IZ 
PLANINSKE 
NAšE JAME, 13, glasilo Jamarske zveze 
Slovenije, strani 139 
Trinajsti letnik publikacije, ki je name­
njena raziskovalcem krasa in drugim, 
ki jih ta veja naravoslovja zanima, je 
posvečena rpetemu zborovanju slovenskih 
jamarjev in raziskovalcev krasa, ki je 
bilo leta 1971 v Domžalah. Sodelavci re­
vije posredujejo domači in tuji javnosti 
in krogom strokovnjakov rezultate svo­
jega raziskovalnega dela. 
Zgodovino speleoloških raziskovanj na 
Domžalskem sta prikazala Stane Stražar 
in Valter Bohinec, ki je opisal duhov­
nika in naravoslovca Simona Robiča kot 
l
·amarja. Anton Ramovš je prikazal geo­
oške razmere vzhodno od Domžal, Ivan 
Gams pa železno jamo, osrednji in za­
nimiv kraški objekt domžalskega krasa, 
ki je prirejen za tunizem. Druga jama, 
Babja jamo, je zanimiva z arheološkega 
France Osole. V Babji jami se je, kot so 
stališča. Rezultate 1zkopovanj je opisal 
pokazalo raziskovanja, zadrževal ledeno­
dobni lovec. Biološke razmere v jomah 
okolice Domžal in NE Slovenije sta raz­
členilo Božo Drovenik in Jože Bole, no 
splošno o značilnostih osamelega krasa 
NE Slovenije pa je govoril dr. Fr. Habe. 
Podrobneje sta govorilo o Idrijskem krosu 
Jože čar • in Lado Placer. 
Kot gostje so na zborovanju sodelovali 
jamarji iz Zagreba, člani jamarske sek­
cije PD Zeljezničar, ki ISO poročali o zani­
mivos,tih Zumberočkego krosa in o Novo­
krajski jami v Novokračini. 
Splošne razmere na slovenskem krasu so 
opisovali naslednji avtorji. Rado Gospo­
darič je poročal o prvih raziskovanjih sta­
rosti sige v Postojnski jami, Peter Habič 
in Pnimož Krivic pa sto podala pregled 
dosedanjega in najnovejšega raziskova­
nja Pološke jame. 
Sledi oddelek In Memoriom, kjer se slo­
venski jamarji spominjajo Srečko Groma, 
dva jubilejno zapiska pa sta zapisana ob 
osemdesetletnici Ivana Michlerja, nestorja 
slovenskega jamarstva, in ob sedemdeset­
letnici jamskega fotografa Francija Bara. 
Sledi še vrsta poročil o dogajanjih doma 
in po svetu in niz knjižnih poročil. 
Glavni urednik lepo opremljene in na 
lepem papirju tiskane revije je dobro 
opravil svojo dolžnost. Revijo ureja ob 
pomoči uredniške-ga odbora Rado Go­
spodarič, revija pa izhaja enkrat letno. 
Revija, ki ,je edina te vrste v Jugoslaviji, 
če izvzamemo zagrebškega Speleologa, 
ki pa izhaja zelo neredno, vztrajno pri­
haja na noše police že 13 let. Nihče, ki 
hoče spoznavati našo domovino in člo­
veka, naj se ji ne izogne! 
Dušan Novak 
LITERATURE 
MONOGRAFIJA O BIOKOVU 
Monografijo >>Biokovo« prof. Frana Ku­
šana je vsestranski prikaz skoraj 36 km 
dolgega gorskega grebena, ki se ob 
dalmatinski oboli vleče od Brelo, Ma­
karske, Tučepov do Podgore. Ker v te 
obmorske kraje zaide kot dopustnik 
marsikateri planinec, ker je monografiji 
dodano samostojno poglavje z opisi tur 
iz primorske in kopenske strani, pregled 
potov v ·notranjos• t Biokova in ture iz 
edine planinske ,koče na Biokovu, mono­
grafijo »Biokovo« toplo priporočamo 
vsem planincem. 
V prvi vrsti je »Biokovo« geografsko-geo­
loški in botanično-zoološki prikaz ene 
najpomembnejših in najslikovitejših pla­
nin ob dalmatinski obali. S svojim naj­
višjim vrhom Sv. Jure (1762 m) za cele 
štiri metre celo preser,o najvišji vrh Ve­
lebita, Vagajnski vrh (1758 m), ki je naj­
večje pogorje v Hrvatski. Na Biokovu je 
zanimivejša primorsko stran, ki se tu 
strmo lomi skoraj 1500 m proti morju, in 
to poprečno samo 3 km od morske obale! 
Zelo poučno je v monografiji obdelana 
rastlinska odeja, vegetacijski pasovi, pod­
nebne razmere, geološki sestav, kraški 
pojavi, vse z grafičnimi prikazi. Zanemar­
jen tudi ni kartografski prikaz krojev med 
besedilom in v prilogi z bližnjo in širšo 
geografsko situacijsko skico. Pregled lite­
roture o Biokovu no koncu in deloma v 
uvodu (str. 17) kože, da je monografijo 
napisal znanstvenik in je zato delo treba 
ocenjevati predvsem s tega vidika. 
škoda, da med besedilom ni niti črno­
belih fotografij niti barvnih enake kvali­
tete kot na ščitnem ovitku - vsaj ende­
mične flore na Biokovu ali krajev v pod­
nožju. Glede flore bo to bržčas storjeno 
v delu »Cvetje med kame11jem «, ki go 
pripravlja dr. Jure Radie. 
Avtor dela opozarja na zasluge, ki so 
jih pri odkrivanju Biokova imeli ,planinci. 
Njim priznava pionirsko in osrednjo vlo­
go s članki v Hrvatskem ploninarju in 
Naših planinah. Tako omenja nestorja 
planinstva dr. R. Simonovica, ki je že 
l. 1924 objavil članek o lepotah Biokova, 
in prof. U. Girometta. Poleg te mono­
grafije je za sedanjo rabo najboljši pla­
ninski opis Biokova, ki ga je objavil v 
»Naših planinah« leta 1958 dr. Zeljko 
Poljak. 
Biokovo ima tudi za alpiniste zanimivo 
steno Šibenik, pozimi pa terene za smu­
čarje. Vendar avtor svari pred preveč 
»dopustniško« opremo in obleko in opo­
zarja na skoraj 1500 m absolutne višinske 
razlike, ki se ob vremenskih preobratih 
pozno, na težavno orientacijo, na kače, 
542