Zaradi dohodka ali zaradi ciljev?
Usposabljanje za naloge Ijudske polovičarstva
Značilnost naSega družbenopolitičnegji si-stema je med drugim tudi usposabljanje, ki izvaja domala v vseh družbenih sredinah. Usposabljanje izvajamo za delo v samouprav-nlh organth. skupščtnskih sistemov za delova-nje v posameznih družbenopolitičnih organi-zacijah. usposabijamo se za strokovno delo preko strokovnih združenj, da ne omenjamo redno usposabljanje in usposabljanje (šola-nje) ob delu Usposabljanje za naloge Ijudske obrambe in družbene samozaSČite pa je po-sebna oblika usposabljanja, ki prežema vse druge oblike usposabljanja m poteka od osnovne Sole do fakultete ter je sestavni del rednih nalog in opravii
Tovrstno usposabljanje se izvaja v dveh oblikah: v obliki specialnega usposabljanja in ob vsakem drugem usposabljanju V vsaki obliki usposabljanja so prisotne elementprne naloge obrambe in zaSčite ta potrebe sociali-stičnega samoupravljanja, kar pomeni za praklično delo
\z dosedanjih metod in oblik usposabljanja imamo vrsto dobrih pa tudi slabih izkuSenj Pri organtzacijskem pristopu je bilo veliko razi'č-nosti od koncepcije posameznih prograrnov do načina izvedbe usposabljanja. Programi usposabljanja, ki ga izvajajo družbenopoHtič-ne organizacije, uvrščajo problematiko obrambe in zašfiite in na (em področju trflajo dokaj dobre rezultate Drugače pa je z uspo-sabljanjem, Ki je namenjeno delegatom. Že vrsto let usposabljamo za naloge Ijudske obrambe in družbene samozaSCite. Tudi na tem področju imamo različne metode in pri-stope, čeprav je pristojnost za tovrstno uspo-sabtjanje določena.
To nalogo imajo upravni organi občin tn republike, vsak prenos te naioge na posamez-ne izvajalce pomeni odmikanje od zastavljenih nalog oziroma odmikanje od zastavljenih ci-Ijev.
Organiziraii nek tečaj, pozvati udeležence, dogovoriti se s posameznrkom za predavanje Se ne pomeni, da je deto v celoti opravljeno Uspoaabljanfe za naloge ijudske obrambo in družbene samozašfiite je proces, ki se začne v prvem razredu osnovne šole in se konča na šrednji, viSji oziroma visoki Šoli. po drugi slra-ni pa se prične z zaposlitvtjo in se konča z usposabljanjem za posamezne naioge. Ob tem pa poteka usposabljanje občanov. kot najširša oblika za naloge Ijudske obrambe in družbene samozaščite
Izvajanje lako obsežnega sistema usposab-Ijanja zahteva kontinuirano delo, ki se prične z dosledno evidenco prebivalstva, usposatJlja-njem za različne naloge, snovanje najbolj pri-mernih rnetod in oblik z*usposabijanjem pre-davateljev. nadaljuje se z izvedbo in se konča z ocenjevanjem in praktičnimi vajami.
V bistvu je to neločljivi proces, ki zahieva nenehno delo in v sedanjem razvoju sodobnih metod in oblik ter koriSČenje sodobnih ufinih pripomočkov, vse to s ciljem, da se doseže učinek
Usposabljanje za naloge Ijudske obrambe in
obrambe ne dopušča ntkakršnega
družbene samozaščite ne dopuSča nikakršne-ga polovičarstva (prenos posameznih nalog na izvajalce) Še manj pa, da se na račun tega usposabljanja ustvari "lov« za dohodek na račun zastavljenih ciljev
Ob razrešitvi financiranja Ijudske obrambe so se čez noč -usposobili" številni subjekti. ki so se razgtasili za edine pokiicane, ki bodo izvajali usposabljanje za naloge Ijudske obrambe in družbene samozaičite.
Dosedanji način usposabljanja preko posa-meznih izvajalcev ima dve negativni dimenziji. Prva podpira zaslužkarstvo, množi pogodbe-no delo mimo organizacij (ZB. ZRVS, NZ. CZ). ki imajo v procesu usposabljanja posebne na-loge. Druga negativna dimenzija je v tem, da razru založniki izdajajo serije žepnih knjižic, kalerih prakttčna vrednost je vprašljiva. Pro-dajajo pa se v glavnem preko upravno polittč-ne »linije". Konkretno: za usposabljanje pre-bivalstva za naloge Ijudske obrambe in druž-bene samozaSčite, izvedeno v občini Ljubljana Bežigrad v lanskem letu, ni bilo moč dobiti primeme literature, kljub poptavi izdanih knji-žic Tu se zopet vsiljuje zaključek, da založniki pristopijo k izdaji omenjenih knjižic prej zara-di zaslužka kot zaradi praktičnih potreb.
Naslednji problem pri tovrstnem usposab-Ijanju so kadri Znani bežigrajski primer pred leti je bil, ko je diplomirani pravnik izdeloval samoupravne akte za delovne organizacije in to krepko zaračunal. v svoji delovni organiza-ciji pa te zadeve ni imel urejene. Lahko si predstavljamo. kakSen bo pouk prebivalstva o splošnem Ijudskem odporu. ki ga bo posredo-val predavatelj. ki ne pozna metode obramb-nega načrtovanja in specifike posamezne kra-jevne skupnosti. Pri izvajalcih »delavskih uni-verzah« je to možno. Sktene se sporazum med delavsko univerzo in tistim predavateljem inje zadeva opravljena. Tako razreŠevanje kadrov-skih vpraSanj je milo rečeno neodgovorno z edinim ciljem - zaslužek.
Kadrovska problematika se reSuje preko or-ganizacij, ki imajo doiočene naloge vsistemu usposabljanja za naloge ijudske obrambe in družbene samozaščite. V prvi vrsli je to Zveza rezervnih vojaških starešin, ki je svojo kadrov-sko moč pokazala na jesenskem usposablja-nju Nadalje je Zveza borcev. ki nam lahko v mentorski obliki veliko pomaga. Pripadniki narodne in civilne zaščite ter čtani gasilskih društev so usposobljeni Ijudje. ki svoje znanje lahko prenašajo na druge
Za tako kompleksno razreSevanje kadrov-skih potreb so odgovorni upravni organi v sodelovanju z naštetimi organizacijami. Pose-ben problem predstavlja usposabljanje preda-vateljskega tima, ki mora delovati ludi takrat. ko plačila ne bo. družbeni interesi pa bodo narekovali aktivistično delo
Tako zastavljeno problematiko je otjravna-val Svet za Ijudsko obrambo. varnost itTdruž-beno samozaščito in sklenit, da usposabljanje za naloge Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite organlzira in vodi upravni organ.
M. RADOSAVLJEVIČ