McuriboFiM Poštnina plačana v tjotovinl Cena 1 Din Leto I. (VIII.), štev. 2 Maribor, torek, 3. maia 1927 >1 JUTKA' Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Velia mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta 13; telefon 455 Oglasi po tarifu — Oglase sprejem« tudi ogl. odd. ..Jutra' v Ljubljani, Prešernova ul. A- Borba za Mal simovičev po-vratek v vlado Nasprotujoče sl vesti o rekonstrukciji vlade. — Dr. Korošec na potu v Beograd- — Klerikalni računi z Maksimovičem. — Ministrski svet pod kraljevim predsestvom. B e o r a d, 3. maja. Po včerajšnjem ministrskem svetu, ki se je vršil pod kraljevim Predsedstvom, je zatrjeval ministrski predsednik novinarjem, da je bila seja posvečena le tekočim zadevam. Kljub temu je ministrski svet vzbudil veliko pozornost in še danes o njem živahno razpravljajo, posebno ker je bilo objavljeno, da se bo seja danes popoldne nadaljevala. Ministrski predsednik tudi odločno zanika vesti o skorajšnji rekonstrukciji vlade, a iz same njegove okolice se čuje, da je ministrski Predsednik svoja tozadevna poga.ian.ia že skoro zaključil. Na3‘težje je vprašanje glede zopetnega vstopa Bože Maksimoviča. katerega vstop v vlado odločno zahtevajo uzuno- vičevci, a ga ravno tako odločno odklanjajo davidovičevci. Ti tudi na kompromisni predlog, naj bi Maksimovič prevzel kako drugo ministrstvo, nočejo pristati- Pač pa se za Maksimovičev Povratek v vilado zavzemajo klerikalci, ki se nadejajo, da bi Maksimovič deloval tudi za njihov vstop v vlado ali Pa kot minister vsaj upošteval njihove želje. V tem pogledu so vzbudile precejšnjo Pozornost izjave, ki jih je dal iz Francije se vrnivši dr. Korošec zagrebškim »Novostim« in ki so izredno pomirljive. Dr. Korošec je med drugim izjavil, da ra-čria na svoje dobre osebne stike s člani sedanje vlade. V kratkem pričakujejo njegovega prihoda v Beograd. ItaSISa^i se utrjule’© na Jadranu Mrzlično utrjevanje otoka Lastovo. — Baza za podmornice in hidroplane. — Izkrcanje italijanskih čet v Valoni? S p 1 i t, 2. aprila. Z jadranskih otokov poročajo o velikih italijanskih pripravah na morju. 7j*3nie dni je priplulo k otoku Lastovo, ki je po rappalski pogodbi Pripadel Italiji, več transportnih parnikov, ki so izkrcali velike množine vOjnega materijala in več tehničnih Močni vojaški oddelki utrjujejo otok £ betonskimi utrdbami in topovi večjega kalibra. Razen tega grade na Lastovu Italijani veliko oporišče za pod mornice in hidiroplane. Transportni Par- niki so pripeljali tudi 50 hidroplanov-Včeraj je vojaški poveljnik prepovedal ribičem ribariti na odprtem morju in sploh se odpravljati od otoka, da ne bi prišli v stik z našimi ribiči na otoku Korčuli. B e o g r a d, 3. maia. V zvezi s poročili o italijanskem oboroževanju na Jadranskem morju so se danes razgi rile po Beogradu senzacijonelne vest!, da so se Italijani irkrcali v Valoni. Potrdila o tem še ni. Po prvem maiu Minil je prvi maj. Slavili smo ta dan mnogo skromnejše nego v prejšnjih letih- Morebiti nas je nekoliko ohladila priroda sama, ki se noče vsakokrat ravnati po našem čustvenem koledarju. — Spominjamo se prvih Jiajev, ko je razvijalo nebo v vzajemnosti z bujnim mladim življenjem na zemlji vso razkošnost pomladanske dobe. Letos nam je tolkla prva toča po našem majniškem razpoloženju. Naj lepši, najslavnejši prvj maj, kar jih pomni naša generacija, je bil leta 1918. Tedaj je naše hrepenenje po narodni svobodi dobivalo že vidnega izraza in vsi smo se veselili, in srca so nam bila polna najlepših nad na novo življenje v bodoči državi, od katere smo pričakovali visega, predvsem pa socijalne pravičnosti. Tako je bilo pred devetimi leti. Pred osmimi leti smo videli deloma izpolnjeno, česar smo se radovali. Izpolnjeno? pravimo. Naše zakonodajstvo ni hitelo tako, kakor bi bilo moralo, če bi poslušalo nas, ne samo proletarce, temveč tudi ^e, ki jih socijalistični govorniki ne šteiejo k proletarcem. tolikih letih lastnega državnega življenja naše nade še vedno niso izpolnjene. Marsikaj, kar si želimo stvarnega in pravičnefra še čaka rešitve na prihodnji prvi maj. Zakoni, ki smo jih dobili letos, so v veliki meri v taki obliki, da padajo kot breme na ramema onih, kojim bi morali Wi na pomoč. Oni, ki so nam dali le-hndfet. so natT1 po,slali z določili finančnega zakona pravcato točo, redu-cirancem, javnim in privatnim nameščencem, proletarcem in tudi onim, ki jih socijalistični govorniki ne štejejo med proletarce. — P. Poga*asv!a z Italijo B e o g r a d, 3. ma.ia. Angleški listi poročajo, da je Jugoslavija Pristala na to, da se izloči vprašanje tiranskega pakta iz Pogajanj z Italijo in da je zato vsak Lap Pričakovati obnovitev pogajanj. V naših vladnih krogih pa izjavljajo, da so Pogajanja i Italijo slej ko prej mogoča le no d pogojem, da se razpravlja na njih o vsem albanskem Problemu, torej tudi o tiranskem paktu- Povratek nsših indijskih letalcev ogrožen Beograd 3 maja. Naša vojaška pilota Sondermayer in Bajdak sta včeraj na povratku iz Indije dospela v Džask v Mezopotamiji. Boriti sta se morala s silnimi vetrovi in neznosno vročino, ki je znašala v senci 48 stopinj Celzija. Veter je nasul v aeropla-nov motor toliko peska, da ni jrotovo, ali se bosta drzna letalca labkn vrnila z aeroplanom. Pol?sko dolarsko posojilo V a r š a v n. 3. maja. Poljska vlada je odobrila ameriške pogoje za 200 mi-ljonsko dolarsko posojilo. Prvi obrok posojila bo Poljski izplačan še tekom tega mesec«. 11 milijard škode radi ameriške poplave Okrog 200.000 ljudi ob eksistenco Velemesto New-Orleans še vedno ogroženo. — Razrušenje novih nasipov. — Panika'med prebivalstvom. London, 3. maja. Poročila iz Amerike slikajo poplavno katastrofo Misisipija v vedno bolj strahotni luči. Ogromni veletok stalno narašča in vedno znova uničuje bogate pokrajine. Škoda se ne da preceniti. Računajo pa, da je že Presegla znesek 200 milijonov dolarjev (II milijard dinarjev). Okrog 200.000 ljudi je ob svoj ime-tek in s tem miniranih. Nesreča je naihujša vseh Poplav, kar jih pomni ameriška zgodovina in ena največjih katastrof, ki so doslej zadele Severno Ameriko. Velemesto New Orleans je še vedno skrajno ogroženo kljub temu, da so razstrelili varovalne nasipe ob Misisipiju severno in južno od mesta. Dasi je voda poplavila radi tega eele nove pokrajine, še Pri Nevv Orleansu vedno ni začela Padati. Razstrelili bodo zato nasipe še na nekaterih drugih mestih.. Prebivalstva New Orleansa se je polotila silna panika, ker se boji, da bo voda visakhip Preko nasipov vdrla v mesta Gradba privatnih stanovanjskih hiS s pomočjo mestne obiine Mesto Maribor nudi privatnikom izredne ugodnosti, da si zgrade lastne hiše. — Nove stanovanjske kolonije. — Izredno ugodni odplačilni pogojL občina in sicer za enkrat v 2 skupinah. Odveč bi bilo opisovati stanovanjsko krizo v Mariboru. Vsi se tudi zavedamo, da grozi po ukinjenju stanovanjskega zakona še hujša zmeda, ki lahko Postane za celo vrsto rodbin naravnost katastrofalna. Zato je naravno, da se je tudi mariborska mestna občina odločila k kar najizdatnejši podpori privatne gradbene akcije, ker more stanovanjsko krizo definitivno in Povoljno rešiti le zgradba zadostnega števila novih stanovanj. Pred dobrim letom je zato mestna občina sklenila važne odredbe, ki naj omogočijo zidanje hiš zasebnikom. Žal za to akcijo občine med prebivalstvom ni bilo pravega zanimanja- Deloma so se zdeli intereseintom Pogoji malo pretežki, deloma pa so bili tudi premalo znani. Letos pa smo videli, s kakimi težavami sitnostmi in stroški je spojena podpora, ki jo nudi v enake svrhe svojim nameščencem država, in zato ghd« >i0 sedaj tudi s Precej drugačnimi očmi na podporno akcijo mestne občine. Dne 24. marca je namreč lani občinski svet sklenil, da omogoči zidanje stanovanjskih hiš tudi zasebnikom, ki imaio vsaj toliko kapital«, da plačajo stavbišče >n eno petino predvidenih gradbenih stroškov. Tako ograjena hiša bi ostala formalno last mestne občine, dokler ni plačana z mesečnimi prispevki po 500 Din vsaj do polovice. Ko se to zgodi, preide hiša tudi formalno v last privatniki in se ostanek gradbenih stroškov vknii?; na poslopje. Novi lastnik Plačuje za to dolg samo one obresti, katere mora plačevati mestna občina sama, in amortizacijo, pro-računano na 15 let. Tako bi imil zasebni graditelj čez 1,5 let lastno hišo brez dolga, čeravno bi ne plačeval mnogo več kakor plačuje sedaj stanarina, goto » o pa ne več, kakor jo bo moral plačevati Po ukinjenju stanovanjske zaščite-K temu je še nova zgradba 15 iet Prosta vseh državnih davkov, 6 let pa tudi občinskih davščin. V prihodnji seji občinskega odbora pa pride na vrsto predlog, da se oproste nove hiše tudi občinskih dajatev za 15 let, ker nbčina pač ne more biti bolj ozkopruda od države. Tudi stavibišča je oskrbela mestna Prva je na desnem bregu Drave ob Stritarjevi ulici in Betnavski cesti, druga pa na levem bregu na nekdanjem Joštovem posestvu ob Vrbanovi ulici med Samostansko in Koroščevo ulico. Tukaj prodaja mestna občina stavbišča Po izredno nizki ceni 8 Din za m’. Svet je za stanovanjske zgradbe zelo pripraven, ker je peščen in suh. Za enkrat je sicer morda malo od rok, a kakor vse kaže, bo že tekom letošnjega leta tudi ta del mesta zelo obljuden, ker je za parcele vedno večje povpraševanje m se mestna občina za to že bavi z mislijo, da nakupi še sosednji svet od ▼ino-rejske šole in neke cerkvene ustanove. Upati je, da pride do tega nakupa v najkrajšem času, tako da bodo lahko dobili svoje parcele vsi interesentje- V smeri proti Kamnici bomo dobili novo kolonijo predvsem enodruzimskih hiš. Iz zdravstvenih in Praktično gospodarskih razlogov bi bilo želeti, da bi imela vsaka hiša tudi primeren vrt&5. Zal pa je stavbni urad odmeril taiko skromne parcele, da za vrt večinoma ne bo prostora. Parcele merijo samo po 700—800 m’, pri tem pa zahtevajo stavbni predpisi da morajo biti vse hišice oddaljene 4 metre od uliee. Ta zahteva je zlasti usodna, za hiše na vogalnih parcelah, ker onemogoča racijonalno uporabo parcele. Razumemo intenci je, ki vodijo gradbeni urad, vendar pa smo mnenja, da bi bilo treba upoštevati gospodarske razmere ljudi, ki bodo tem gradili in ki večinoma ne bodo mogli vzdrževati pred svojimi hišami okrasnih vrtov. Gradbeni urad bi zato ustregel vsem interesentom za parcele, ako te svoje predpise z ozirom na današnje gospodarske razmere Primerno omili. P a r i z, 3. maja. Listi Poročajo ia Madrida, da sta se kralj Alfonz in španski diktator Primo de Rivera sporazumela o spremembi prestolonasledstva. Prestolonaslednik Alfonz, ki je »tar 30 let, je namreč tako resno bolan, da seje bati njegove smrti. Drugi kraljev sin Princ Jaime Pa je gluhonem. Zato hočejo sedaj prestolonasledstvo spremeniti na ta način, da bi krona po kraljevi smrti prešla na njegovega tretjega sina Princa Juana, ki je star sedaj 14 let. Maribor in oblastna skupščina Naša javnost se premalo zaveda važnosti oblastne samouprave za Maribor. — Samouprave so najvažnejša pridobitev vidovdanske ustave. Maribor, 1. maja. Nedavno se je mariborska oblastna skupščina sestala v drugič Po izvršenih volitvah, tokrat k razpravi o proračunu. Debata je potekla v zelo zmernem tonu, in reči je treba, da je bila povečini stvarna- Med mariborskim občinstvom Pa je bilo opaziti M malo zanimanja za te seje. Sploh se zdi, da se javnost v celi državi veliko premalo zaveda velikega koraka, ki ga je storila naša država v svojem razvoju in svoji konsolidaciji z uvedbo oblastnih samouprav. — Princip dekoncentracije uprave, ki sega je skušalo rušiti z vseh mogočih strani, je doživel Prvo zadoščenje dne 23. januarja, ko so bile Po celi državi izvoljene oblastne skupščine kot izvršilni organi oblastne »mouprave. Mi Mariborčani in prebivalstvo cele mariborske oblasti smo morali ta dogodek zlasti z zadoščenjem pozdraviti. Zakaj od 1. 1921. naprej, odkar je Vidovdanska ustava zajamčila mariborski Pokrajini Posebno oblastno samoupravo s sedežem v našem Mariboru, so bile neprestano na delu tajne sile, ki so, ene kot pobornice skrajnega centralističnega sistema, druge zopet kot avantgarde ple-mensko-seParatisitičnih stremljenj, hotele podreti stavbo oblastnih samouprav m ustvariti plemenske upravne teritorije- Nacionalni in gospodarski interesi našega Maribora so zlasti nam, prebivalcem tega mesta, kategorično velevali, da se z vso silo Poganjamo za izvedbo ustave in zakona o oblastnih in srez-kih samoupravah. Maribor kot močen upravni in samoupravni center bo tudi v gospodarskem pogledu postajal jačJi, s tem pa obenem krepko oporišče na- krajine ob zapadno-severni granici naše države. Saj vemo iz zgodovine, da se je »voj čas razvila baš kot takšen center n. pr. Ljubljana, sedež kranjske deželne samouprave; da se je istotako razvil Gradec kot sedež štajerske Celovec kot sedež koroške deželne samouprave itd. Vse niti so bile napeljane v te centre; bivša deželna glavna mesta so bila kakor srca, ki so Plala življenski sok po žilah svojih dežela in ga prejemala v mnogokrat pomnoženi meri zopet nazaj. Naš Maribor bi si bil moral že ob Priliki prvega sestanka reprezentantov naše oblastne samouprave nadeti nekoliko slovesnejše lice in toplo pozdraviti zastopnike naroda v oblastni skupščini, ki imajo težko nalogo, da polagoma Pričenjajo celiti rane, globoko zasekane v gospodarsko življenje našega naroda in zlasti našega Maribora samega. Pomembno je dejstvo, da so se vpregli pred voz oblastne samouprave baš oni, ki so skozi vsa leta od sprejetja Vidovdanske ustave negirali življensko sposobnost oblastnih samouprav in so videli vso srečo samo v slovenski avtonomiji- Videli pa smo tekom razprav v oblastni skupščini, da se je SLS popolnoma prilagodila obstoječemu stanju in da zahteva samo še nekatere samoobse-ba razumljive izpopolnitve. Preiskovati, ali je vse to odkritosrčno ali ne, ni naša stvar in bi bilo brezpredmetno. Vsekakor je videti, da se kot večina v oblastni skupščini zaveda velike odgovornosti katero je prevzela pred svojo vestjo in Pred vso javnostjo. Zato ne dvomimo, da bo šel razvoj ob primernem korekt- cionalnega in kulturnega razmaha po- nem postopku manjšine v pravi smeri. Mariborski avtomobilski promet Lep razvoj avtoprometa v okolici.— Včeraj bi se bil moral otvoriti promet tudi v mestu. — Zakaj se ni. in v dogledni dobi se nam obetajo še nove linije. Maribor beleži v zadnjem desetletju velik porast. Mesto se je v vsakem oziru razvilo. Naravno je, da s tem narašča tudi promet tako v mestu samem, kakor tudi med mestom in njegovo bližnjo in daljno okolico. O pospešitvi prometa se je že v predvojni dobi, zlasti zadnja leta pred svetovno vojno mnogo razpravljalo, vendar pa so težke gospodarske prilike med vojno in v prvih povojnih letih vse te načrte onemogočile. Preobrat je rodil popolnoma nove prilike in Maribor je z ustanovitvijo mariborske oblasti postal važen center obširnega ozemlja. V Mariboru se je zadnja leta sem koncentriral vedno živahnejši promet in vsi merodajni faktorji so smatrali za eno svojih prvih dolžnosti, ustvariti kar najbolj prikladne zveze med mestom in njegovim zaledjem. Že o priliki zgradbe falske elektrarne, se je začelo v takrat še nemških mariborskih krogih razpravljati o zgradbi električne cestne železnice, a do izvedbe načrtov ni prišlo, ker jih je preprečila vojna. Danes moramo obžalovati, da takratni mestni očetje svojih načrtov niso izvršili, kajti danes bi lahko imeli tudi v Mariboru cestno železnico z ugodnimi zvezami vsaj v bližnjo okolico in bila bi že davno amortizirana. Prvi slovenski občinski svet je prevzel občino v dokaj neugodnih razmerah. Mestno gospodarstvo je trpelo na povojnih težkočah, draginja je od dne do dne naraščala in v teh razmerah ni bilo fiiti misliti na realizacijo prejšnjih načrtov. Vendar pa so .potrebe od dne do dne naraščale in tako je morala končno mestna občina resno misliti na to. kako bi na najenostavnejši in pri tem na čim cenejši način rešila ta problem. Priznati je treba, da se je sedanji občinski svet s pravilnim razumevanjem lotil te naloge. Dobili smo avtopromet. ki se je že takoj v svoji začetni dobi zelo dobro obnesel. Danes imamo u-godne in razmeroma cenene avtomobilske zveze z v*n mariborsko okolico Doslej imamo zveze z najvažnejšimi in najprometnejšimi kraji: Celje, Fala—Dravograd in Št. lij. Poleg teh linij, ki so v oskrbi mestne občine, ima Maribor avtomobilsko zvezo s Ptujem in proti severu do Svečine. Dasi je marsikdo ob otvoritvi s skepso zrl na to novotarijo, se je že v prvih dneh pokazalo, kako željno je čakala zlasti ona okolica, ki nima skoraj nobene ali pa le zelo neugodne železniške zveze s svojim gospodarskim centrom, na uresničenje tega načrta. Dejstvo, da so mestni avtobusi na vseh progah stalno zasedeni ter da so menda vse linije kljub visokim režijskim stroškom aktivne, daje o tem pač najboljše spričevalo. Odprto pa je še vedno vprašanje prometa v mestu samem. Včeraj, 1. maja bi se bil moral po prvotnem načrtu otvoriti tudi v mestu promet z avtobusi, ki ga je prevzela neka privatna tvrdka. Kakor pa izgleda, so se pojavile nepredvidene ovire, ki so to preprečile. Bilo bi vsekakor obžalovati, ako bi se načrt zopet zavlekel. Za čimprejšnjo uvedbo avtoprometa v mestu samem so podani pač vsi pogoji in če se je proti vsemu pričakovanju obnesel avtopromet z okolico, se bo nedvomno tem prej v mestu samem. Pomisliti je samo na to. da skoraj polovica nameščencev in delavcev stanuje na periferiji in v okoliških občinah. ki se bodo morale pri uvedbi avtoprometa vsekakor vpoštevati. A tudi sicer je uvedba modernega prometnega sredstva pereča gospodarska potreba. Zato upamo da bodo merodajni krogi storili vse, da odstranijo eventuelne ovire in z vsemi sredstvi podprejo akcijo v korist nadaljnja razvoja našega lepega mesta. j4 ko so ovire za privatno podjetje prevelike. pa naj prevzame tudi mestni avtopromet občina sama, ki ima že dobre izkušnje in ki ie v splošno zadovoljstvo organizirala nromet z av-tnbuc; m dolgih progah po mariborski oblasti Reinhardtovci v Mariboru Ogromne zahteve. V včerajšnjem članku »V jeseni ne bomo več imeli opere« je bilo tudi omenjeno, da bodo gostovali v Mariboru Reinhardtovi disidenti, ki so nastopali v Beogradu z velikim uspehom. Na povratku iz Sofije in Carigrada bo berlinska skupina umetnikov gostovala' v Zagrebu in v Ljubljani ter skoraj gotovo tudi v Mariboru. Zal pa so zahteve Reinhardtovcev tako velike (nad 25.000 Din) za večer, da bo morala gledališka uprava nastaviti za naše razmere naravnost horen-dne cene: lože Po 600, 800 in 1000 Din, parterni sedeži pa po 10O, 150, in 200 Din. Ker naše že itak pasivno gledališče umevno pri takih zahtevah Reinhardtovcev ne more prevzeti rizika za eventualno velik deficit, bo zato sklenilo pogodbo z Reinhardtovci samo, ako se bo že v naprej javilo za prostore toliko reflektantov, da bodo ogromni stroški kriti- Kakor slišimo, bo gledališko vodstvo v najkrajšem času izdalo tozadevni razpis. Redukcija pri gledališču V svojem včerajšnjem intervjuvu je sporočil intendant g. dir. Brenčič, da je moral radi finančne krize odpovedati za prihodnjo sezono angažman 8 čljpiom ansambla. Kakor izvemo iz vrst gledaliških nastavijencev sta med prizadetimi dve dami in šest gospodov. Med onimi, s katerimi gledališka uprava ne namerava obnoviti kontrakta, so gdč. Kovačičeva ter gg. kapelnik Hercog, Pavle Kovič, Oksanski, Govorov itd. Članom, ki še ostanejo Pri gledališču, bodo v no- vi sezoni znižane plače za 20%, zatopa dobe za vsak nastop 1% svoje plače kot honorar, tako da bo redukcija plač faktično znašala okrog 10%. Gledališko osobje ima radi teh odredb uprave danes Popoldne protestni sestanek v gledališču. Gostovanje Sarajevčanov. Kakor smo že včeraj poročali, bo sredi maja gostovala dva večera v našem gledališču sarajevska drama; igrala bo 16. maja »Alrnaso«, tri slike iz muslimanskega življenja, 17. maja pa »Zono Zan-firovo«, štiridejanko iz macedonskega življenja. Cene navadne operne; bloki ne veljajo. C00.000 D«n kazni! Tako ogromno kazen moral po carinskih predpisih plačati Varaždinec, ki je bil včeraj aretiran v Prevaljah radi tihotapstva saharina. Ker je dvomljivo, da bo to veliko svoto zmogel, ima raču mati s Precejšnjo zaporno kaznijo. Ljudska univerza v Mariboru. V četrtek, 5. t m. predava Prof. teologije g. dr. Jeraj o temi: Religija in etika. — V pondeljek» predava g. inž. J. Kukovec o Predmetu: Egoizem in ultru-izem. Obe predavanji spadata v ciklus o etiki. Prosto stanovanje. Poleg včeraj objavljenih je Prosto tudi stanovanje v Krčevini, Praprotni-kova ul. 132, obstoječe iz 1 sobe, kuhinje in pritiklin. Prošnje na stanovanjsko sodišče do četrtka opoldne. — V smislu stanovanjskega zakona imajo od 1. maja naprej prednost pri dodelitvi stanovanj državni uradniki, ki so bili Premeščeni v tem času po službeni potrebi, ker pa takih kompetentov sedaj gotovo še ne bo, pridejo v poštev Pač tudi drugi upravičenci kakor pred 1. majem- Starešinska zveza »Triglava«. Letošnji občni zbor bo 15. t. m. ob 10. v Laškem v prostorih »Pivnice«. Ude-ležniki naj radi kosila sporočijo prihod g. dr. Josipu Šmidu, sodniku v Laškem. Popoldne izlet v okolico. Prošnja dobrim srcem. Mlad oženjen mlinar radi zdravniške Prepovedi ne sme Izvrševati svoje obrti. Zato jfljudno Prosi napredne kroge, da mu pomorejo do kake lažje službe, ki bi mu ob enem omogočila nadaljno delovanje pri Sokolu. Prijazna obvestila prosi pod šifro »Sokol« na podružnico »Jutra« v Mariboru- GLEDALIŠKI REPERTOAR. Torek, 3. ob 20. Periferija. B. Kuponi. Sreda, 4. Zaprto. Četrtek, 5. ob 20. »Logarjeva Krista« a. Kuponi Olepšava mesta. Prejeli smo ta-Ie dopis: Aleksandro* va cesta je z novo razsvetljavo brez dvoma Pridobila. Tudi je bilo prav, da so se posekali kostanji med Sodno in Cvetlično ulico. Neumljivo pa je, da je ostalo onih par kostanjev od Cvetlične ulice do kavarne Jadran. To so najslabša drevesa, ki komaj životarijo in ki nlico_ prav nič ne krasijo. Nasprotno, sedaj ko so Posekani drugi kostanji, predstavljajo prav žalostno zapuščino m. se ne skladajo s celotno sliko. Ker pa bi bila brez njih baje pri strmini od Aleksandrove ceste do Cvetlične ulice nevarnost za vozove, se Priporoča, da bi se na njih mesto postavili plinski re* klanimi kandelabri. Gotovo bi se zato zanimale trgovine, ki so za kostanji in. mesto bi imelo od tega dobiček in lepšo ulico. Tudi tlak na hodnikih je na tej cesti prav slab, Posebno na južni strani Ce se za to cesito toliko žrtvuje, naj bi se tudi hodniki Popravili. Čudno’je tudi, da se nihče ne zmeni za podrto ograjo na oglu Orožnove in Stroesmaverjesve ulice nasproti Brandla. _ Meščan. Vinarsko društvo v Mariboru. Prva številka glasila Vinarskega društva v Mariboru »Naše gorice« izide °kolM0. maja z aktualnimi in zanimivimi članki. Po sklepu društvenega odbora dobijo list le oni ki so plačali članarino. Zato poživljamo vse zavedne in napredne vinogradnike, da Prijavijo svoj pristop k društvu; vse one pa, katerim smo razposlali nabiralne Pole, da Pošljejo čim prej nabrano članarino. Zagonetno posilstva Danes zjutraj se je zglasila na mariborski policiji Marija H. od Sv. Lenarta in prijavila, da jo je snoči okrog 10. na Potu med Tremi ribniki in mestnim parkom napadel neznan moški. Najprej ji je z roko, nato pa z robcem zamašil sta in jo nato posilil, potem Pa S ukradel še sto dinarjev. Zadeva je malo zagonetna, ker trdi Marija, da je prišla v mesto nakupovat, kar Pa se navadno ne dela tako pozno ponočL Policija je uvedla preiskavo. Izvoščkov zaslužek. Snoči ob 20. uri se je pripeljal fl* Glavni kolodvor izvošček I. A. Bil pa je tako Židane volje, da se je sumljivo majal na kozlu in vzbujal deloma smeh, deloma zavist pri svojih tovariših, lri se zbirajo v sklenjeni vrsti pred postajo. Toda kakor cesto, kedar je najprijetneje, je tudi tokrat posegla vmes policija: »V imenu reda, miru in javne varnosti« je bil izvošček s kobilico vred Prepeljan v domač hlev, kjer se je kmalu streznil. Njegova Prva pot je bila na policijo, kjer je prijavil neko osebo, lri jo je ves popoldan vozil po mestu za borih 40 Dim- Kmalu Pa se je izkazalo, da je izvošček dobil od svojega »Idijen-ta« v naturi, to »e pravi v alkoholu tako plačilo, da bi ga najboljši fiakerski konj s treznim gospodarjem ne odslužil v dveh tednih. Nepreviden kolesar. Včeraj popoldne sta se dve učenki drugega razreda meščanske šole vračali od pouka. Neznan kolesar, ki je privozil po Langusovi ulici, pa je tako nespretno zavozil med njiju, da je obe podrl na tla. Marije ta R. ie pri tem dobila lažje poškodbe na obeh nogah in na levi roki, njena tovarišica Pa na levi nogb Kolesar se je hitro pobral in jo odfcprfl, vendar pa mu ie Policija že na slemi. Tatvina. Včeraj popoldan ie neratan ^ storilce ukradel z dvorišča v JezdarflkS ulici 8 Antoniji Lešnik moško obleko in sive moške hlače. Pred nakuPom se ®vari- Posledice slabe vzgoje. Trgovec Rud. Legat se je včeraj Jg-poldan pripeljal na Meljsko cesto*®*3*®-tomobilom po opravkih. Ko je odšel v neko stanovanje, sta dva dečka začela obmetavati avto s kamenjem- Posebne škode sicer nista naredila, vendar pa bosta imela opravka s poldcSo- Našim prifaielfem I Filmike :3nim'vo;til^ena Z drugo številko »Večernika« stopamo danes pred Vas. Zavedamo se dobro, da prve številke našega novega lista še niso take, kakoršne bi sf želeli Vi in ka* koršne si še bolj želimo mi sami. Vsaka stvar gre od početka težko in ie pomanjkljiva. Potruditi se hočemo, da ne-dostatke odpravimo in da naredimo »Večernik« čim bolj zanimiv. Za prve dni pa Vas prosimo »trpljenja. Prosimo pa Vas tudi sotrudništva. Sporočajte nam svoje želje in nasvete, sporoč^e nam tudi svojo kritiko, svoje pritožbe. Za vsak nasvet Vam bomo hvaležni in ga upoštevali, kolikor bo mogoče. Sporočajte pa nam tudi novice in zanimivosti iz svoje okolice, iz svojega kraja. Novinarji sami ne moremo vedeti vsega. Vi pa lahko s svojim sodelovanjem mnogo pripomorete, da bo »Večernik« čim bolj pester in vsebinsko čhn bolj bogat. Imeli boste od tega korist Vi vsi. »Večernik« bomo pošiljali še oar dni na ogled. Zato ga v tem času ni treba vračati. Prihodnji teden pa mu bomo priložil! položnice za naročnino, čim več naročnikov se bo odzva-o, tem bolj bomo lahko list spopolnili in dvignili. Zato agitirajte zanj pri svojih znancih. Naročnina je tako nizka, da io zmore prav vsakdo. Saj stane za one, ki ga Prejemajo po pošti ali hodijo sami ponj v upravništvo, Samo 10 Din, za one, ki jim ga pošiljamo po raznagalcih na dom pa 12 Din. Tako staneta »Jutro« in »Večernik« skupno, torej dva lista na dan, še vedno manj, kakor znaša naročnina za zagrebške ali Pa celo razne avstrijske liste. S sodelovanjem naših prijateljev se nam bo gotovo posrečilo, da naš »Večernik« ne le vzdržimo, ampak ga dvignemo na čim višjo stopnjo v korist našega lepega Maribora in vse mariborske oblasti. Uredništvo »Večernika«. Tržne cene v Mariboru Goveje meso 8—18 Din, jezik 9— 16, vampi 6—8, Pljuča 6—7, ledvice 10 18, možgani 14—16, parklji 4—5, loj 8—10. Telečje meso 10—20, jetra 10—17, pljuča 8—10. Svinjsko meso 15—27.50, sal 20— 23, pljuča 10, jetra 10—12, ledvice 17.50 20; slanima sveža 22—24, papricirana 24—26, Prekajena 26, mast 25, prekajeno meso 25—30, gnjat 30—36, prekajen jezik 30—36. Klobase krakovske 36—40, debre-cinske 3o—40, pariške 26—:30, Posebne in safalade 26-^30, hrenovke 30—32, kranjske 35—40, tlačevke 20—26. Konjsko meso 4—7. ^Perutnina 1 piščanec 15—25, kokoš 30—50, raca 40—55, gos 55—70, puran 80—110, zajec po velikosti 10—50 Mleko l 1 2.50—3, smerna 10—16, surovo maslo 40—45, čajno 55—60, kuhano 45—50, ementalski sir 90, polemen-talski 40, parmazan 90, sirček 4—7. Jajce komad 0.75—1. Moka pšenična 3.50—5.75, ržena 4—6, koruzna 2.50, Pšenični zdrob 6, koruzni zdrob 3—4-50. . Ako ni drugače označeno, se razume-30 cene v dinarjih za 1 kg ali 1 L Kovaška obrtna zadruga V nedeljo, 24. aprila se je vršil v dvorani hotela Halbwidl v Mariboru redni zbor Kovaške obrtne zadruge v Mariboru ob številni udeležbi, zbor je otvorfl zadružni načelnik Verzel, ki ie Pozdravil navzočega zadružnika nadzornika g. Založnika. Poročilo načelstva povdarja, da se je st&nj« kovaške obrti znatno zboljšalo, oc®car so se kovači osamosvojili in si pred 3 leiti ustanovili lastno obrtno za-^,ruSO. Nekdanje omalovaževanje kovaške obrti je skoraj docela izginilo in vse obrtne organizacije so začele upoštevati kovaško zadrugo. Da je zadruga že v Prvih treh letih obstoja dosegi® tako le-Pe uspehe, je v Prvi Vrsti zasluga zadružnega načelstva, ki bo ga pa podpiral« v njegovem težkem delu tudi obrne oblasti, radi česar je zadružni ®bor soglasno izrekel javno zahvalo srezkima Poglavarjema, mestnemu magistratu in obrtoozadružnema nadzorništvu, zlasti Pa obrtnemu referentu pri magistratu K. dr. Rodošku m obrtnozadružnemu n*da5ornikn g. Založniku. V Priznanje uspešnega in agilnega delovanja dosedanjega načelstva j© zadružni zbor »oglasno izvolil dosedanje elane zopet aaa nadaljna tri leta v načelstvo z z. F. Verzelom na čelu. Le Ujesta) podnačelmka se poveri g- Alojzu n&larju iz Krčevine, mesto odstopnega člana načelstva g. F. Šabeder w Tezna pa je vstopil v načelstvo Josip RoJ iz plača. Policijska kronika. V "oči od ponedeljka na torek je Mo aretiranih 6 06eb, podanih pa je bilo 20 Prijav r»d>i najrazličnejših prestopkov Po večini radd kolesarjenja po jftepoMedaoili poteh. /port NedeS ske tekma Radi Pomanjkanja prostora smo mogli v včerajšnji številki objavita le rezultate nedeljskih tekem v Mariboru. Ker pa sta bili obe glavni tekmi, nogometna in hazena, velike važnosti, Prinašamo danes še par opazk. Rapid se je v tekmi Proti celjskim Atletikom z sigurno zmago (6:2) plasiral v finale za Prvenstvo Slovenije, ki se bo igralo 15. t. m. v Ljubljani. Atletiki imajo dober materija.] in so se Rapidu dobro upirali v prvem polčasu, ki je ostal zato z 2:2 neodločen. V drugem polčasu Pa se je Rapid vigral in zaporedno dosegel 4 nadaljne gole ter ž njimi zmago. Kvaliteta igre je trpela radi razmočenega igrišča. Sodil je g. Kra-maršič iz Ljubljane dobro- , Veliko zanimanje je vladalo tudi za hazensko tekmo med obema najmočnejšima družinama mariborskega okrožja SK Maribor in SK Mura iz Murske Sobote. Mura je igrala požrtvovalno in pokazala dobro taktiko pred golom, vendar pa ni bila kos hitri in odločni družini Mariborčank. Potek tekme je bil izredno živahen. Takoj v prvi minuti je Mura izrabila splošno nervozo in dosegla vodilni goal; toda že v peti minuti je Maribor izenačil in prevzel inoijativo. Stalno premoč ie dodobra izkoristil in zaključil prvi Polčas v razmerju 7:2. — V drugem polčasu ostri tempo ni Popustil, tudi razmerje moči med družinama je ostalo isto, samo s to razliko, da je vratarica Mure branila z nenavadno sigurnostjo celo najmočnejše strele, kar je tudi pripomoglo družini, da je visok poraz Prvega polčasa zboljšala. Maribor si je z zmago nad zelo nevarnim Protdvnikom priboril dve točki, prihodnjo nedeljo Pa bo meril svoje moči z dokaj resnejšim protivnikom SK Ilirijo, prvakom Slovenije. Sodil je g. Voglar dobro, prezrl pa je nekoliko tehničnih napak. Dijaški športni dan v Celju V nedeljo se je vršil v Celju dijaški športni dan, katerega glavni točki sta tvorila lahoatletski miting in nogomet-na tekma med dijaškimi moštvoma Na-predek in Sloga. Lahkoatletskega mitinga so se udeležila društva Napredek iz Maribora, Preporod iz Ljubljane in Sloga jz Celja. Miting je uspel prav dobro in dosegel lepe rezultate. Zlasti »ta se odlikovala Ljubljančan Režek na 100 m in Mariborčan Kovačič na 1500 m. Iznenadil je tudi Mariborčan Lah, ki je brez treninga za-vral prvo mesto v skoku in ob Palci. Kon 5na klasifikacija je bila Ljubljana 38 točk, Maribor 25 in Celje 9. V nogometni tekmi Napredek:Sloga, ki je končala 6:1, se je odlikoval Napredek z lepo kombinacijsko igro, dočim je napad Sloge docela odpovedal. V Celju je vladalo za nogometno tekmo in lahkoatletski miting veliko zanimanje. ITO - Dasta za A je Dali! Sloviti trasrikomik Charlie Chaplin jc dobil od nekega londonskega va-1 rijeteja ponudbo, da igra glavno vlogo ! v novi burki. Lastnik varijeteja. ki je zelo bogat človek in obenem komunistični poslanec v angleškem parlamentu. ponuja Chaplinu 750 funtov ali po naše okrog 200.000 Din tedenske plače; garantira mu antražman za 20 tednov, tako da bi Chaplin v tem času zaslužil okrog 4 milijone dinarjev Ali je Chaplin ponudbo sprejel, listi ne povedo. Kakor znano, so lani v Ameriki posneli v filmu nekdanji operetni šla-ger »Veselo vdovo«. Že opereta sama namiguje v ne baš laskavi obliki na predvojne razmere v Črni gori in na črnogorskem dvoru. V filmu se godi to še v večji meri in je bilo zato njegovo predvajanje prepovedano ne le v Jugoslaviji, ampak tudi na Češkem. Te dni bi morali film igrati v Parizu. Črnogorski princ Danilo, ki živi v francoski metropoli, pa je vložil pri sodišču zahtevo, naj se predvajanje prepove tudi v Parizu, ker film na nedopusten način smeši bivšo črno gorsko dinastijo. Princa zastopa sloviti pariški odvetnik in politik Paul-Boncour. zato pričakuje javnost s tem večio napetostjo razsodbo sodišča. Na Dunaju itrrajo ali bodo isrrali te dni več novih filmov, od katerih omenja kritika pohvalno zlasti te-le: »Sadizem« s slovito Hugnetto Dnflos. »Man^verska fubica« s Hanni Wei P'5. »Mo? v kovčegu« z Douglasom Fairbanksom, novi ruski film »Pe-trograd^ki kurir« z ist posestnice z upeljano obrtjo, -piše s sliko prosim pod .Cve 1 maj 333* na podružnico etra*, Maribor. Tajnost pod ajamčena. ZASTOPNIKI ZASTOPNICE kt obiskujejo privatne stranke. *e sprejmejo za prodajo novega »r«! meta. Kolekcija zelo malhna rimet brez konkurence Krat-pismene ponudbe z natan-jčflhn naslovom na upravo .Jutra" jv Maribora pod „Visoka provi 20 Raspls! Oddajo se zidarska, slikarska in pleskarska dela pri šolskem poslopju v Rušah pri Mariboru. Interesenti se naj obrnejo na krajni šolski svet v Rušah do 1. junija 1927. 21 D/. Anton odvetnik v Mariboru preseli svojo pisarno s 1. majem 1027 na Aleksanorovo cesto štev. 11 /. nadstropje. m Šofer Izkušen, zanesljiv, 24 let star. Zmožen vseh popravil, dober ključavničar. z večletnimi spričevali, Išče službe pri boljši družini ali podjetiu. Dopise se orosi na J. S. Marčec. Matlbor, Tattenbahova ulica 1