nost za pridobivanje gozdu in gozdar- stvu naklonjenega javnega mnenja pa je prav obveščanje. Po drugi strani pa bi s pridobivanjem javnega mnenja izobraževali oziroma ekološko osveščali ljudi. To je izjerrmo · poslanstvo, ki ga je gozdarstvo dolžno prispevati pri iskanju poti iz današnjih UMIRANJE GOZDOV OXF.: 425.1 :425.3(048.1) zablod. Samo tako si bomo gozdarji po- vrnili zaupanje in ugled prvih gozdarjev -naravovarstvenikov in ljudi, ki razume- jo naravne zakonitosti in z gozdom go- spodarijo. Miha Marenče Triglavski narodni park Nova domneva o vzrokih odrniranja gozdov Odmiranje sekvoj v Kaliforniji V edinem dozdaj znanem območju z ogro- ženimi gozdovi v Združenih državah Ameri- ke San Bernardina Mountains, 120 kilometrov vzh6dno od Los Angelesa, so deževna leta in strogi predpisi o emisijskih plinih začasno re- šili drevje. Vzdolž obale ob Pacifiku, gor do Oregona v »Meki gozdarjev« kot radi imenjujejo ta obalni pas zaradi njegove edinstvene klime, pa so nedavno odkrili hude poškodbe drevja - rumenkaste iglice, zredčene krošnje in vodne poganjke na zgornji strani vej . Dozdaj so na tem območju enakomerni morski vetro- vi, izravnane temperature in obilne padavine ustvarjale idealne ekološke razmere. Le v tem območju in nikjer drugje uspeva kalifor- nijska - Redwoods (Sequoia sempervirens), ki jo kalilfornijski pisatelj Sedgefield Thom- son šteje za »plemstvo rastlinskega sveta«. Lahko doseže starost 2000 let in višino 110 m. Lubje brez smole varuje to sekvoje kot az- bestni plašč pred ognjem in tudi škodljive žuželke se je ne morejo lotiti. Čeprav so beli naseljenci izkrčili približno 90 odstotkov nek- danjih sestojev, so Kalifornijci to sekvoje pro- glasili za državni spomenik. Zdaj je že vsako drugo drevo poškodovano. Celo v zelo rodo- vitnih obrečnih lokah je treba iskati več dni, da se najde res zdravo sekvojino drevo. Pri- zadeta so drevesa vseh starostnih stopenj in rastišč . Poleg omenjene sekvoje hirajo tudi druge vrste, n.pr. klek (Thu ja plicata) in duglazija, ki je že dolgo žrtev odmiranja gozdov v Evropi. Severnoameriški znanstveniki, gozdarji in lastniki gozdov tega ogrožanja skoraj niso za- znali. Zlomljena in od trohnobnih gliv okuže- na drevesa so v obširnih sorazmerno slabo oskrbovanih severnoameriških gozdovih normalen pojav. Poškodbe petine sestoje v so prav pogostne. Razen tega številni ljudje no- vo katastrofo nočejo videti, podobno kot pred leti v Srednji Evropi, jo odrivajo iz za- vesti. Vzroki nenadnega odmiranja gozdov na kaWornijski obali so se zdeli v začetku nejas- ni. Gozdove niso napadli škodljivci, skrajnih sprememb klime ni bilo in v bližnji okolici se v okolje ne sproščajo večje količine škodlji- vih snovi. Peter Schutt, munchenski profesor za gozdno botaniko, domneva da gozd odmi- ra zaradi »trajnega stresa«, zaradi majhnih, toda trajnih količin strupenih snovi v ozračju. V celoti pa je to odmiranje gozdov »miste- riozni dogodek«. Le mimogrede je opazil, da vsa poškodovana drevesa rastejo v »izrazito meglenih legah«. Za omenjeno rdečo sekvojo je poletni rnegleni pas vzdolž kalifornijske obale življenskega pomena. Morebiti pa je ravno ta megla vzrok zdajš- njega nenadnega propadanja gozdov. Trije severnoameriški znanstveniki Dwight E. 307 Glotfelty, Louis A. Liljedahl in James N. Sei- ber so na poljih blizu Washingtona in v kali- fornijski San Joaquin Valley, v enem najrodo- vitnejših območij na svetu, z ventilator ji zbira- li vzorce megle in jih nato analizirali. Najprej so izfiltrirali prah in druge trdne delce, ostala pa je bledorumena, milu po- dobna tekočina. Pri enem od vzorcev so iz- merili kislost pH 2,2 - kar je približno taka kislost kot v lirnoninem soku in večja kot v ka- teremkoli kislem dežju. Ko so natančno ana- lizirali mikroskopsko majhne kaplji ve megle, so našli v njih več kot ducat strupenih snovi - in pogosto v večtisočkrat večjih količinah, kot so jih dozdaj domnevali. V strupenem koktajlu so prevladovale ke- mične snovi za zatiranje škodljivcev in pleve- lov, n. pr. - zelo strupen paration, po svetu bolj znan kot E-605; manj strupGn diazinon, katerega pa po- dobno kot nekatera druga sredstva sumijo, da lahko poškoduje sistem razmnoževanja rastlin; - malo strupen malation, katerega delova- nje pa se povečuje z drugimi ostanki organ- skih fosfornih estrov (npr. s parationom); - herbicidna snov atrazin, ki se tako poča­ si razkraja, da so njegovi ostanki v tleh še osem let po nplikaciji; Že doslej je bilo znano, da pri pršenju z IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE oxr.: 904( 436):(048.1) Bukvam gre pa na smeh (Iz taksatorjevih zapiskov) Od kar smo začeli z novim, sodobnim in modernim računalniški epohi prilagojenim urejanjem gozdov je moj terenski delovni dan vsaj za uro daljši. Mrzlično namreč iščem šifre, s katerimi moram opisati sestoje. Moja mapa s temi čudežnimi znaki je že vsa razce- frana in kaj kmalu bom zaman iskal njihove pomene. Zato sem sklenil, da si bom šifre utisnil v spomin. Ker le vaja dela mojstra, sem ~08 agrokemikahjami del hlapov preostane v zraku, ostankov v megli, zlasti pa še v tako vi- sokih koncentracijah pa niso domnevali. Raziskave te severnoameriške raziskoval- ne skupine odpirajo povsem novo pot. Očitno velja: čim neki strupeni snovi uspe da se use- de na površino meglene kapljice ali da pro- dre v njeno notranjost, je tudi drugim ke mika- lijam lažje, da se ugnezdijo v njej. Kapljice megle se lahko zbirajo na listih ali iglicah rastlin in njih le-te bolje sprejemajo vase kot iz oblačnih zaves, ki se vlečejo mimo. Ko se kapljice osušijo, zapustijo gost film, ki lahko ubija rastline. Tudi ljudje so ogrojženi s stru- peno meglo. »Kapljice se ohranijo v pljučih« svari toksikolog James Seiber s kalifornijske univerze v Davisu. Ali se omenjena sredstva za varstvo rastlin lahko zgoščujejo tudi v deževnih oblakih še ni znano. Posebno vznemirljivo je, da so vzor- ce megle zbirali pozimi, ko se omenjena sredstva skoraj ne uporabljajo. Ti raziskoval- ni dosežki iz ZDA bi lahko znova oživeli ne- kako zavoženo diskusijo o vzrokih propada- nja gozdov v Srednji Evropi. V se snovi, ki so jih našli v kalifornijski megli, se uporabljajo tudi v Evropi. dr. Jože Maček Der Spiegel 41, 16, 1987, str. 156-158 z novim načinom razmišljanja začel nemudo- ma in zelo intenzivno. Naj vam ga opišem. .Pred dnevi, bil je lep pomladni dan, sem opisoval oddelek 150. V starih časih bi ga opisal približno takole: na strmem, razgiba- nem dolomitnem pobočju, na rastišču buko- vega gozda z mlajami, uspeva zanemarjen bukov debeljak s primesjo smreke, plemeni- tih listavcev in črnega gabra, ki ga je pred dvema letoma močno zdelal žled. Po novem pa je opis približno takšen: matična podlaga 19, združba 84 po M oz. Bl po K. Slab 4. 41 s primesjo 11,60 in 76. Poškodbe po 13. Zane-