GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 31 — Leto II. Murska Sobota, 3. avgusta 1950 Cena 2 din Uredništvo in uprava; Murska Sobota Kolodvorska ulica. — Čekovni račun Narodna banka Murska Sobota štev 641_906_030 - Naročnina: Celoletna din 100.-. polletna din 50,— četrt letna din 25 — Več čuta odgovornosti pri vpisu ljudskega posojila Vodstva sindikalnih podružnic, zadrug in drugih množičnih organizacij v ljutomerskem okraju bodo morala resneje pristopiti k pojasnjevanju o razpisu drugega ljudskega posojila. Dosedaj se je v tem pogledu vse premalo storilo. Tako so nekateri tovariši imeli premalo čuta odgovornosti pri vpisovanju ljudskega posojila v tovarni ‘usnja v Ljutomeru. Delavci so vpisali samo 33.000 dinarjev ljudskega posojila. Največ sta vpisala delavca Omerza Pavel in Rozman Miha in sicer po 2000 din. Uslužbenci okrajnega odkupnega podjetja v Križevcih so vpisali 31.000 dinarjev ljudskega posojila, Rozman Stanko, Kosič Ludvik. Polak Mara in Vrbnjak Alojz so se odločili da vpišejo po 3000 dinarjev. Prav tako so se obvezali za vpis za 10.000 dinarjev uslužbenci Mestnega ljudskega odbora Ljutomer. V tovarni usnja, pri odkupnem podjetju in drugod, so delavci in uslužbenci vpisali 500 dinarjev ljudskega posojila, čeprav Uredba o vpisovanju posojila predvideva za odrasle najmanjšo vsoto 1000 dinarjev. Tu bodo morala upravna vodstva in vodstva sindikalnih podružnic resneje pristopiti k agitaciji za sprejemanje večje obveznosti. K. S. Odkupili so prve količine žitaric V ljutomerskem okraju se je 22. julija pričel odkup belih žitaric. Odkup od kmetovalcev vrše splošne kmetijske zadruge in od KOZ-jev pa nesporedno okrajno odkupno podjetje v Križevcih. V vseh centrih okraja so pripravljena prostorna skladišča, v mnogih krajih pa bodo žito oddajali takoj v okrajne mline. Do 28. julija so v okraju odkupili 14.526 kg pšenice, 9.663 kg rži in 645 kg ovsa. Prve količine žita so oddali kmetovalci iz Krapja in Veržeja. Tudi mlatilniške merice se uspešno odkupujejo. Dosedaj so že odkupili v mlatilniškah mericah 10.869 kg pšenice, 5.185 kg rži, 987 kg ječmena in 1.237 kg ovsa. Kmetijsko obdelovalne zadruge še niso pričele z oddajo. V mnogih zadrugah še niso končali z mlačvijo, ker nekaterim 52 mlatilnic ne zadostuje. Več mlatilnic je neuporabnih, ker manjkajo nekateri deli, do česar pa ne bi prišlo, če bi se v pripravah na mlačev malo bolj posvetili popravilu mlatilnic. Zadružna mlačev se po večini vrši skupinsko, se pa kljub temu najdejo zadružniki, da odvažajo snopje na svoje ohišnice in sami vrše mlačev. Vse take primere bo treba bolj energično obravnavati na zadružnih zborih in vprašanje odnosa zadružnikov do skupne imovine še bolj zaostriti. K. S. Črensovski zadružniki gradijo nove svinjake! Velika dela so opravljena Košnjo, žetev, mlačev, vse to so črensovski zadružniki že končali Sedaj so pri novem velikem delu, pri gradnji novih svinjakov. Pred dvema mesecema so začeli pripravljati gradbeni material. 35.000 komadov zidne opeke so v nekaj dneh pripeljal na gradbišče. Tudi kamen in pesek je navožen. Nekoliko lesa jim pa še manjka. Za to bodo morali še v kratkem preskrbeti. Apno in cement je tudi že pripravljen Začeli so s kopanjem temeljev in izgleda, da bo delo napredovalo Pri akcijah in pri vsakem delu se najboljše izkaže tov. Tkalec Ivan, oče številne družine Načrt svinjakov je izdelan in tudi odobren od zadružnikov Predvideva se, da bodo svinjaki gotovi v mesecu avgustu. Ta rok je kratek, vendar bodo s pomočjo frontovcev tudi v tako kratkem roku zgradili 40 m dolg in 6 in široki objekt. Od črensovskih frontovcev pa pričakujemo sodelovanja, kot pri udeležitvi košnje žetve in mlačve. Ko Najboljši vaški odbor OF v ljutomerskem okraju je v Brebrovniku in Plešivici Frontna organizacija v območju krajevnega odbora OF v Veličanah je v letošnjem letu dosegla precejšen uspeh. Tako je odšlo na gozdno akcijo 25 članov in med njimi sta bila najboljša udarnika. Vogrinec Ivan in Majetič Franc iz Veličan. S tem so plan mobilizacije frontovcev presegli za 100 odstotkov. V pobiranju članarine, ki znaša povprečno 5 dinarjev na člana sta najboljša vaška odbora Brebrovnik in Plešivici. V Brebrovniku je zajetih v Fronto 99 odstotkov volivnih upravičencev, v Plešivici 95 odstotkov in nekaj slabše pa v Veličanah, kjer je zajetih 90 odstotkov volivcev. Vaški odbor OF v Veličanah se mora resneje oprijeti pobiranja članarine v Veličanah. Po krivdi blagajnika Janežiča Franca v tem letu še sploh niso pobirali članarine. Prav tako je s socialnim fondom, katerega pa v Plešivici in Brebrovniku večina frontovcev redno plačuje. Pri popravljanju krajevnih cest, postavljanju spomenika, v predvolivnem tekmovanju in v drugem delu so frontovci opravili preko 1.200 prostovoljnih ur. V vsakem delu se najboljše odlikujejo Štucl Franc, Baratek Matija in Vinko, Igričevič Jože, Mihorič Ivan, Fridl Ana, Šoštarec Zofija iz Brebrovnika in Kovačič Matija ter Horvat Stanko iz Plešivice, Tudi mladinci ne zaostajajo za odraslimi, saj jih je vključenih v mladinski aktiv 64 mladincev. Ustanovili So strelsko društvo in uredili fizkulturno igrišče. Ljudskega posojila pa bodo vpisali preko 10.000 dinarjev. Okrajni odbor fronte pa nudi vse premalo pomoči frontovcem v Veličanah, kar dokazuje primer, da je Okrajni odbor OF sklical 9. julija sestanek ljudskih inšpektorjev, a aktivista iz Okrajnega odbora OF ni bilo, čeprav so frontovci čakali do 23. ure zvečer, Ta primer kaže, kakšen odnos ima Okrajni odbor OF do frontnih organizacij. Plan drugega polletnega dela Fronte v Veličanah predvideva zgraditev spomenika na pokopališču, postavitev javnega stranišča in preureditev vaškega vodnjaka. K. S. Plenum Osvobodilne Fronte v okraju Murska Sobota 25. julija je zasedal ob številni navzočnosti članov okrajni Plenum OF v Murski Soboti. V političnem referatu, ki ga je imel organizacijski sekretar OK KPS tov. Barbarič, se je med drugimi dotaknil podlih napadov madžarske oblasti, ki poskušajo vplivati po zvočnikih na naše obmejne vasi. Za referatom tov. Barbariča je govoril sekretar tov. Zrinski ter nakazal bodoče delo, hkrati pa se je dotaknil pomanjkljivosti in napak. Uslužbenci Okrajnega odbora OF so pogostokrat administrativno in birokratsko reševali tekoče probleme na vasi. Zaradi nepovezave med okrajnim odborom OF in vaškimi odbori se je zgodilo, da so mnogi vaški odbori postali le privesek vaškim špekulantom ali pa so ostali samo na papirju. V takih vaseh ni opaziti danes političnega in kulturnega življenja, odkupe vršijo le nekateri ljudje. Tudi to ni bilo pravilno, da so uslužbenci OLO-ja pogostokrat vršili odkupe, ne da bi čutili potrebo sodelovanja z vaškimi odbori Fronte. Vaški odbor OF Čepinci, Gor. Lendava, Prosenjakovci. Rogaševci in drugi sc se ob živalmi delavnosti frontnega dela gospodarsko in politično okrepili. V teh vaseh je OF gonilna sila vsega političnega in gospodarskega življenja. Tako so frontovci v Čepincih in v Gor. Lendavi zgradili zadružne domove, ki že služijo svojemu namenu. V novo urejenih dvoranah se vrše sestanki, predavanja, mladina redno prireja igre, skratka življenje se je v teh vaseh sprostilo. Čepinci, so do nedavnega veljali za zaostalo hribovsko vas in pred kratkim so z iznajdljivostjo VOOF napeljali telefon. Ako pogledamo, da so te vasi v hribovitem delu okraja in imajo bolj slabo kot dobro zemljo, vendar izpolnjujejo vse obveznosti do države. V tem vidimo, kaj se da vse doseči, kjer je frontna organizacija steber vasi. V teh vaseh imajo vaški odbori in KLO-ji redne množične sestanke, na katerih diskutirajo o gospodarski problematiki. Tako razgibano delo osvobodilne fronte na žalost ni v ostalih vaseh murskosoboškega okraja, posebno v ravninskih predelih z gospodarsko močnejšimi vasmi. V murskosoboškem okraju je v OF včlanjenih le 35% članstva od vsega prebivalstva, kar pa nikakor ni zadovoljivo. Tako imajo n. pr. v Satahovcih samo 27 članov in še ti več ali manj samo na papirju, dočim pa imajo hribovski Domanjševci 234 članov. Naloge Osvobodilne fronte so bile v letošnjem letu velike ter so bile le delno izpolnjene. Dočim so imeli VOOF manj uspeha s študijem, igralskimi družinami in drugimi panogami ljudske prosvete, so se dobro pokazali pri aktivizaciji frontnih brigad, kakor pri prostovoljnem delu in pri gradnji domačih objektov. Tako je Osvobodilna fronta dala pri kapitalnih oobjektih 368.651 delovnih ur, od česar so samo v »Tednu prometa« naredili na cestah 90.670 ur. Pri navažanju gramoza je sodelovalo 11.550 voznikov, pri čiščenju obcestnih jarkov pa so dali frontovci 23.840 ur. V teh številkah pa niso vštete ure na novi gradnji ceste Šalovci—Mačkovci, kjer so dali frontovci 5286 ur. Pri gradnji nove ceste sta imela več uspeha vaški odbor v Križevcih in v Čepincih, ki sta dala največ frontovcev. Ob letošnji žetvi, ki je bila z ozirom na suho vreme z naglico opravljena, je ravno največ pomoči nudila Fronta z 2825 prostovoljnih ur. Kljub mrtvilu, ki vlada letošnje leto na gradiliščih zadružnih domov, kar je posledica pomanjkanja materiala in nezainteresiranost uprav za gradnje, so frontovci žrtvovali na gradiliščih 147.800 prostovoljnih ur. Ako bi te udarniške ure plačali po 10 dinarjev na uro, bi dobili znesek 3,686.510 din. Na sečnjo lesa je odšlo na Jelovico in v pohorske gozdove 1030 frontovcev. Brigade so častno dosegle predvideni plan sečnje, zaradi česar so tudi dobile prehodno zastavo. Na sečnjo lesa je odšlo največ frontovcev iz sektorja Križevci (64 frontovcev) in iz Prosenjakovec pa 45 frontovcev (madžarska manjšina). Najslabši vasi (Nadaljevanje s 2. strani) Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 3. avgusta 1950 Plenum OF v M. Soboti (Nadaljevanje s 1. strani) sta bili Bakovci in Bratonci, ki so predčasno zapustili delo. Po izčrpnem referatu tov. Zrinskija, so se oglasili posamezni člani k diskusiji. Tako je predstavnik madžarske manjšine tov. Kološa iz Prosenjakovec orisal delo njihovega dela. V Prosenjakovcih sta KLO in Vaški odbor OF strnjena v eno, saj imajo 1-dnevne redne sestanke, na katerih se pogovore o vseh tekočih zadevah. Vsled tega so v Prosenjakovcih odkupi pravočasni in se v celoti izpolnjujejo. Tudi zadružni dom so si zgradili. Plenum je nadalje ožigosal nekatere napake v odkupu. Z reorganizacijo odkupne mreže se je zmanjšal odkupni aparat, zaradi tega so določili po okrajih krajevne centre. Vendar nekateri prevzemalci na centrih prehajajo zopet v birokratizem. Primer dajejo Križevci, ki morajo voditi živino v Gor. Petrovce kljub temu, da prihajajo dnevno kamijoni iz Murske Sobote skozi Križevce v Gor. Petrovce. Če bi kamijon naložil teleta že v Križevcih, bi si prihranil nekaj kilometrov vožnje, kmetje pa bi lahko prihranili čas, ko morajo voditi živino v Gor. Petrovce. Plenum je nadalje ugotovil nepravilnost glede prevzema lesa, ki ponekod leži še vedno neprevzet ter gnije, dočim ga na gradiliščih rabijo. Tudi blago po kmetijskih zadrugah ni primerno razdeljeno, dočim v poedinih zadrugah leži železo, ki bi ga drugod rabili. Po izčrpni diskusiji je Plenum sprejel sledeče sklepe: 1. Čimvečja agitacija za vpis ljudskega posojila.. 2. Da prekinejo vaški odbori s starim načinom dela in da požive vaške odbore s politično dejavnostjo. 3. Da morajo v bodoče vaški odbori Fronte pri vseh odkupih sodelovati in, da se nadaljuje delo gradnje zadružnih domov z materialom, ki so si ga priskrbeli iz lokalnih virov. 4. Do meseca avgusta se mora sestaviti nova frontna brigada za obiranje hmelja v Savinjski dolini. 5. Vaški odbor Fronte mora nuditi vso pomoč v delu ljudske inšpekcije. Ob zaključku je Plenum obsodil sovražno politiko madžarskih oblasti, ki preseljujejo naš slovenski živelj iz obmejnih predelov. Nato so delegati-fronlovci obljubili, da bodo po vaseh naše severne meje še bolj poživeli politično delo. Obmurski kraji razstavljajo svoje izdelke na II. republiški razstavi lokalne industrije in obrti Druga republiška razstava lokalne industrije in obrti v Ljubljani, ki traja od 22. julija do 6. avgusta je mnogo boljše organizirana v primeru z lanskoletno razstavo, kj jo je obiskalo samo 90.383 ljudi, a letos pa do 27. julija že nad 20.000 ljudi. Od obmurskih krajev je najbolj zastopan murskosoboški okraj. Če si ogledamo razstavljene predmete soboškega okraja lahko ugotovimo, da v glavnem zastopajo le državna lokalna podjetja. Katalog razstave nam pove, da je zastopano tudi poverjeništvo za komunalne zadeve soboškega okraja, toda nemalo smo presenečeni, da ne najdemo na razstav napovedani ubanistični načrt ali podobno, kar bi brez dvoma zanimalo številni prekmurski živelj v Ljubljani. Na razstavi zavzema častno mesto Mestno podjetje »Kleparstvo« iz M. Sobote z raznimi kleparskimi izdelki iz pločevine. Največ pozornosti posvečajo obiskovalci otroškemu avtomobilčku, otroškemu vozičku, pečnim zaščitnikom, vinogradniškim škropilnicam in štedilniku na kurjavo z žagovino. V obrtni dejavnosti pa Dittrich Edvard, s svojimi črpalkami in posebnimi elektro-napravami, ki so bile nagrajene že na lanskoletni razstavi in na zagrebškem velesejmu ter prekmurski lončarski izdelki. Kvaliteta lončarskih izdelkov iz Filovec in Zrinjskijevih iz Moščanec je nesporna, vendar bi bilo želeti, da najdejo ti lončarji tudi pot do keramike. Omeniti je treba še »Mestno metlarno« iz Murske Sobote, ki kaže lep napredek. Človek ne more mimo umetniških fotografij Kološe in Hochstaedterja. Opaziti je tudi eterična olja KZ Gor. Petrovci, kakor tudi prekmurske cekerje iz ličja, ki pa v sklopu »Doma« ne pridejo prav do izraza. Človek pa se začuden ustavi, ko išče po katalogu napovedane izdelke Ograda: terazzo plošče, izdelke iz brušenega kamna itd. Vpraša se tudi, kaj je z znanimi pečarskimi izdelki tega podjetja? Pletarski izdelki pletarne KLO Prosenjakovci presegajo kvaliteto razstavljenih izdelkov drugih podjetij, tudi beltinske Pletilnice. Ob tem pregledu pa lahko tudi ugotovimo, da manjkajo številni razstavljalci, ki so sodelovali že na lanskoletni razstavi. Ali se je z njimi ravno tako zgodilo, kakor z urba- nističnimi načrti? Tako n. pr. ni zastopana Tovarna perila, ki je sicer že lani kvalitetno zaostajala za drugimi razstavljale; te stroke. V Murski Soboti izdelujejo tudi igračke za otroke. Ali tudi te kakovostno zaostajajo za drugimi tovrstnimi izdelki. Na razstavi ravnotako ne sodeluje Tovarna mesnih izdelkov. Prav tako ni opaziti »Obutve«, ki je razstavila lani prvovrstne izdelke, ki so prekašali izdelke drugih proizvajalcev. Na splošno lahko ugotovimo, da je letošnje število razstavljalcev soboškega okraja manjše kakor lani, pre- malo pa so tudi zastopani privatni obrtniki. Ne moremo razumeti zakaj ne bi razstavljal tudi tov. Dolgov s čevlji, pasovi za ure in nato podjetje za ličanje koles, ki bi lahko razstavilo brez dvoma boljše izdelke, kakor podjetje v Mengešu. Iz lendavskega okraja je vredno omeniti tudi lončarstvo iz Filovec. Mestna obrtna podjetja z dežniki in usnjenimi izdelki. Dočim so ostali obmurski okraji slabo zastopani. Radgona je razstavila sode, sedlarske izdelke, pohištvo itd., a Ljutomer pa skoraj nič, čeprav bi se lahko postavili s svojimi vini. K. S. Ali je Vajeniški dom v Murski Soboti res ,,prehodni dom?ʻʻ Tako se sprašujejo gojenci vajeniškega doma v Murski Soboti. Pred kratkim so bile kolesarske in motorne dirke. V naš dom je prišla prenočiti skupina tekmovalcev. Za njih prenočišče se ni nihče pobrigal. Ti ljudje so prišli v dom navadno ponoči. Ko so se nastanili v našem domu, so v spalnicah popravljali kolesa ter se pripravljali na tekmo. Pri popravilu koles, ki so ga vsekakor morali izvršiti, so z oljem pomazali v učilnici in spalnici tla in ropotali pozno v noč, nam pa kratili spanje. Da so se morali pripravljati za naslednji dan, je bilo nujno in mi tudi to razumemo, ne moremo pa razumeti, da se prenočuje ravno v našem domu, ki je namenjen samo vajencem. Zvečer, 22. julija so ponovno prosili za tekmovalce-motoriste prenočišča. Zaradi slabih izkušenj je pa uprava vajeniškega doma prošnjo odklonila. Mi vajenci pa smo to že na vajeniškem sestanku obravnavali, tako da je bilo naše mnenje tovarišema Zrinski Rudiju in Zaplatiču Jožetu znano, kljub temu sta naprosila tov. Kološa Karela, personalnega referenta na OLO, da naj uredi z upravo doma. Gojenci in uprava doma se sprašujejo, ali se na ta način rešuje birokracija, ki je bila menda v tem, da uprava vajeniškega doma ne mara spremeniti vajeniški dom v prenočišče prehodnih gostov. Uprava je imela vsekakor osnovo, zakaj tega ni storila. Prva osnova je zdravstveno-higienski predpis, ki ne dopušča, da bi vsak večer kateri spal v naši postelji. Druga in še važnejša pa je resolucija III. plenarnega zasedanja KPJ, ki pravi, da prosvetne ustanove služijo samo svojemu namenu, tako tudi vzgojni domovi tistim, ki se v njih vzgajajo. Sprašujemo se, ali se na tak način in s takimi napakami odpravlja birokratizem? Ali je mogoče odgovornim držati red in higieno v domu na zadovoljivi višini? Ali je pravilno, da se vsak vmešava v notranje življenje doma in ga v gotovih primerili s svojimi zapovedmi krši. Mislimo, da to ni pravilno! Naj ostane pristojnost opravljanja doma samo pri odgovornih ljudeh, ne pa pri vseh. Da se ne bi v bodoče dogajali taki primeri, je potrebno takim prehodnim gostom že poprej preskrbeti stanovanje, ne pa v zadnjem trenutku. Ako se bo vsak pravočasno pobrigal za prenočišče, se ne bodo dogajale nepravilnosti, ki so v škodo vseh nas, posebno v gornjem slučaju v škodo nas vajencev. Gojenci doma. Tovarna elektromateriala »Eima« v Črnučah pri Ljubljani izdeluje čedalje več različnega materiala, ki se nujno potrebuje pri naši nagli: elektrifikaciji. Izdelujejo instalacijski material za daljnovode ter hišne instalacije, kar smo poprej morali uvažati iz tujine. Ob žetvi in mlačvi v Slovenski Krajini Palko Dolinec Narodopisno gradivo o žetvi in mlačvi, ki ga objavljamo v našem listu, je vzeto iz rokopisne zbirke ljudskih običajev ,,Stari in novi čas v Slovenski Krajiniʻʻ, ki jo avtor pripravlja za tisk. V tej zbirki bodo doslej najobširnejše opisani bogati ljudski običaji, verovanja in vraže, ki so se v teku stoletij ohranila med prekmurskim ljudstvom. Da bi zbirka lahko zajela vse te običaje na Goričkem, Ravenskem in Dolinskem, prosimo bralce soboškega in lendavskega okraja, da zapisujejo vse običaje, verovanja in vraže, ki jih še ljudje poznajo v njihovih krajih in pošljejo svojo zapiske uredništvu ,,Ljudskega glasaʻʻ, da jih bo pisatelj uporabil v svoji zbirki. Uredništvo Žetev in mlačev, dve najvažnejši kmečki deli sta nekaka kmečka praznika. V nekaterih naših krajih še poznajo v tem času razne delovne običaje. Nekoč je bilo vsega tega veliko več. Večina teh običajev izhaja iz davnih čarodejnih obredov, ki pa so v teku stoletij to svoje nekdanje verovanje izgubili in ostali le še lep narodni običaj, bolj ali manj razkrojen spomin na davno, pogansko miselnost naših prednikov. Ljudstvo se skozi dolga stoletja ni moglo odreči te miselnosti svojih dedov in tako so še danes ostale na našem podeželju skromne ostaline teh starodavnih običajev, verovanj in vraž, ki dajejo življenju slovenskega ljudstva mnogo zabave in razvedrila. Slovenska Krajina ali Prekmurje, je v narodopisnem oziru ena zelo pestrih slovenskih deželic Prekmursko ljudstvo, ki je skozi dolga stoletja živelo popolnoma ločeno od bratov onstran Mure, je tako ohranilo svoje posebne narodne običaje. Ti običaji so prav posebno ob žetvi in mlačvi zanimivi in so živa priča ljudskega mišljenja in preprostega verovanja, Prekmurski kmet skozi vse leto neprestano misli na žetev. Že takrat, ko seje, misli na to, kakšna bo letina. Da bi bila pšenica rodna in jo ne bi uničevali vrabci in drugi poljski škodljvci, ki jih nikdar ne zmanjka v zoreči se pšenici, vrže prvo prgišče zrnja prek sebe, rekoč: »Sedaj ste iz- plačani, Na moji njivi nimata nič več iskati!« O tem, če bo dobra ali slaba letina, sklepa največ po vremenu. Koncem oktobra si želi dežja, na dan sv. Pavla Sredozimca (25. januarja) pa pričakuje lepo, sončno vreme. Tudi spomladni sever in obilica hroščev, so znanilci dobre letine. Izredno bogata pa bo letina, če češmigovec (Berberis vulgaris L.) lepo cvete in če prva mavrica ali »božja doga«, ki se pokaže nad Krajino, pije obenem vodo iz Mure in Ledave. Če ima mavrica veliko modre barve, takrat je kmet vesel. Žetev bo obilna in kruha bo dovolj za vso družino. Slabo letino pa naznanja januarski dež, grmenje na golo drevje in sneg, ki pada na dan sv, Neže. Zelo nevarna je tudi slana v aprilu. Pravijo, da celo bolj škoduje rži in pšenici kot toča in suša poleti. Tudi vidovska megla in petrovski dež odneseta ves pridelek. V Slovenski Krajini je splošno razširjeno mnenje, da bo po petih tednih, ko cvete kokolj, začela žetev. Dober gospodar se mora vsaj mesec dni prej pripraviti za ta veseli dan. Sklepati mora koso, pripraviti locen in drugo orodje, ki mu bo potrebno. Pri vsem tem pa je seveda najvažnejše sonce, kajti klasje mora dozoreti pod blagodejnimi sončnimi žarki. S strahom se ozira prekmurski kmetič v nebo, če se kje na obzorju začnejo grmaditi črni oblaki, ki bi mu lahko uničili ves pridelek. Samo sonce, sonce, to da bi ostalo do žetve. Končno žitu vendarle dozore, veter pozibava težko klasje, prepelica pa neutrudno prepelica in kliče žet. Prišel je čas tako dolgo pričakovane žetve. V Slovenski Krajini ne žanjejo s srpi kot na sosednem Štajerskem in drugod v Sloveniji. Tu je že od nekdaj v navadi košnja s koso. Ravno pri žetvi je prišlo nekdaj najbolj do izraza bogastvo ali revščina posameznih kmetovalcev. Bogati so vedno želi na več kos, dočim so revni samo z eno. Pri žetvi na eno koso morajo biti štiri osebe. To so kosec, bralja, povreslar in vezač. Kosec je ponavadi vedno gospodar, bralja pa gospodinja ali najstarejša hči. Nadaljevanje prihodnjič. Murska Sobota, 3. avgusta 1950 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Tudi gasilci dosegajo uspehe V ljutomerskem okraju je 33 gasilskih društev in 55 gasilskih enot. V društva je včlanjenih 1635 delovnih ljudi m od tega 248 žensk. Tudi mladina je včlanjena v gasilska društva in sicer 230 mladincev in 198 mladink. V prostovoljnem delu so gasilci prispevali 5697 udarniških ur v vrednosti 83.310 din. Največ opravljenih ur je bilo pri čiščenju orodja, pri gradnji zadružnih domov in pri popravilu cest. V enem mesecu se je udeležilo 143 članov sečnje drv. Pri 11 požarih v okraju je pri gašenju sodelovalo 556 članov s 2069 opravljenih prostovoljnih ur. V strokovnem usposabljanju članov so dosegli vidne uspehe, saj so imeli 62 mokrih in 159 suhih gasilskih vaj. V vsem okraju so imeli 95 strokovnih in političnih predavanj z obiskom 1108 članov. V trotedenskem tečaju desetarjev gasilskih enot se je usposobilo mnogo mladincev. Najboljši med njimi je bil Zavratnik Stanko iz Radomerja Kulturno prosvetno delo je zelo razgibano. V tem letu je bilo 27 dramatskih in 3 pevskih nastopov. Najboljši so gasilci iz Cezanjevec. Med gasilskimi enotami je nastalo pravo tekmovanje ob pripravah na sektorske prireditve, ki bodo v času od 29. julija do 28. avgusta. V pripravah na sektorske nastope so pokazali vidne uspehe gasilske čete iz Cezanjevec, Ivanjkovec, Bučečovci, Pršetinči in druge. Slabše pa je v Veržeju, na Razkrižju, Podgorju in drugod. Za vzgled vsem gasilskim enotam v okraju naj služi novo ustanovljena gasilska četa iz Železnih dveri. Tudi v Križevcih so se gasilci zadnje čase zelo razgibali, veliko pomoči jim nudi tov. Gajser Jožef. Vzorna mladinka-gasilka je Potočnik Anica iz Železnih dveri, katero je lahko najti povsod tam. kjer jo kliče gasilska dolž ost. K. S. Dvanajst novih premogovnikov smo odprli po vojni. Pred vojno je Jugoslavija premog uvažala. Uvažala je seveda tudi koks. Leta 1937 so uvozili 160.000 ton rjavega in črnega premega, koksa pa okrog 220.000 ton. Danes premoga ne uvažamo več, veliko koksarno pa gradimo v Lukavcu pri Tuzli. Najhitreje se razvija proizvodnja premoga v bosenskih premogovnikih, kjer bodo že letos nakopali toliko premoga, kakor pred vojno v vsej državi. Bosna bo postala močno, morda naše največje središče premogovne industrije. Tudi v Sloveniji se je proizvodnja premoga zelo povečala, zlasti v Velenju, kjer so zgradili drugi jašek. Velikanska tovarna aluminija v Strnišču pri Ptuju naglo raste. 500 m dolgo dvorano za elektrolizo, ki je največji gradbeni objekt v naši državi, so letos v prvem polletju popolnoma zgradili. V njej bodo vsako leto s pomočjo elektrolize pridobili iz glinice 15.000 ton aluminija. Sedaj že gradijo drugo tako veliko dvorano, za katero so lani položili temelje. Groba dela so končali na 135 m dolgi dvorani za električno stikalnico. Lani so imeli v delu 47 velikih gradbenih ob jektov, letos se je to število še povečalo. Najvišji objekt pa je 142 m visok dimnik, ki je sploh najvišji v naši državi in na Balkanu. Značilno za hiter razvoj in zmogljivost naše mlade industrije pa je, da bodo naše domače tovarne izdelale za Strnišče 80% strojev in le 20% jih bomo uvozili. 800 slovenskih otrok iz Trsta je prispelo v Slovenijo na letovanje. Pri izbiranju se je odbor oziral na socialno in zdravstveno stanje otrok, tako da so odšli v prvi vrsti revni otroci, otroci padlih partizanov in bolehni otroci. Razvrščeni so za letovanje na Viču in Šiški pri Ljubljani, v Lescah pri Bledu in v Ptuju. Motorno ladjo »Zagreb« so Američani hoteli kupiti. Ko je bila ladja zasidrana v New Yorku, je prišel di- rektor ladijskega podjetja »American Island Co.« mr. Semerwell petkrat na ladjo, si jo natančno ogledoval od vseh strani ter izjavil, da bi jo rad kupil za družbo. Kapetan ladje Pavešič mu je vljudno povedal, da v Jugoslaviji ne gradimo ladij za izvoz, temveč za lastno uporabo. Motorna ladja »Zagreb« je, kakor znano, prva doma izdelana ladja. Ladjo je v pristanišču obiskalo tudi okrog 400 naših izseljencev in drugih Američanov, ki so se vsi divili precizni in elegantni izdelavi. Sovjetske javne delavce so člani izvršnega odbora Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru povabili. naj osebno pridejo v Jugoslavijo in se na lastne oči prepričajo o, lažnivosti pisanja moskovskega časopisa »Novoje Vremja«. Ta list je namreč pisal, da gradimo letališča in raketne postaje pod nadzorstvom ameriških zastopnikov, da so jugoslovanska pristanišča spremenjena v ameriška pomorska oporišča, da je v jugoslovanski armadi mnogo angleških, ameriških in francoskih oficirjev. Dvomimo, da se bodo pozivu odzvali. 43 novih medicinskih sester in sicer prve nam je dah mariborska srednja šola za medicinske sestre. Do sedaj je trajal študij dve leti, za naprej bo pa šolanje triletno. Poleg splošnih se je predavalo tudi 11 strokovnih pred. metov. Bolnišnica za kostno tuberkulozo bo do jeseni dograjena v Šempetru pri Gorici. Že letos bo v dvonadstropni stavbi prostora za 250 bolnikov. V zgradbi so prostori za rentgen, operacijske sobe, moderne kopalnice in tri velike terase za sončenje bolnikov. Ker je podnebje pri Gorici najprimernejše za zdravljenje kostne tuberkuloze, so že poprej za prvo silo uredili bolnišnico v starem gradu, kjer se sedaj zdravi 60 bolnikov. Lesene vodovodne cevi smo začeli izdelovati doma. So mnogo cenejše od železnih in imajo mnogo prednosti pred njimi. Dobro prenašajo spremembo temperature, so bolj elastične in jih je laže delati v lokih. Voda v lesenih ceveh ne zmrzne tako hitro kot v železnih. Tudi segnijejo ne, saj je znano, da les ne gnije, če je stalno v vodi. Odličen les za te svrhe ima. mo doma na Gorenjskem in na Pohorju. Pred vojno smo mnogo takega odličnega lesa izvozili v sosedno Avstrijo, kjer so že izdelovali lesene cevi. V Pesnici pri Mariboru napravijo sedaj dnevno 25 m lesenih cevi, ob koncu leta pa bodo že izdelali dnevno 300 m. Kopaonik— veliko gorovje v Srbiji — skriva v sebi ogromne rudne zaklade, vsled česar so mu nadeli ime »Jugoslovanski Ural«. Strokovnjaki so ugotovili, da vsebuje Kopaonik svinec, cink, baker, srebro in zelo redko kovino kobalt. Odkrili so tudi, da se nahaja v Kopaoniku kadmij, zelo redka ruda. ki ga rabimo v zobozdravništvu. Svinčeno cinkova ruda vsebuje germanij, ki ga potrebujejo v radiotehniki, selen je potreben v televiziji, nadalje bismut, kositer in druge redke kovine. V Opatiji je od maja letos do sedaj letovalo nad 20.000 gostov. Toliko jih še ni bilo nikoli. Vsak dan orgamizirajo izlete v Pulo, in Plitvička jezera in Postojnsko jamo. V letošnji sezoni je obiskalo Opatijo tudi mnogo inozemskih gostov. Novo letalsko progo je uvedel Aeroput. 6. julija so je začel potniški letalski promet na proti Beograd—Zagreb—Pula. Proga je namenjena turistom in delovnim ljudem, ki želijo prebiti svoj letni odmor v Istri ob morju. Ustanovili so strelsko družino Sindikalna podružnica v Murski Soboti je ustanovila strelsko družino. Redno vsak teden ima strelska družina strelske vaje. V strelsko družino so vključeni odrasli in mladinci. Pripravljajo se tudi na tekmovanje s poverjeništvi. Člani društva se bodo tudi seznanili o vseh delih in z delovanjem puške. Po svetu Vojna na Koreji. Čete Severne Koreje so zavzele že nad dobri dve tretini ozemlja Južne Koreje. Njihovo naglo napredovanje se polagoma ustavlja. Južnim četam je prišlo na pomoč nekaj ameriških divizij. Ameriško letalstvo je še vedno živahno. Težki ameriški bombarderji in super-trdnjave mečejo bombe na mesta v zaledju severne Koreje in na razne prometne točke. Organizacija Združenih narodov je pozvala vse včlanjene države, da pošljejo pomoč Južni Koreji. Anglija bo poslala pehoto, tanke in oklepna vozila. Siam 4500 vojakov, Avstralija nekaj suhozemnih čet, Filipini tri divizije prostovoljcev, Turčija 4500 mož, Nova Zelandija oddelke topništva in Libanon 50.000 dolarjev. Dve ameriški letalonosilki sta že prispeli v korejske vode. Letala z letalonosilk so že sodelovala v bojih. Neka angleška letalonosilka je že tudi na poti proti Koreji. Pričakuje se protiofenziva južnih čet s pomočjo ameriških oboroženih sil. Na Koreji je padlo že 9 novinarjev. Vse večje časopisne agencije so poslale na Korejo svoje dopisnike. Pet poročevalcev je padlo na fronti, štirje so pa izgubili življenje, ko se je zrušilo v Japonsko morje ameriško vojaško kurirsko letalo. V Belgiji stavka 300.000 delavcev v protest vrnitve kralja Leopolda. V belgijskem parlamentu se jo izreklo nekaj več kot polovica poslancev za vrnitev kralja na prestol. Kralj se je vrnil iz Švice, kjer je živel pet let ter izdal na narod p reklamacij o, kjer pravi, da hoče vse storiti za srečo belgijskega ljudstva. Delovno ljudstvo pa ga ne mara in štrajka. V vseh večjih mestih je promet ustavljen, tovarne so morale prenehati z delom, rudarji ne delajo. V Bruslju, glavnem mestu Belgije, so bile demonstracije, ki se jih je udeležilo nad 100.000 ljudi. Pri spopadu pred kraljevim gradom med demonstranti in dvorsko stražo je bilo nad 50 ljudi ranjenih. Eksplozija streliva na devetih vlačilcih v angleškem pristanišču Porthmouth je bila tako močna, da so bile v območju 1 in pol kilometra poškodovane vse hiše. Angleški ministrski predsednik je v spodnji zbornici izjavil, da smrtnih slučajev ni bilo in da je do eksplozije prišlo zaradi sabotaže. Peter Karadjordjevič je hotel kupiti veliko posestvo v bližini. Pariza za 50 milijonov frankov in je na ta račun že plačal 7 milijonov. Ostalega zneska ni več odplačeval, ker si je menda premislil. Sedaj je tožil, da mu vrnejo že izplačanih 7 milijonov. Tožbo pa je izgubil. Sodišče je razsodilo, da zapade teh 7 milijonov v korist Društva za nepremičnine. Toča je letos v Franciji napravila ogromno škodo. V predelih okrog Bordeauxa, kjer raste priznano odlično vino, je toča uničila 30 do 80 odstotkov vinogradov. Samo v enem departementu je napravila škode za 8 milijard frankov. V aprilu je pa toliko deževalo, kakor že od leta 1872 ne več. Knjiga zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev Prejeli smo prošnjo podjetja »Gosad« iz Ljubljane, da ocenimo in da ljudstvu razložimo namen izdaje ter populariziramo knjigo — priročnik: »Zdravilna zelišča in gozdni sadeži.« Uredništvo. Pod tem naslovom je založilo podjetje »Gosad« v Ljubljani priročnik Za nabiranje zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev. V našem socialističnem gospodarstvu je nabiranje zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, ena izmed najbolj važnih panog. Naša država jih ogromne količine izvaža, ter prejme za nje dragocene devize, ki so nam prepotrebne za nabavo strojev in drugih artiklov, skratka za izgradnjo našega socialističnega gospodarstva. Narava nam jih nudi zastonj, samo nabrati in spraviti jih je treba. Razen tega pa imajo starci in otroci, ki za drugo delo niso sposobni lep zaslužek. Nabiranje zelišč je bilo nekdaj udomačeno le v nekaterih krajih Slovenije in omejeno le na nekatere bolj znane rastline. Danes pa je ta akcija zajela vso našo državo, tudi za manj znane rastline. Da pa se omogoči spoznavanje manj znanih rastlin, se je posebej v to svrho izdal priročnik, ki bi naj bil orentacija nabiralcu. Priročnik so sestavili Tomažič— Logar—Velušček in obsega 10 in četrt tiskovnih pol, 164 strani, normal- ne knjige. V priročniku so opisane vse rastline, ki pridejo za nabiralca v poštev. Podan je točen popis posameznih rastlin, tako da ni težko spoznati rastlino neukemu, ki ima le osnovne pojme o rastlinstvu. Poleg opisa rastlin je naveden tudi čas cvetenja, okolje rasti, navedba rastlinskih delov, ki se jih mora nabirati, način nabiranja in sušenja. Skratka v priročniku dobi nabiralec vse, kar mora vedeti o zdravilnih zeliščih. Pri vsak; rastlini pa so navedene in opisane tudi podobne rastline, ki niso za uporabo in se jih ne nabira, kar je zelo važno, da se izogne nabiralec nabiranju nepravih rastlin. Spoznavanje rastlin nam olajšajo številno risbe, ki krasijo knjigo. Risbe so zelo značilne in čiste, da nabiralec že po njih spozna naprave rastline. Škoda, da risbe niso barvane. Na koncu priročnika je sestavljeno zelo pregledno kazalo slovenskih in latinskih imen zdravilnih zelišč in drog, tako da se na lahek način najde besedilo in sliko rastline, ki nas zanima. Praktičen je tudi koledar nabiranja zdravilnih zelišč nam omogoča hiter pregled, kaj je za nabirati v tem ali onem času. Priročnik je izšel v 20.000 izvodih. Slovenska strokovna literatura je ponovno bogatejša za praktični priročnik, ki ga bodo koristno uporabljali nabiralci zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev in prijatelji narave. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 3. avgusta 1950 Z našo mrežo smo ujeli vse resnične, a vesele Gospodična protekcija! Sklenil sem, da se čimprej poročim, ker to pomeni dvig življenjskega standarda. Vem, da vas zanima, kako to, da se mislim tako naglo poročiti. Čudovita so pota. po katerih človek sklene, da je čas za poročiti Moja zgodbica je kratka. Dogaja se nekje v Murski Soboti. Poslušajte! »Kadilci v zbor! V vrsto!« Žrtve nikotina se na besede tov. Škrileca postavljajo v vrstni red. Disciplinirani so. Tovarišica poslovodkinja invalidske trafike mirno in nemoteno izdaja cigarete. Poslovodkinja komandira: »Že spet ste iz vrste? Ni cigaret!« Kadilec se ponovno postavi v vrstni red. To pomeni, da tovarišica Poslovodkinja pozna, kakšna mora biti disciplina. Vrsta se pomika. Nihče se več ne preriva Saj vendar ni protekcije! Končno je to tudi prav. Pa ti pride mlado in zalo dekle v črni obleki Kodrčki na glavici, kot pena rahli in svinčnik za ušesi Gre z vso bojevitostjo naravnost k tovarišici poslovodkinji no in... ... a ta ji odšteje zahtevane cigarete. Padajo protesti. Kadilci ne poznajo ne lepote, ne kodičkov, ne krasnih zobčkov in zapeljivih oči. Oni poznajo le cigarete »Ja, to je pa nekaj drugega,« pojasnjuje tovarišica Poslovodkinja, »ona je uslužbenka Mestnega gostinskega podjetja in sicer v gostilni »Pri pošti«, a uslužbenci imajo prednost.« Na te izgovorjene besede smo vsi pokazali uslužbenske in delovne knjižice in jih kazali tovarišici poslovodkinji. »Že v redu, tovariši, toda vi niste nameščeni v Mestnem gostinskem podjetju, še manj pa v gostilni »Pri pošti«. No, tovariši, ali ni prav čudno, da imam namen se poročiti s prav to deklico? Imel bom dvojno korist: »Da bom prvi pil pivo in prvi kadil cigarete. Vem, da ste mi nevoščljivi, toda poročim se z njo kljub vašemu godrnjanju. H koncu moje zgodbice pa še dostavim da protekcije nikoli ni bilo, tudi sedaj je ni in nikoli je ne bo. Ljutomerski udarnici Tovarišici Tončka in Silva sta prav veseli deklici. Nameščeni sta na poverjeništvu za kmetijstvo, OLO v Ljutomeru. Seveda, da sta tudi, članici sin likata OLO, toda s sindikatom sta v zadnjem času v vojni. Izgleda, da sta Tončka in Silva prekoračili 38 paralelo in začeli vojno s sindikatom. Našli sta tudi vzrok vojne. Ta nesrečni sindikat se je spomnil, da bo z delovno silo pomagal pri gradnji spomenika padlim borcem v Ljutomeru. Pa se je Tončka oglasila: »Ampak saj nimam prav nobene osebne koristi od udarniškega dela« in noče pomagati pri gradnji spomenika padlim borcem. Tovarišica Silva je drugega mišljenja. Prepričana je, da je naredila več ur udarniškega dela, kot vsi nameščenci njenega poverjeništva, tako, da ji sedaj ni več potrebno udarniško delo. Pri tej izjavi sta se združili upornici. Ampak, dragi bralci, nista ostali samo pri tem. V zadnjem času (ker nimata čiste vesti) jima smrdijo sestanki sindikalne podružnice. Pred sestankom jo kar udarniško popihata domov. »To- rej sta le udarnici!« Zgodi se tudi to, da je včasih poverjenik odsoten, tako, da tudi v tem najdeta vzrok, da jo udarniško popihata iz pisarne, prej kot je to dovoljeno. Obe sta že v drugič prijeli naslov udarnic. Mi pa dobro vemo, da bosta ob izvajanju decentralizacije in demokratizacije naših upravnih organov imeli tud priliko, da v tretjič prejmeta naslov udarnik in tako bosta v tretjič popihali, oziroma bosta za vedno odpihani! K. S. Človek, ki ne mara ljudske oblasti! V Radgoni v Kardeljevi ulici številka 50 stoji hiša. Na njo bi lahko napisali »Kranjc Martin« in vsak bi vedel za lastnika hiše. Pa ne samo hišo, temveč tudi za krasni vrt, ki je pred hišo in za sadovnjak, ki je okoli hiše Na vrtu je nekaj krompirja in pese, a ostali del vrta, približno ena polovica je zasejana s plevelom. To pomeni, da je lastniku hiše tudi plevel dragocen. Ko so stanovalci, ki so člani naše delovne družbe, hoteli posaditi zelenjavo namesto plevela, se je lastnik plevela uprl. Njemu je drag plevel in zakaj bi nekdo sadil in sejal zelenjavo za sebe in otroke. Ali ni dovolj, da stanuje v njegovi hiši, katero je zgradil za sebe in ne za neke delovne ljudi, ki smrdijo po socializmu. Saj je zemlja njegova. V kapitalizmu je svobodno rastel plevel, zakaj ne bi tudi danes rastel. V sadovnjaku se je razbohotil kapar. Naj živi, saj je tudi sovražnik socializma. Kaj zato, če je že nekaj dreves uničil. Saj se Martinovo posestvo pozna po smradu. Okrog hiše, po sadovnjaku in na vrtu gospodari duh nehigieničnega stranišča. O tem vedo povedati tudi stanovalci stanovanjskega bloka. Lastnika hiše to ne moti, saj ima okna zaprta in jih nima namena odpirati. Magoče bi v stanovanje vdrlo preveč socialistične higiene. Gospodinja je stanovalcem kratko in jasno povedala, da se lahko izselijo, če jim duh stranišča in sob ne ugaja. Pred kratkim je lastnik hiše zaklal trideset kilogramov težko prase. Meso se je »malo« pokvarilo, ker ga je predolgo vlačil po kuhinji. Pri lanski oddaji pa je govoril: »Ni zraslo!« Razumljivo, da potem ni ničesar oddal. Prav dobro bi bilo, da socialistična oblast vendar prodre v to hišo. V-ar. Nekaj misli o slabi in neuspeli organizaciji v »Tednu čistoče« Da bi dvignili čistočo in obnovili zunanje lice mesta Murske Sobote, je MLO organziral »Teden čistoče«, ki pa ni rodil zaželenega uspeha. Vprašanje? Ali je Mestni ljudski odbor ukrenil vse potrebno za uspeh »Tedna čistoče« ? Odgovor! Obvestil je vse sindikalne podružnice in ostale množične organizacije ter jih seznanil z nujnostjo in pomenom tega tedna Vprašanje? Ali so se sindikalne podružnice in ostale množične organizacije odzvale pozivu MLO? Odgovor! Odzvale so se »tri« sindikalne podružnice pozivu MLO ter prispevale olepšanju mesta Murske Sobote skupno 48 ur prostovoljnega dela. A ostale množične organizacije? Vprašanje ? Kdo je odgovoren za. neuspeh »Tedna čistoče« v Murski Soboti? Ali je dovolj, če se samo obvesti sindikalne podružnice in ostale množične organizacije? Odgovor! Za neuspeh v »Tednu čistoče« je odgovoren merodajni Gergek Rudolf, uslužbenec MLO. Ni samo dovolj, da se obvesti in jih seznani z nalogami, množične organizacije, temveč se jim mora nuditi pomoč, jih zaktivizirati, jim razporediti delo ter njih udeležbo kontrolirati. Razumljivo pa je, da ureditev mesta v čistoči, v neurejenosti stanovanjskih zgradb in cestnih cvetljičnih nasadov leži predvsem na prebivalstvu Murske Sobote. Sobočanci bi lahko v »Tednu čistoče« krepkeje prijeli za metle, lopate in čopiče in s tem izvršili brez kakršnega pritiska »od zgoraj« svojo dolžnost. Pod to rubriko bo v vsaki številki objavljen aktualni agrotehnični nasvet, ki bo koristen za slehernega kmetovalca. Uredništvo. Šiftar Emerik: Očistimo naše travnike plevela! Suša je hudo prizadela naše že itak zelo slabe travnike. Pridelek sena je bil videti za površnega gledalca dober, nikakor pa ni bil zadovoljen kmetovalec in oni strokovnjak, ki se razume na kmetijstvo. Videli smo, da so se razvile samo visoke trave, kot je francoska pakovka, pasja trava in druge. Ni pa bilo srednjih in nizkih trav, takoimenovana ruša. Zaradi tega je bil pridelek sena manjši kot smo prvotno mislili in pričakovali. Po košnji sena je vroče sonce neusmiljeno žgalo travniško površino, ki ni posedovala nobene rezervne vlage. Dobre krmske trave sploh niso pognale, ampak se je posušilo še tisto, kar je bilo do sedaj živo in sveže. Zadnje padavine so oživele nekatere plevelne rastline kot so to divja mrkva, peteršilj in druge, da so na novo pognale, cvetele in bogato osemenile. Ta plevel nam ne nudi nobene krme in nobene koristi, nasprotno v še večji meri zatira rast dobrih trav, ki bi po dežju začele poganjati. Poleg tega je pa nevarnost za dober in sočnat travnik tudi v tem, da s plevelnim semenom zaseje in nam še bolj zaplevi že itak slabo travniško rušo. ... in kakšna naj bo naloga kmetovalca? Če opazimo, da ne bo pri sedanjih prilikah otave na naših travnikih, bi bilo koristno, da se počistijo travniki od plevela s tem, da jih prej pokosimo predno seme plevela dozori. Na ta način dosežemo, dvoje; prvič smo nekoliko razplevelili travnike, preprečili razširitev plevelov in drugič pa omogočimo razvoj boljših trav in detelj, čeprav nam še ne dajo košnje. Na ta način bomo imeli dobro pašo, ki nam bo mnogo koristila in prihranila mnogo krme. Sobota : Branik (Maribor) 4:1 V nedeljo predpoldne je bila odigrana na soboškem športnem igrišču prvenstvena mladinska nogometna tekma med domačo enajstorico in Branikom iz Maribora. Igra domačega moštva je bila samo v prvem polčasu lepa in učinkovita. Enajstorica Branika v prvem polčasu ni bila hud nasprotnik. Takoj v začetku je domače moštvo prišlo v vodstvo. Toda kmalu so gostje po krivdi domače obrambe izenačili. Domače moštvo je v tem polčasu doseglo še tri gole. Z večjo pazljivostjo napadalnih igralcev bi pa lahko dosegli še tri gole. Po odmoru se je pa slika na igrišču popolnoma spremenila. Domače moštvo je popolnoma odpovedalo. Igra je postala nezanimiva. Obe enajstorici sta predvajali slabo igro. Bilo je še več priložnosti za dosego gola, posebno domače moštvo je imelo več takih prilik, vendar so vse priložnosti radi slabe igre napadalnih vrst ostale neizkoriščene. Domače moštvo kot celota, posebno v drugem polčasu ni zadovoljilo. Najboljšo igro sta pokazala Simon in Srečko. Sodil je tov Vezjak z manjšimi napakami Prijateljska nogometna tekma Garnizija Sobota : NK Ljutomer 6 : 3 V nedeljo 23. t. m. se je vršila na igrišču TD v Ljutomeru prijateljska nogometna tekma med domačim moštvom in Garnizijo iz Murske Sobote. Zasluženo je zmagal JA z rezultatom 6:3 (3:1). V obeh polčasih so na terenu prevladali gostje, ki so igrali visoko igro. Posebno se je izkazal centerhalf, center in levo krilo. Igrali so precej povezano, pa tudi borbenosti jim ni manjkalo. Domače moštvo ni dalo vsega od sebe, kot je to bilo na zadnji tekmi v Štrigovi. Ni bilo borbenosti in povezanosti pri podajanju žoge. Slabo je igrala obramba, pa tudi napad sa ni pravilno odvijal. Tekma je pokazala, da ljutomersko moštvo nima še prave kondicije in da jim manjka potrebni trening. Sodil je tov. Prinčič Milan iz Ljutomera. K. S. MESTNI KINO MURSKA SOBOTA predvaja od 4. do 6. avgusta ameriški film »Boomerang« in od 8. do 10. avgusta sovjetski film »Kotovski«. Predstave so ob delavnikih vsak dan ob 20. uri, ob nedeljah ob 15., 17.30 in 20. uri. RAZPIS Invalidsko podjetje »Mizarstvo« v Murski Soboti sprejme dva lesostrugarja, štiri mizarje in dva vajenca. Informacije pri Okrajnem odboru Zveze vojaških vojnih invalidov, Murska Sobota, Ivanocijeva 3. PREKLIC. Zgubil sem račun z datumom 25. julija na ime Vereš Štefan, Beltinci, glaseč na oddajo govejega mesa Rep. odkupnemu podjetju v Murski Soboti. Poštenega najditelja naprošam, da preda račun upravi Ljudskega glasa. V nasprotnem slučaju razveljavljam veljavnost. PREKLICUJEM veljavnost izgubljene knjižice štev. okvirja 49336 in štev. tablice S 23 1804 na ime Lepoša Ivan, Polana. Urejuje uredniški odbor. — Odgovarja uredniški odbor. — Naslov uredništva: »Ljudski glas« Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.