Naše casopisje. (Iz peresa spodnještajarskega rodoljnba.) V časopisji ali novinarstvu tiči velika, rekel bi da za političen razvoj narodov največa moč. Treba je torej, da se ta moč primerno organizuje; §e tako močan konj ti ne bo kaj prida opravil, če ga nikdar dobro ne uprežeš. Vsak časopis bo svoj namen tem bolj dosegel, čim bolj je v narodu razširjen. Razširjenje dobrih časopisov bi torej morala biti ena izmed prvih skrbi naših narodnih voditeljev. V narodu se imajo Steti k veljakom slovenski župani. Da se urijo v svojem poslu, da se morejo pri volitvah in enakih imenitnih priložnostih primerno obnašati, treba je, da berejo časopise, vsaj vsak enega. Vortitelji naroda bi torej naj skrbeli, da dobiva vsak župan na Slovenskem eden časopis. Na Štajarskem se da to celo lahko omogočiti; imamo dva izvrstna lista, »Slov. Gospodar« v Mariboru in »Domovino« v Celju. Za >Slov. Gospodarja« bi se moralo postaviti politično društvo in stvar bi se potem lahko izvrSila; treba je le poizvedeti imena vseh županstev v vseh okrajih in list vsem pošiljati. Želeti bi le bilo, da list izhaja dvakrat na teden. Če bi se tako storilo, bilo bi na tri strani pomagano: Župani bi dobivali za svoj slabo plačan trud brezplačno list, torej vendar nekako majhno dobroto; župani bi se podučevali v vsem potrebnem, bi torej imeli priliko biti res pravi župani, ki bi zamogli svojim občanom povedati in njim svetovati, kar so brali v časopisu; >Slov. Gospodar« in »Domovina« bila bi — in to je važno — nekaka uradna lista za voditelje naroda; če bi ti-le želeli, da se ta ali druga stvar tem hitreje izve na vsem Slovenskem, če bi hoteli, da se vname občna agitacija v kaki zadevi, če bi bilo treba, da se sklenejo protesti zoper kako nam sovražno naredbo itd. v vseh teh slučajih bi trebalo le se oglasiti v dotičnih listih in v kratkem bodo ob enem znali vsi župani, kaj jim je storiti. — Tačas še smo s tem v marsikterih krajih jako na slabem. Župani, ki ne berejo nobenega lista, večkrat ob času volitev in drugih važnoslih že le kratko pred odločilnim trenotkom na pol izvedo, za kaj se gre. Taki možje niso in ne morejo biti zanesljivi, ker so premalo poučeni. Vsled tega doživimo žalostne dogodke, da najdemo naše slovenske može marsikdaj na nasprotnikovi strani. Krivi so tega voditelji, ker ne skrbijo dovolj za politično izobražbo vseh slovenskih županov. Da se ta moj nasvet izvrSi, k temu ni treba Bog v6 kakih priprav in premetenih premisljevani, kakor da bi se namerjavalo sredozemsko morje ribiti. V vsaki župniji nahaja se gotovo vsaj po eden dopisnik »Slovenskega Gospodarja<. Ta naj zapiše imena vseh županstev svoje župnije in pošlje ta imenik dotičnemu uredniStvu; imen županov ne bi trebalo zapisovati, ampak kratko: Županstvo v N. p. N. Na delo torej; vsak dan, ki se v tem zamudi, je zguba. Če tega ne zmoremo, onda pojdimo z našim narodnim gibanjem — spat.