojna naročila sc priporoča IV ITI f MM M H/II7I/
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE J t Al IflAlflth,
1724 S. Centre Ave., Chicago, 111.
Zdravljenje mož v 5 dneh
* brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele &1RAS1K
Oxl ra vim vaaeega, kdo» trpi na VarieoeeU, 8trl«t«ri Dalja ozdravim aalealjivo saatrav'enja, iivine nramoinoati, vodenico hi bolezni ti£o£ih «e motkih.
Ta prilika j« dana tistim, ki ao izdali l« velika «vo* zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj aamaa je, \m> kazati veem, ki so bili zdravljeni od tncatov zdravnika« brezuspešno, da poaednjesn 1« jaz edino sredstvo, • ktaria Adravim v s peSno. Za nevspetoo zdravljenje nI treba plakati—le sa Tifilni Ozdravim pozitivno ielodetne bolezni, pljuina, aa jataik in ledvicah ne glede kako stara je bolezen.
Tajna molke bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno, tivtrae onemogloati, *lab««t, zgiiba kreposti, napor, zaatmplenje in zguba voda Pljnfia, a&dubo. Bronchitis, sr^ne bolezni in pljučne zdravim a mojo aajnovejfto metodo. ... .¿enake bolezni v ozadja, beli tok in drnge zdravim za atalno. —ZaatroplJaaJ« in vae drage kotne bolezni kakor priMe, tnre, garie, otekline.—Moiai tok ia druge bolezni. PrelMa ln «vatnja zastonj. Govorimo slovansko.
CHICAGO
SO. CLARK ST,
between Randolph and Lake Sta.
DR. ZINS, 41
Uradnja: od 8 ure zjut. do S. ara zvečer. V nedeljo; od 9 ure zjut. do 4 nre pof.
ALOIS VANA
— izdetovatalj —
sodovice. mineralne vode In raznih neopojnlh p(jič.
1837 8o. Fisk 81 Tel. Canal 1406
Jako važno vpra*an|e?
"Ali sem 2e poslal zaostalo naročnino na "Proletarca"t d« ne? —
PHOLETAttkU
Te ljube razmere.
Časopisje t zvezi z svetovno podmorskimi, nadmorskimi in zemeljskimi kablji poroča od časa do časa o revolucijah, anarhiji in o drugih nemirnih gibanjih. Enaka poročila prihajajo iz krajev, kjer je narod teptan in do smrti izmučen t potrplenju; kjer je temu proletarnemu zarodu nemogoče v nadalje eksistirati v pogoju živlenja. •
Da se je Slo za srečo posameznika ondatnih krajev, ne vedele bi kapitalistične vlade, kaj je prav zaprav revolucija in drugo, toda, ker ae gre v teh slučajih po večini le za obstanek življa — trhlega živlenja na tej zemeljski krogli, je ono sledne, opravičeno sredstvo, okrog kt*r*ga so narod ovija in oprijemle, in sicer to v sredini svetovnega blata, v ktere-ga je bil takorekoč prisiljen zaga-riti od strani njegovih preganjalcev. Iz takih močvirnatih posledic je mimogrede omenjeno, edini cilj, ki se ga delaželjni narod poslužuje ia sicer to v položaju, kjer so se že vae lepe čednosti po-trplenja jenjale in v obupanju poraztopili—znojna čelo ter vsak-dajno okrvavljeni žulji.
Dandanes verni delavski narod &e vedno gine in izumira do zadne instance v presah modela pod vsemogočnim dolarjem. Delavska mtfa slednje vidi, toda žal, le v slučajih gane z mezincem; pač v izvanrednem položaju in sicer kadar mu smrt vsled lakote ovija vrvico krog njegovega vratu, tedaj -7- obupana zakriči: — "dajte nam dela in kruha!" — Toda se predno je oni v nebopre-tresujoči krik dospel do dolarskih ušes — privihra milica z nagajko in mečem, pogazi odmev in končno temn nesrečnežu advzame zadnje — sveto prostost ... .It
. . . Tak človek je od tega čaaa nadalje mrtev in sit, saj tako trdi časopisje dolarskih mag-natov in v obrazu istega se v prvi koloni čita: "Anarhija je premagana ter shranjena pod varstvom ključa !f
Slednje je resnično, toda glavno: Duha niste vklenili!!!
Ti delavec, do skrajnosti polju-bujes bič onih, plaziš se po kolenih kod gnusna golazen, hlapču-ješ in se pokoriš»kod gri*šnik njihovim ukazom, toda vedno dobiš zaslugo svetopisemskega hudiča, kod doslužen, izmožgan, oropan krvi, ktero si malo ne posledno žrtvoval za idejo dolarja v priga-njačevem žepu. Ti delavec, delavka vse to vidiš in končno čujes ono kletvico: "Uporni anarhist!" Zadnje ti doni na uho, kot neke vrsto — zaslužena in doslužena pokojnina, kajti dohitela te je starost, ter onemoglost čutiš v svojih udih in to ie spominja, da si daroval dušo in telo molohu kapitalizmu ,zajedno s tvojo mladostjo, o kteri žal še le sedaj dobivaš pojme: Zakaj in kako si postal duševno otopel in vničen, zakaj neki! Kje je moja mladost t Trenutek kasneje ugasne oni vprašaj v tvojih očeh, kajti domislil si se, da sploh neves, če si kdaj živel v onih letih, ki se imenuje: detinska, srečna doba. Tako 1 Tvoje ustnice so prenehale šepetati a nehvali onih, ki so te izropali za prerani grob. Britka solza varananih skušenj zdrkne po tvojem velem obrazu in jokal bi liki novorojenček, toda nemo* refi, saj so celo tudi tvoji dotaki solz večina izčrpani in osušeni od strani onih, ki si jim vse svoje življenje hlapčevnl. Pri tej misli skuša» dvigaiti desnico, toda zdrkne ti ob uničenem telesu; glas ti jo v grlu zamrl, se predno a izgovoril —• "roparji krvi'M Zavedna miselj, ti za trenutek sine preko v gube nabranega čela in tedaj čutiš toploto one kapljice krvi, ki bode poslednja zamrla a tvojim proletarnim telesom . . .
Tvoji sinovi in hčere so opazili oni nevidni prizor na tvojem pro-palem obličju in prisegli so si mod seboj, da hočejo postati oni del človešk - družbe, ki si domišlja, da je ravno tako po naravi vstvarjen kod tiste vrsto ideal, ki si je nekdaj prisvojil ime—: Nad-delavski kolega, oziroma tlačitelj svojih posnžnenih bratov.
Resnica je, da so dandanes delavski sužon vedno bolj zanima za preobrat ubijalnega zistema, toda napram temu naprednemu mišlonju so upira vsakdajno pomnožena armada neukih siroma-
kov. Treba bi bilo bolje agitacije; učiti ta naraščajoči sloj, učiti ga neprestano, kaj vse bi se lahko doseglo s pomočjo enorgirane sloge in kako bi se lahko zbolj&afo razmere iz tega trohlega umazanega življenja.
Resnično, čas ni več daleč, ko bode ta ponižni tlačen narod iz-vojeval staro pravdo, zmagal na vsej Črti — za sveto enako pravico ;--pravico, do ktere je deležen človek brez razlike, podarjene mu od vsemogočne narave --žezlo svetovne krogle.
Da pa čim preje izvojujemo nase zahteve, učimo eden druzega po svojih močeh,da nekdaj lahko zahtevamo kod en mož — narave pravico — pravico: Vsk delati, vsi jesti, krvopijavko pa izbaoni-niti iz novoustanovljene družbe, kjer naj kot trot po vzgledu čebel nesramno pogine.
Pomisli nekoliko dragi mi delavski kolega. Kapitalist vpije: "plačam ti toliko kot nikdar prej za tvoje delo . . . " To so vse prav lepo čuje; plača pač, toda le izjemoma, v česar je bil takorekoč prisljen, a — on ni pozabil z podvojeno silo vihteti bič, dočim ni pozabil zvišati cene živilam, za kterih dobroto delavec sploh ve in ne ve, ker toliko ne zasluži, da bi si jih privoščil. To je fakt, ki je vreden pomisleka in ktere-ga bi moral vsak delavski sužen vpoštevati. Končno pride najhujše: kar si je pridni delavec resnično pristradal od milostnih dro-btin, napove mogočni dolarski magnat delavsko kugo — krizo 1 Njegov zaklad, ki si mu ga ti gla-dni delavec produciral jo dopol-nen, toda ti pogini kot pes in čast naj ti bode dana, tla ga smeš opazovati z od glada osteklenimi očmi . . .
Taka, in potem še hvališ ti ubogi trpin ta gnili sistem dvajsetega stoletja? Ali moreš še nadalje trditi, da ti jo odino mogoče živeti le od tvojih krvosesov!! Tvojih ubijalcev? Pomisli!! Sicer je pa prav da nam kapitalisti o-betajo zopet novo pogubljivo kugo — krizo, ktere namen je moriti proletarni narod, kajti slednje naj nas nevedneže uči, trdo-vratneže mohča in pripelja do spoznanja, kaj smemo in kaj ne smemo, d aprej kot slej dosežemo svoje koristi — pošteno živlenje.
Kakor hitro razsprostre splošno svoje mrože ta smrtni udarec na proletariat po Zjodinjenih državah in sicer kot se čuje, veliko hujši kod aadnič — udarimo tudi mi pa le v silobranu pred revnim a slavnim poginom ... ! Tu potom smemo pričakovati kaj bolj-80 ga.
Valentin Eltz Županov.
Listnica uredništva! — V. E. Ž. Murarv, Utah. Le pošlite še kaj samo pišite, malo krajše, če mislile pisati članke. V obliki povesti ali črtice imate seveda svobodno roko. Samo držite so gesla: nobeno besede odveč — z vsako moram nekaj povedati. Potem bode vse jasno in lepo povedano. Torej le krepko naprej. Soc. pozdrav.
IN VENDAR 8E GIBLJE.
Kdor je bil pred desetimi leti v Clevelandu, je smatral to mesto za nekakšen Joliet, v kterem se slov. delavci in obrtniki tako sučejo in gibajo kot veleva župnik.
Tako je bilo v Clevelandu le na videzno. Pod to javno idejo je pa tlela iskrica napredka, ki se je širila in rastla. da je slednjič postala požar in uničila samovlado g. župnika.
Ta malenkosten boj proti župniku je pa prepričal klivlendske Slovence, da obrtniki in delavci ne potrebujejo nobenega jeroba, ki bi se vtikal v njih družabno in javno življenje.
Ameriška republika pripozna vsakega 211etnega mladeniča zrelim, da sme s svojim glasom odločiti, kakšno vlado bo imelo ameriško ljudstvo. Ako ni ameriška republika nikomur jerob, od kod naj si posamezni človek jemlje pravico, da bo drugim ljudem ukazoval: kam bodo hodili v cerkev, kakšnega Boga bodo molili, za katero stranko naj glasujejo, kam naj zahajajo v gostilno in kje naj kupujejo svoje potrebščine?
Kaj takega ne smo in ne more v ameriški republiki ukazovati posamezni človek! Ako bi se zvr-šilo kaj sličnega potem bi ame-
riška republika zgubila svoj ljudski značaj in se ponižala na nivo aziatske satrapije.
Posamezni človek lahko agitira za stvar, ukazovati pa nima drugim nič, posebno Če se v verskih in političnih zadevah ne strinjajo ž njim. To so bili menda nazori Slovencev v Clevelandu, ko je nastala revolucija proti g. župniku
n.
Ni moj namen, opisavati 1o revolucijo na drobno, ker so to že zvrsili drugi časniki in rojaki, ko se je boj vršil, marveč hočem le konštatirati, da so se Slovenci v Clevelandu iz tega boja marsikaj naučili in položili temeljni kamen nadaljnemu razvoju in napredku-
Priznam, da so bila še pred revolucijo svobodimiselna ¡podporna društva v Clevelandu: "Slovenija,M "Naprej", "Sokol" itd. tudi slov. soc. klub so že imeli, ki je pa le kratko živel kot agitato-ričen faktor. Ali do prave agitacije in razvoja ni moglo priti, ker je vedno odločal farovž več ali manj v vseh zadevah.
Površni opazovalec je menil, da Cleveland spi duševno spanje. Ali Cleveland ni spal, marveč je gibal.
Nakrat čez noč je prihrumel vihar, ko so se ga najmanj nadja-li v farovžu in pahnil s prestola tedanjega župnika, kot nekdaj revolucija v Franciji francoskega kralja. Začetek je bil storjen. Zabavna in izobraževalna društva so tako> pomnožila svoje člane. Tudi "Naprej" štev. 5. S. N. P. J. je pridobil na Članih. Dramatika, godba, petje so pričeli razvijati se krasno. Smelo lahko trdim, da v dramatiki, godbi in petju nobena slovenska naselbina ne doseže Slovencev v Clevelandu, in da bi najstrožji kritičar, ki bi prišel iz Ljubljane, potrdil moje trditve.
Odkar je pa S. N. P. J. obdr-žavala tam svojo konvencijo, pa podružnice to vrle jodnote rastejo, kot gobo po dežju v gozdu. Vem, da je to zasluga posameznikov, pa zopet vseh, katerim je do tega, da se človeška družba razvija od stopinje do stopinje; radi toga tudi ne naštevam imen.
Ali eno sem vseeno pogrešil v Clevelandu, v največji «lov. naselbini. Krepke in zavedne delavsko organizacije — strokovne in politične ni v Clevelandu. Slovenski delavci, ki so rokodelci, so strokovno večinoma organizirani. Ogromna slov. delavska masa, ki dola v žicami, plavžih in druzih enakih kapitalističnih peklih pa ni organizirana. Ne zamerim delavcem! Tukaj očitam lenobo le A. P. of L. (ameriški delavski zvezi), pa S. W. of W. industrijalni svetovni delavski zvozi), ker ne pošljete agitatorjev zmožnih slovenščine, da bi organizirali te trpine. Slovenski dola vec, ki prihaja z dežele v Ameriko, ne pozna sredstev, s katerimi je treba nastopiti proti kapitalistom, da si izvojuje dostojno življenje že v današnji kapitalistični dnižbi. Torej delavcu ni zameriti, ako ne vstopi v unijo, ker ga še nihče ni opozoril na to.
Pa tudi delavske razredno zavedno politično — socialistične organizacije nimajo Slovenci v Clevelandu. Mnogo je socialistov, tudi lepo število naročnikov na "Proletarca" je v Clevelandu.
Ako bi se socialisti združili in ustanovili klub, pa osebnosti vrgli med staro in obrabljeno šaro, som prepričan, da bi bila v Clevelandu kmalu najmočnejša slov. socialistična postojanka. Collin-wood ima že svoj klub. Tudi v I/orainu in Barbortonu bi se lahko ustanovil. Cleveland bi bil nekakšno središče za agitacijo.
Upam, pa tudi prepričan som, da bodo kliviendski slov. soeiali« ti ustanovili svoj klub, še prodno bom odšel na agitacijo v druge slov. naselbino. S tem se bo zvrail prvi korak za nadaljno delo. agitacijo in organizacijo.
Cleveland giblje in vstaja!
Ako so kotla j vrnem v Cleveland, bom najbrž našel močno in krepko soc. organizacijo, ki bo v bratski slogi s socialističnimi or ganizacijami druzih narodov stala na braniku za Človeško pravice in ae bojevala za strnioglav-Ijenje kapitalističnega sistema, ki jo kriv. da pohabljenci in starčki prosjačijo milodarov, zala in poštena dekleta odhajajo v hišo sramote, deca mesto v šolo hodi delati tlako v tvornice, krepki in pri-
dni delavci iščejo dela, pa ga ne dobijo itd. itd.
Slovenski delavci in obrtniki v Clevelandu! Ako se ne strinjate z današnjim zločinskim kapitalističnim sistemom, tedaj v socialistično organizacijo. Edini socialisti se borijo resno za strmoglavljenje kapitalizma, zakletega ljudskega sovražnika.
Delavci in obrtniki, izberite l Ako hočete biti vi in vaša deca sužnji kapitalistov, tedaj podpirajte kapitalistične politične stranke. Če pa nočete biti sužnji, marveč politično in gospodarsko svobodni ljudje v republiki, postanite socialisti in čitajte marljivo socialistično časnike in knjige, da bodete razumeli socialistične nauke popolnoma.
Vsem klevlendskim delavcem obrtnikom in sodrugom, s katerimi sem so seznanil tekom mojega kratkega bivanja v Clevelandu, izrekam toplo zahvalo za gostoljubnost, zaeno pa kličem:
"Cleveland giblje! Le pogumno naprej po poti napredka, saj plačilo ne bo izostalo: človeška družba, v kateri bodeta izobrazba in kruh za vse.
Jože Bratkovič.
Stavka v tobačni tovarni v Ljubljani
Pri stavbi novega skladišča za tobak je komandiral neki polir Grčar, ki ima lepo navado, zmerjati delavce na nečuven način* To je gonil tako neprenehoma. Delavcem se je pa utrgala nit potrpežljivosti. Izjavili so, da ne pridejo na delo, dokler se ne odstrani brutalni polir. In nek popoldne res niso šli na delo. Inženir, ki je interveniral, se je prepričal, da so delavske pritožbe opravičene in jo Grčarju prepovedal vstop v tovarno. Na to so delavci zonet šli delat.
Tiskarski škrat.
Večkrat smo že omenili čez vso nadležnega in predrznega škrata, kteri nam nagaja in preobrača kozolce teden za tednom po predalih našega liste--but, oh,
what's the use! —
V treji notici pod naslovom "Blazni sistem" v zadnji štev. "Proletarca", 11. vrsta, se Čita "$80 za prst", bi moralo biti "$1.80 za prst". Daljo v članku "Sijajna zmaga illinoiških pro-mogarjev", v 9. odstavku, druga vrsta, namesto "in 20. delavcev so jo vrnilo na delo," čita j: "in 20.000 delavcev so jo vrnilo na delo."
Ostalo napako naj si Čitatelji sami popravijo.
Listnica uredništva.
Cenjene dopisnike prosimo potrpljenja. Zadnjih 14 dni smo dobili zopet toliko dopisov, da nam je nemogoče uvrstiti vso. V koš nismo vrgli nobenega, ker so vsi stvarni. Objavili jih bodemo po vrsti, kot smo jih prejeli.
DOBRO SLUŽBO
lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal zakon in se množe brezžično posta je, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vslužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute, Cincin nati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Da-venport, Ia., Portland, Ore.
Po navodilu slovenske anglHike slovnice, tolmača in angl. slov. slovarjA se lahka vsaki preprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem iivljen ju rabi priuči, kar je v tej deleli nujno po trebno ako koče kak boljfti posel in ne •dvisno ftiveti. Knjiga v platno ver.anH stane samo |1.00 in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 638 W. 145th St., New York.
Posredovalna pisarna za nakup
in prodajo je hift, stavbiftč itd. PETER MATELIČ,
Škof J a ulica »t 10, Ljubljana (Kranjsko)
ima naprodaj različne hift« i in brec vrtov, dalje, koncesionirane obrte
V staro domovino potujočime se priporočam, da se zaupno obrnejo na to pisarmo.
ZA POSEBNE POTREBE.
Vsaka družina morala bi biti vedno pripravljena za posebne potrebe In bi morala znati, kako se da prva pomoč. Eno najboljih sredstev v takih slučajih je Trin-erjevo ameriško grenko zdravilno vino ker ono hipoma spravi vse organe k delu, ter jih jednostav-no tudi ojačuje. Ono ojačuje živ-ljensko zmožnost in krvno cirkulacijo ter ukrepuje živce. Osebe, ktere so izgubile svojo moč in svoj tek, ter ne zamorejo izvrševati svojega dela, našle bodo izvrstno sredstvo v Trinerjevem zdravilnem grenkem vinu. Blede in bolehne ženske naj ga rabijo, ker ono učinja novo, čisto kri. Ono je dobro v vseh boleznih želodca in drobovja. Rabite ga takoj kakor hitro se počutite slabim v svojem teku "da imate telesno slabost, omoto ter tudi v napadih premrazenja in kot prvo zdravilo. V lekarnah. Jos. Triner, 1333— 1339 So. Ashland A ve., Chicago, 111.
Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Eipeller". Pravi Pain Efcpeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
FRANK UDOVIC,
EJtSPRESMAN
1343 W. 18th Street
pri Blue Island Ave.
CHICAGO, ILLINOIS
Prevala po*tttvo, p»rmog, drva in drugo. Oglasite se uri uiem.
Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico.
Gostilna pri Blažu.
. 1832 So. Center Ave.,
CHICAGO, ILL.
Sveže pivo v sod ček i h in buteljkoh prve vrste. — Unijske smodke in druga raz lična pijača—prima—ki spada v gostil niiko obrt.
MODERNO KEGLJIŠČE?
Blaž Kaltineger.
Vse pritožbe
glede uredništva in upravni-štva naj se pošiljajo direkno predsedniku "Jugoslov. del. tisk. družbe" Franku Pod-lipcu, 604 N. Curtis, Chicago. 111.
P
POZOR!	POZOR!
JOHN HROVAT,
Hrvatsko-slovenski brivec se priporoča jugoalovanom za mnogo-brojen obisk.
Brivnica prvega razreda.
1707 8. Center ave., CHICAGO.
M. A. Weisskopf, M, D.
Izkuien zdravnik.
Urad nje od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago. III.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
M 113 MILWAUKEE IVI., KEIOSHA, VIS.
Telefon 1199.
Angleščina
bre* učitelja! Slovensko An-^	gleftka Slovni-
ca, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, Tn je dobiti pri
V. a. KUBELKA,
538 W. MI St.. New York. N. Y.
Največja zaloga alov. knjig. Pilite po cenik!
Najboljše in najfinejše obleke
ao po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ,
16—18 N. Halsted 8t., Chicago
Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
r.Richteivc
"P Al NA
EXPELLEr
Kaj ti korintljo močne milice, Če trpii na revmatizmu.
PAIN-EXPELLER
dobro vürgulcn. II tako) oln)S* boleCtn« la • »{«trank njih vzrok«. Po V»' in fcUc T va«b lekarnah
J. id. Richter A Cr, 215 fearl St.,
new york
JOS. PREZEL,
Slovenski Groccrija, 1932 West 22m4 §treet,
med Robey in Lincoln ul.
VOZI IMA DOM.
ROJAKI
v VVaukeganu!
- če kočetc piti dobre pijače in ae zabaviti po domače pojdite k
H« Mahnich-u,
714 Market Street, Waukegai.
Pri njemu jc vae najbolje. Kdor nc vijame, naj ae prepiča.
Joseph Kratky,
1645 W. 21st Pl., Chicago, IU.
Izdelovalec najfinejših ci«ar vsake vrste.I
Na debelo in drobno.
Sodrugi! Priporočajte hr vatlom delavcem "Radničko Stražo/' edini hrvatski socijaliatični list v Ameriki. Naročnina $2. na leto. Naslov: 1209 W. 18 Str. Chk cago, DL
POZOR! SLOVENCU POZOR!
S A L O O N
a modernim keglji&en
Sveie pivo v aodčkih ia butal jkah ia druge rajanovratne pijača Ur unijaks smodke. Potniki dob« čedno prt— iitte za ni ako
Postrežba točna ln la borna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanoa m toplo priporoma
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Ave. Chicago
Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko.	Se priporoča
John Mladič
2236 So. Wood St.
Chicago
Leopold Saltiel
ouvrtrir
▼ kaaenakik im «tvtinih admi
Auto Phon« eees.
Offies Phon« Main 8060
Umid—ss Phon« Irwin« 41Tf
UÄAD: 87 METROPOLITAN BLOCK
Savaronap. ogsl Randolph in Ln 8nHs «11m Stanovanj«: 1217 SharlAan
Aka hočei dobro naravno vino piti, oglasi se pri
JOS. BERNARD-U
1903 Blue Island Ave.
Telefon Canal 842	CHICAGO
Pri nj«mn dobil najbolja kalifornijska in importirana vina.
Dr. W. c. Ohlendorf. IUI. D.
Zdravnik sa notranj« bolezni ln ran«r«ln1k.
Iadravniik* proiakavn breaplaftao—plačati ja 1« «davila, 1024-28 kina Island Av«n Chicago. Za dne ore: Od 1 da f popol. Od T d« 9 zvečer. Izvna Ohi«aft live« bolniki naj piMc alov< ^^
Valentin Potisek
gostilničar
1237-lst St.. La Salte. IU
Ml TW, gottlUi r,an)m, ptpät