Zgodnja Hatollsk cerkven Umi. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velji po poiti za celo leto 4 gld. 60 kr., ta pol leta 2 gld. 40 kr, z* pravici spoznala, da s tem zamore svojo častitljivo pomočnico (patrono) naj bolje počastiti. Kakor za vse bog- Ijiibne duše, tako so bili tudi za to služabnico Božjo dnevi sv. Obhajila njeni naj srečniši dnevi, in njena osebna cerkvena pobožnost, ki jojevsakpraz nik razun očitne službe Božje opravljala, je take častne dni gotovo eno uro dalje terpela. Veliko g -rečnost in pobožnost je tudi razodevala do britkega terpljenja in smerti Jezusa Kristusa. Postni čaB ji je bil zatorej posebno svet ča*. Razun ojstr^ga postnega pritergovanja je ob tem času vsak dan pobožnost sv. križevega pota opravljala, pa k temu tudi svoje otroke priganjala. Ob nedeljah in praznikih je rada kake podučne bukve brala še raji pa življenje svetnikov, v čiraur je bila sčasoma posebno znajdenn, ter je vedila o tem veliko pripovedovati. Njeno naj ljubše vedrilo so bile svete pesmi, ki jih je prepevala s svojimi poštenimi deklami in pozneje s svojimi odrašf-nimi hčerami, tako da je bilo mnogokrat v njeni hiši pravo veselje. To vedrilo je bilo pa tudi primerno razodevanje njenega dušnega miru in pokoja, ki je bi: srečen sad njenega bogaboječega življenja. Njeno ponižno in modro obnašanje ji je bilo že davno pridobilo splošno spoštovanje in ljubezen; v znam-nje pa, da je bila tudi v nebesih v veliki milosti, je na zadnje še precejšen košček križa v dar prejela. Boleh-nost, ki jo je že dalj časa nadlegovala, se je v prav hudo, dolgo in neozdravljivo persno bolezen sprevergla. Na bolniški postelji je Gospod izvolil svojo zvesto služabnico djati še na poslednjo poskušnjo, ktero je pa prečastito dostala. Kakor vsi, kteri so imeli opraviti pri njeni bolniški postelji soglasno pripovedujejo, je ni bilo nikoli slišati tožiti ali tugovati, ako tudi so bile bolečine se tako silne. Ob takih britkih urah je v roko vzela sveto britko martro, jo serčno poljubila in tiho djala: „0 terpcči Jezus, poterdi me!" Ker je bolezen čedalje hujši in nevarniši prihajala, se je dala previditi s svetimi zakramenti za umirajoče. Pri tej priložnosti se je njena priserčna ljubezen do Jezusa prav spodbudljivo razodela. G »tova zavčst, da sedaj Jezusa prejme kot popotnico v večnost, je njeno vero in ljubezen do njega še pomnožila, in v trenutku sv. Obhajila se je obodvoje nedvomljivo pokazalo, tak", da so bili vei pričujoči z mašnikom vred močno ginjeni. Ni sicer govorila z jezikom, pa toliko živnjsp je govorilo njeno obličje, ko so se njene oči naj perv > kot zamaknjene v sve»o Hostijo vperle, potem pa, ko je Jezusa prejela, so se sklenile in solze ljubezni potočile. Kadar jo je duhovni pastir obiskal, je imela vselej veliko veselje, in ko je na njegovo tolažljivo prigovarjanje pazila, je bilo viditi, da je pozabila na vse bolečine, ki so jo skor neprenehoma v persih mučile. Sploh je ves čas svojega življenja imela visoko spoštovanje do duhovnih pastirjev; ako je pa kje od koga slišala kake pregreške, jih je z ljubeznijo pokrivala in zagovarjala, ter ni mogla terpeti, da bi bil kdo koga opravljal ali zasramoval. Tako je pretekel dan za dnevom njene bolezni, v kteri se je s čudovito vdanostjo in po-kojnostjo smerti bližala, ter je svojemu sinu, kakor tudi trem hčeram koristne nauke in opomine dajala. Naposled je zasijal dan njene razveze. Že zjutraj so se pokazale znamnja bližnje smerti. Na njenem bledem, od bolečine upadlem obličju se je še razodeval mir nebeški, tudi ]e do zadnjega trenutka svoj čisti um in zavednost chrauila, in poslednje ure le za milost in usmiljenje k Bogu klicala. Proti poldnevu so ji se duhovna poklicali ; ko je angeljsko češenje zazvonilo, je jela umirati, poprej je še razločno in razumljivo rekla: „Otroci, molite, molite! potem bote srečno umerli. Jezus, Marija in Jožef!" Se enekrati je težko zasopla, ter prestala in dokončala vselej zvesta služabnica Božja. — Njen duhovni pastir je potem rekel: „S pokopom blage kmetice Marije.....moja najboljša faranka v grobu počiva!" - Blagor taki duši! Blagor pa tudi hiši in družini, ktera tako mater iu gospodinjo ima! O naj bi tudi naša Slovenija takih mater in gospodinj prav veliko imHa! P. Zamorska rte ki i va. Izgled imenitne bogoljubnosti. (Dalje.) „Ali hočeš materi veselje narediti V" „Hočem, ktero veselje pa V" — „Nič se ti ni treba bati." „0, že vem, že vem, hočeš mi pritisniti obliž (flašter, ki dela mehurje) in me poškodovati, tega se tako bojim. Vendar", je rekla odločno, „le pritisni mi ga; hočem ubogati, Jezus mi bo dal svoj blagoslov." — Naslednja noč je bila mirna. Ko se je danilo, je rekla deklica sestri: „Celo noč nisem nič spala". — „Ali te je obliž tako Cekel?" „0 ne, ne, to ne. Pa bila sem tako vesela, er sem bila pokorna; Jezus mi je rekel ▼ sercu, da je zadovoljen z menoj." Obliž je sicer polajšal bolečine v glavi, toda nadloga je vdarila v desno roko, kjer se ji je naredila boleča oteklina. Poskušali so mazila, pa zastonj. Roka je vidno otekala. Jozefina je prenašala ' shujšano terpljenje z novo serčnostjo. Ker je ravno po noči naj več terpela, jo je bolniška strežnica prosila, naj jo vendar brez straha pokliče, kolikorkrat je potrebuje. Toda poterpežljiva deklica je ni klicala drugač, kakor v naj veči sili. Kadar jo je strežnica prašala, kako je bilo po noči, je odgovorila: „Spala sem malo, ker me je roka tako bolela; pa rekla sem več kot petdesetkrat: „Naj se zgodi volja Božja!" Sestra jo je v časi mogla nekoliko zapustiti. Potem ji je Jozefina ijubeznjivo rekla: „Le mirno pojdi, ne ostanem aama, zakaj Jezus je pri meni z Marijo in Jožefom in mojim angelom varhom". Neko jutro se je zbudila nenavadno vesela. „To noč", je klicala, „sem bila tako dolgo v nebesih!" — „Kaj si pa gori vidilaV" vpraša sestra. „Vidila sem lepo ženo še z veliko drugimi in sem ji rekla: „Sveta Devica, jest ne terpim toliko kakor Jezus! Jest bi tudi rada, kakor on, imela ternjevo krono na glavi, žeblje skoz roke in noge, in sulico skoz serce!" — Sv. De vica mi je odgovorila: Misli na terpljenje Jezusovo, terpi še samo nekoliko radovoljno, potem bom prišla p6-te in te b>ra seboj v nebesa vzela". Prosila je bukve od terpljenja Jezusovega. Med branjem se ni mogla solz zderžati. Zaklicala je: „0 kako zelo mi pomagajo te bukve radovoljno terpeti!" Vsih tih pobožnih zdihljejev ni nihče v nji budil, nasproti, še ustavili so jih večkrat, rekoč, da prava po-božuost ni samo v pobožnih besedah, solzah in zdihlje-jih, temuč zlasti v tem, da človek rad iz ljubezni do Boga terpi, vedno njegovo sv. voljo spolnuje in vselej svojo lastno voljo zatajuje po nauku in zgledu našega ljubega Zveličarja. Nekega dne je bila nad tim vednim opominjeva-njem nekoliko žalostna in je rekla: „Pa tudi jest imam veliko veselje nad terpljeujem, in če bi mi Bog hotel še več nadlog poslati, bi bila tudi še zadovoljna. Tudi sem Jezusu obljubila, nikoli ne po svoji volji ravnati." — Kadar jo je sestra vprašala, ali hoče to ali uno, je odgovorila: „Povej mi ti, kaj naj storim, zakaj če si sama kaj izvolim, storim svojo voljo". V tej zadevi si je prizadjala veliko silo in posrečilo se ji je prav dobro. Vsak dan je dosegla nove zmage. (Dalje sledi.) Cerkveno pretnoienfe• *) V v o d. Ljudje imajo večidel o cerkvenem premoženji napčne in krive umke in zapopadke in dostikrat prešerno zahtevajo, naj bi se cerkveno premoženje v take reči in namene obračevalo in rabilo, v ktere jim ga cerkveno ključarstvo privoliti ne more in ne smč. Takim ljudčm ▼ podučcnje, — cerkvenim ključarstvom v opravičenje, — in vsim drugim v razvedbo in vodilo (ker je dolžnost vsih: cerkveno premoženje braniti pred sovražniki, pred poškodovanjem in poropanjem) bi utegnil sledeči spis primeren in pomagljiv biti. *) Ta inocuo petrcbni in Času čisto primerni poduk bode prihajal z.iporedoma v oddelkih, da vsak lahko vse nasproti študira io um«>va to imenitno tvarino. Vr. L Kaj je cerkveno premoženje? Cerkveno premoženje sploh ali 1. v širjem pomenu: je vse to, kar je last kake cerkve, farovža, kaplanije, mežnarije, bodi si že а) v denarjih gotovih ali naloženih, v dolžnih pismih, obligacijah, v zlatnini, srebernini ali druzih dra-gotah ali vrednostih; б) v posestvih zemlje, zemljiš ali gruntov, njiv, no-gradov, travnikov, seč, drevesec, pašnikov, vertov; c) v pravicah, n. pr. na srenjskem derva dobivati, živino pasti, steljo grabiti; d) v prihodkih, postavim: desetina, kolektura ali bira v denarjih, mnogoterih žitih, ali druzih pridelkih. Vse to cerkveno, farovško, kaplanijsko, mežnarsko se v širjem pomenu imenuje cerkveno premoženje. 2. V ožjem pomenu je pa cerkveno premoženje le samo to, kar je posebej odločeno za cerkev, t. j. za Božjo službo in duhovne opravila, kot: svete posode, mašna in druga obleka in orodje — in za vse to določeni prihodki a—d, kteri se le samo za cerkev, njene opravke in potrebe smejo rabiti, in od kterih je vsako leto škofiji poštčv (rajtengo) dati. Kar je pa odločeno a—d za vžitek fajmoštru, kaplanu, mežnarju itd., se sicer imenuje farovško, kaplanijsko, mežnarsko; pa le vžitek gre fajmoštru, kaplanu, mežnarju, dokler opravlja službo fajmoštra, kaplana, mežnaija; last ali lastnina je pa Cerkve, in sicer edine, svete, katoliške, apostoljske Cerkve, zakaj vse, kar koli je bilo kaki posebni cerkvi dano ali darovano, je bilo po namenu in prav za prav le darovano in posvečeno Gospodu Bogu, kterega zemeljsko telo je sveta Cerkev v svoji vesoljnosti in občoosti. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Is Ljnbljane. Pastirski list milostnega kneza in škofa omenja dobrote in skrivnosti Božje, ki jih obhaja sv. Cerkev v cerkvenem letu od adventa do posta. PreBto-pivši na postni čas popisuje potrebo očiševanja za velikonočni čas, in ljubezen sv. matere Cerkve, ki nas tako skerbljivo vabi, da postergajmo stari kvas, slecimo starega človeka in oblecimo novega v svetosti in pravici. Eden posebnih pomočkov k temu očiševanju in resničnemu poboljŠanju pa je post, s kterim si zlajšamo zmago duha zoper poželenje, se obvarujemo povernitve v greh in zadostujemo neskončni pravici Božji. Po skazovanji, da so se verniki ob vsih časih postili, da je Cerkev post vselej zapovedovala, je omenjeno, da postne postave niso bile povsod enake, ampak različne po razločnih krajih, zmožnostih, potrebah in opravilih. Na vse to sv. Cerkev ozir ima v svoji modrosti in milosti, ko post zapoveduje. Po teh spremembah, pravi dalje pastirski list, je v novejšem času tisu-čerim in tisučerim silno težavno, cerkveno postavo o postu po vsi obsegi spolnovati. Obernili so se torej milostni gospod knez in škof, kakor je storilo več sosednjih škofov, do sv. Očeta papeža ter so gledč na premenjene razmere dosegli obširnisi polajšanja zastran vživanja mesnih jedi o postnih dnevih, ki jih naznanuje pastirki list ob koncu. Pristavljajo pa slednjič viši pastir, da ima veliko zaslužen je pred Bogom, kdor se polajšanja ne poslužuje, ampak se posti po vsi stari ojstrosti v duhu zatajevanja in ne sodi tistih, ki se polajšanja poprijemajo. Naj pritežniši reč, ki jo pa ljudje naj raji opušajo, je pri postu „pritergovanje" — in to ostane, zakaj vse postne dni skoz leto — zunaj nedelj — je dovoljeno le enkrat na dan do sitega se najesti, če tudi je zarad mesnih jedi velikrat prilajsanje. Is Ljubljane. (Pogled nazaj na sveto leto. Nekteri znameniti zgodovinski dogodki.) Visokočastitljivi gospod stolni dekan in fajmšter Jožef Zupan ao si mnogo prizadeli, da bi si verniki sv. leto obernili v dušni prid. Večkrat so zato skozi leto pridigali od sv. leta in od odpustkov, posebno v adventnem času pri službi Božji in pri procesijah, v slovenskem in nemškem jeziku. S pridigo so tudi sveto leto slovesno sklenili. Pridiga ima med drugim tudi nekaj tehtnih zgodovinskih dogodb. Zato in v poživljenje dobrih sklepov, storjenih v sv. letu, naj iz omenjene pridige nekoliko posnamemo. „Ob času milosti te uslišim, in v dan zveličanja ti pomagam. — Glej, zdaj je milostni čas, zdaj je dan zveličanja! — Kakor sodelavci Božji pa vas oporni njamo, da si nikar ne dajte milosti Božje zastonj ponujati! — O da bi vender spoznalo tudi ti (mesto, ljudstvo), in zlasti ta tvoj dan, kar je tebi v zveličanje. — Danes, ko slišite njegov glas, ne zaterdite svojih sere! — Le še 40 (30, 20, 10) dni, in čas milosti — Bveto leto — je minul!" 8 temi besedami sv. pisma sem vam kakor vaš duhovni pastir klical v vsih pridigah minulih dni. Zdaj pa se je sveto leto med bučanjem zvonov po vsih cerkvah pogreznilo v morje večnosii. Mnogim so se solze udirale po licih, ker druzega sv. leta ne bodo več doživeli, in nazaj poklicati ne more nobeden — tudi ne ene ure. Le ozirati se nazaj v pretečeno leto še premoremo; danes moram le še klicati: „Storite vredni sad pokore!" 1. Potem so omenili, kako je bila precej v začetku sv. leta kakor središe za Slovence v atol j □ i cerkvi vsta-novljena bratovšina „naše ljube Gospe presv. Serca" ter je bila 29. mal. travna blagoslovljena umetno izdelana in spodbudna statva Marije Device; dalje, da ie veliko tisučev Slovencev že v bratovšino zapisanih ter se iz tisučev in tisučev aerc vzdigujejo prošnje k naši ljubi Gospej; vsak teden „Zgodnja Danica'4 naznanja uslišana molitev in podeljenja milost, veliko pa jih ostane skritih. Ako bi bilo pa tudi le to, kar verno, moramo danes z naj globokejši hvaležnostjo napolnjeni klicati: „Ne nam, o Gospod, ne nam, ampak svojemu imenu daj slavo!" Vsim dobrotnikom bodi izrečena serena hvala ; Bog plačaj! 2. Pri blagoslovljevanji križevega pota 28. vinotoka 1860 sem s tega svetega kraja rekel: „Upam, da bo ljubeznjivo šmarnično češenje eno roko, in ginijiva po-božnost križevega pota drugo roko podala meni in vsim dobrotnikom, kadar bomo šli v grob in v večnost. Danes pa pranim: „Upam, da nam bo bratovšina naše ljube Gospe podala obč roke." 3. Opomnili so nadalje preimenitne slovesnosti 16. rožnika, kakoršne še nismo vidili, ko smo se na povelje sv. Očeta Pija IX z vso katoliško Cerkvijo darovali presv. Jezusovemu Sercu. 4. Omenili so slovesnega posvečevanja milostnega škofa v naši cerkvi 5. kimovca 1875. Vidili so Ljubljančani, ko je kardinal Spina 1. 1821 v pričo našega in ruskega cesarja in napolitanskega kralja posvetil za škofa nekega očeta iz kapucinskega reda; vidili so, ko so ranjki škof Ant. Alojzij 1. 1832 posvetili teržaškega, 1. 1855 goriškega škofa; da bi bili pa kteri ljubljanskih škofov tukaj v naši cerkvi posvečeni, tega ne najdemo nikjer zapisanega. Spodbujali so vernike k molitvi za novega mil. škofa, da bi z močno roko deržali pastirsko palico v čast sv. katoliške Cerkve, v zveličanje skorej 500.000 duš; — v naših žalostnih časih je še posebno potreba moliti. 5. Niso pozabili poslušavcev zaverniti tudi na ranj-cega mladega, bogoljubnega, za vse dobro silo vnetega duhovnega pastirja v naši bolnišnici, P. Klemena. Ne-utrudeno je delal zjutraj od 4 do večera v spoved niči in bolnišnici vsaki dan sv. leta, ob koncu pa ga je Bog poklical, da uiu da plačilo. Žalost, j6k in aU>k je bil v bolnišnici in pri pogrebcib, med kterimi je bila tudi njegova žalujoča mati, kakor pri mladenču iz mesta Najma. Ta glasni jok, to veliko žalovanje je pa čast za ranjcega, za duhovstvo, sv. Cerkev, ki je imela ▼ njem zvestega služabnika, odgovor je sovražnikom sv. vere in njenih služabnikov, ki duhovne zaničujejo, da ljudi zapeljujejo in neumne delajo. Odgovoriti jim moremo in reči: Pogi^jt*« jok, glejte žalost in solz«* starih in mladih, moških in ž«*nskih, in vprašam vas: Povejte mi, ali tako objokuje človek, kteri je nepotreben, ki druge zapeljuje ali neumne dela V Menite, da bode pri vaši smerti tudi taki jok V Po kom »e jokaV Po starših, bratih in sestrah, prijatlih in dobrotnikih. Prašajt* ljudi in odgovorili bodo: Mi jokamo, ker smo zgubili dobrega duhovnega očeta, zvestega pastirja, modrega učenika. In jest pravim, le jokajte; dokler bodo verni tako jokali ^o svojih dobrih duhovnih, je vsim vidno, da naša sv. Cerkev je zidana na skalo, ki je sovražniki ne bodo premagali. Nam pa so tolažilo besede, kter«; so govorili papež Benedikt XIV. ko so jim naznanili, da je umeri zdaj med svetnike prišteti Leonhard a Portu Mavrici jo, rekli so: „Veliko smo nad njim zgubili, pa mogočnega besednika v nebesih zadobili". V oziru na sveto življenje in bogato delavnost tega pravega sina sv. Frančiška menim, da smem zaklicati z besedami sv. Cerkve: „P. Členjena, hic pauper et humilis, coelum dives ingreditur, hvmnis coelestibus honoratur: O. Klemen, tukaj ubožen in ponižen, bogat v nebesa gre; nebeške pesni ga čas te/' Opomnjeno je bilo še dalje, kako je dušni prid naj imenitniš^ in naj koristniši del tega, kar smo prejeli v sv. letu. Ceterto nedeljo v postu smo cd sv. Očeta Pija IX oklicano sv. leto oznanili, večkrat in večkrat prosili in vabili, naj bi se obilno vde' zevali dobrot tega milostnega časa. Bogu bodi hvala, veliko iz vsih stanov ae jih je vdelež^valo pri obiskovanji cerkev, pri ss. zakramentih. Ginljivo je bilo viditi njih tavžente in tav-žente po u!icah in po cerkvah glasno moliti. Posebno spodbudljivo p» je bilo zjutraj ob štirih, ko je bilo po potih in ulicah vse tiho, samo molitev sv. „rožeiikranr>V se je razlegala. Vprašam vas danes, ali je komu žal, da je za sv. leto vse lepo opravil, da je bil pri procesijah, pri aa. zakramentih? O gotovo zato ni nikomur žal; žal je pa mnogim, kteri so tolike dobrote in milosti v nemir pu-šali in morebiti čisto zanemarili. Vsim pa, kteri so tako očitno spričevanje dajali, da bo zvesti otroci sv. katoliške Cerkve, bo gotovo bogato Bog plačeval že tukaj, posebno pa na smertni postelji in tamkaj v večnosti. Vsak pa vender ve, da to še ni vse, kar smo storili. ,,Storite vredni sad pokore!" vam kliče pridigar v pušavi, s v. Janez Kerstnik. Potreben je pravi duh pokore, resnična volja in rezno prizadevanje življenje poboljšati itd. Sv. Cerkev je ob vsih ča6ih le zares spo-kornim ter čisto poboljšanim grešnikom odpustke delila. Nepoboljšanim, prederznim, v hudih navadah zakopanim grešnikom Cerkev še veljavne odv ze ni mogla podeliti, koliko manj odpustke! Duh sv. Cerkve pa je ravno tisti, kakor je bil kdaj. Pojasnjeno je bilo, kaj je storiti tistim, ki so bili vdani opravljanju, obrekovanju, napuhu, jezi, nesramnosti in nečistosti, nezmčrnosti v jedi in pijači; kako povračati morajo tisti, ki so kradli, goljufovali, delali krivice na premoženji. »Zapusti naj grešnik svoje hude pota, verne naj se k Bogu, in jest ga bom usiišal, govori Gospod!" Kadar Cerkev deli odpustke, De odveže spokornika dolžnosti za storjene grehe pokoro delati, z molitvijo, s postom, milošnjo in drugimi dobrimi deli razžaljeni Božji pravici zadostovati, ker odpustki le naši nezmožnosti in slabosti ua pomoč prihajajo, ne pa zanikarnosti in lenobi. Cerkev ne daje odpustkov, da bi nas čisto vsega pokorjenja oprostila, temuč še le obuditi, še le vneti k pokori nas hoče z deljenjem odpustkov. Kliče in govori nam: „Storite vreden sad pokore!" Klečč so poslednjič zahvalili usmiljenega Boga za neizrekljive dobrote sv. leta. O koliko grešnikov je bilo spreobernjenih, koliko veselja se je obhajilo pri angelih v nebesih! Tebi, o Bog, bodi hvala vekomaj! — Ponovili so obljube v sv. letu storjene; — prosili milosti sa stanovitnost vsim, ki so se sv. leta vdeležili; — klicali za milost tistim, ki so oslepljeni dobrote tega milostnega časa zaničevali, naj bi saj pred smertjo še spoznali, kaj jim tekne v njih mir; — prosili so Boga, da bi molitve, ki so po vesoljnem svetu iz milijonov in milijonov sere kipele proti nebu, oblake prederle in rosile nebeško tolažbo, serčnost, zaupanje nad duhovne, škofe in vernike, ki na Nemškem in Švicarskem terpe neusmiljeno zaničevanje, pomanjkanje, preganjanje, zdi-hujejo tudi celo po ječah. Da bi ravno te dobrote obilno rosile na našega sv. Očeta, preljubega starčka Pija, jet nika v Vatikanu, in da bi še doživeli veseli, častitljivi dan zmage sv. katoliške Cerkve. Kako so izrekli „Amen", je tesno napolnjena množica vernikov s korom vred zapela zahvalno pesem. Vse je bilo ginjeno, hvaležno Bogu s gorečimi željami, da bi Gospod pridigarja usiišal, pa tudi, da bi sami mogli fte veliko let s tako gorečnostjo in serčnostjo delati za čast Božjo in za blagor vernikov. Na mnogotere prošnje so gospod stolni dekan sklepne besede dali natisniti na prelepo podobo Marije Device, naslednje namreč: S to zahvalo, s temi obljubami, s temi prošnjami sklenem zadnjo pridigo sedanjega sv. leta; z ginjenim sercem jo sklenem, ker o sv. letu ne bom nikoli več pridigoval. Osem in trideseto leto sem že delavec v Gospodovem vinogradu ljubljanskega mesta. Dan se je nagnil, mračitt se je začelo; o prihodnjem sv. letu bom jest in polovica vas že v večnosti. Toraj serčno želim vam v spomin na sveto leto dati besede: „Bog me vidi, Jesus me ljubi, Marija je moja Mati!" — Vzemite jih sa spomin od svojega fajmoštra, vtisnite jih v serce, kličite v skušnjavah in nevarnostih: „Bog me vidi!" v britkostih, v bolezni, na smertni postelji: „Jezus me ljubi, Marija je moja Mati". — Za slovo od sv. leta podam vsim kakor bratom in sestram roko in prosim tiste, kteri bote sv. leto zopet obhajali, spominjajte se takrat tudi nas, darujte dobre dela tudi sa nas, ki bomo ie v večnosti, kakor smo jih tudi mi darovali za uboge duše v vicah. Kadar koli se bomo pa ločili is tega sveta, Bog nam daj v nebesih pred tronom Božjim skupaj priti. O spreljubi bratje in sestre v Jezusu in Mariji, tamkej vas želim pričakati, če bom pred vami šel is tega sveta; tamkej pa želim tudi vas sopet najti, kteri bote morebiti pred menoj v večnost šli, ter bomo prihodnje sv. leto z našim preljubim sv. Očetom Pijem skupaj v nebesih obhajali in klicali: ..Misericordias Domini in aetemura cantabo! Usmiljenje Božje bom prepeval vekomaj! — Amen!" Ototoik It eerkveaike gospoda Jerneja Voh a. ka plana v Konjicah, ki je ravnokar prišel na svitlo, obsega ,,natančen poduk za Vse ccrkvcne služabnike" in je res knjižica vsega priporoče^anja vredna, v majhni obliki (s 152 stranmi), da jo vsak cerkvenik, masni strežnik itd. lahko v žepu ima in o priliki pogleda in prebere, česar mu je treba za cerkveno službo. Obsega pa občne in posebne pravila za cerkvenika, za sv. mašo in popoldansko službo Božjo. Potem za posebne cerkvene čase, kakor: Advent, Božič, post, cvetno nedeljo in ves veliki teden, velikonoč, razne procesije itd. Enako, kaj je storiti pri deljenji ss. zakramentov, pri blagoslovih, pri bolnikih, pogrebih, mašniškem posvečevanji, pri porokah, zlatih porokah, konečno pri raznih blagoslovilib, kakor vode, velikonočnih jedil itd. Poslednjič je še j.Angeljska služba" ali kako se pri sv. maši streže (mi-nistrira). Zares smo že davno bili potrebni take knjižice in mislimo, da noben cerkvenik ne bode mogel lahko brez nje biti, in tudi drugim, ki imajo pri cerkvi kaj opraviti, ne bo odveč. Še posebno pa je potreben taki poduk sedaj, odkar se je šola ločila od poštene cerkveniške službe. Is te knjižice se lahko vsak sam nauči vsega, kar je treba k omenjeni lepi cerkveni službi. Dobiva se v Ljubljani pri M. Gerberji, v Cel j i pri J. Šmidt-u, v Mariboru pri A. Novaku, v Ljutomeru pri J. Huberji in v Konjicah pri g. apisatel j i — po 25, 30 in 35 kr. Bodi tedaj to delce gorko priporočeno vsim, ktere tiče, {>a tudi takim, kteri želč cerkvenika ali ministrante z epim darilcem razveseliti. Da si pa čitatelji saj nekoliko mislijo, kako se poduk obravnava, postavimo tukaj cerkvenikove opravila za pepelnico, kakor so v bukvicah. P e p e 1 n i c a. 1. Oltarji so od pepelnice do velike noči brez kinča. 2. Na pepelnico: а) prižgi na oltarji 6 sveč; б) na moško stran oltarja položi mašne bukve; e) na robu oltarja, zraven mašnih kukev, deni na sre-bernem, ali drugem snažnem krožniku presejanega pepela. V ta namen se pepel pripravi, ako se sežgejo stare oljke, palme ali drug pretečeno cvetno nedeljo blagoslovljen les. Pepel na oltarji je do blagoslovljanjs pokrit. 3. Na mizico pri oltarji pripravi: а) krožnik s kruhovo mečo, ali saj vodo in rutico, da si po dokončanem pepeljevanji duhovnik roke očistijo; б) glažke, krožnik z rutico, in križ kakor navadno. 4. V žsgredu pripravi: а) moder pluvijal za blagoslovljenje pepela, in modro mašno oblačilo: б) kadilnico s ognjem in kadilom, škropilnico in dva svečnika s svečami, kakor na Svečnico. T Pragi so se 27. svečana pričele prelepe sloves« nosti v prestavljanje blažene Neže s Češkega. V šeste-rih cerkvah obhaja)o tridnevnice s pridigami, s pontifi-kalno in sicer s slovesnimi mašami ter z dopoldanskimi in popoldanskimi opravili. Slovesnosti po odločenih cerkvah, nekaj zaporedoma, nekaj vštric ob enem bodo terpele do 11. stiica. Prišlo je v ta namen na svitlobo več bukvic, ki popisujejo in prestavljajo življenje in blage djanja visoke blaienke. Kardinal vikši škof Miroslav Švarcenberg je dal na svitlo poseben pastirski list s popisom življenja blažene Neže in s programom sa slovesnost. Nemška knjižica obsega njeno življenje ob kratkem s litanijami o blaženi in s prelepo pesmijo, ki se sačne s oddelkom : Gleich dem reinen, zarteu Lamme Koramt in frommer Frauen Hut Holdea Kind aus Kouigistamme, Wackst heran so frontna, so gut. Holdes Kind! du wirst genannt Agnes aus dem Bohmerland. Magst den Kindern du erreichen, Dass sic dir an Unschuld gleicben. To se pravi: Kakor Čisto, nežno jagnje pod varstvom bogoljubnib gospej izhaja ljubezDjivo dete iz kraljevega rodu, raste tolikanj pobožno, tolikanj dobro. Ljubeznjivo dete! ti se imenuješ Neža iz Češke dežele. Oh, sprosi otročičem, da bodo v nedolžnosti tebi enaki! Slavni kanonik in prošt Višegradski Vaslav Štulc pa je preslavil češko blaženo kraljevo hčer s slavospe-vom, ki ima, nekako podobno obliko kakor našega Umek-Okiškega „Abuna Soliman", ter ima naslov: „Z palače a z klaštera (iz kraljevega dvora in iz samostana). Obrazki ze života blahoslavene Ančžky Pfemyslovny". Z nekterimi pripiski iz njenega življenja prelepo natisnjena knjižica obsega 192 strani. Iz življenja te kraljeve blažene le nekoliko. Češka dežela, odkar je sprejela vero v Jezusa Kristusa, je imela mnoge preblage duše. Razun svetnikov in svetnic, sv. Ljudmile, sv. Vacslava, sv. Vajtčha, sv. Prokopa, sv. Janeza Nepomuka, ima ta dežela celo versto zveličanih in v slovesu svetosti umerlib. Med njimi je zlasti Neža, hči češkega kralja Primielava Ot6karja I. Rojena je bila v Pragi 20. pros. 1205. Njena mati je bila Kon-štancija, sestra ogerskega kralja Andreja. Med hčerami je bila Nežica naj mlajši. Po volji staršev je bila precej v otročjih letih v zakon obljubljena ter zaročena Bole-slavu, sinu šleskega vojvoda, ter v izre j o izročena cister-cijankam v trebniškem samostanu blizo Vratislave. Ondi je bil s skerbljivostjo sv. knežnje Hedvige postavljen pervi temelj njenega bogoljubnega življenja. Njen od-menjeni ženin pa je bil umeri, vernila se je v Prago, prišla pozneje tudi na dvor avstrijskih vojvodov, da bi ze dvorskega življenja priučila, kar pa je ni veselilo. Zaročena je bila zopet s Henrikom, sinom cesarja Miroslava II, pozneje pa v svoje veliko veselje te zaroke reiena. Pozneje snubljena je celo cesarju Miroslavu II roko odrekla in se je obernila k sv. življenju polnim zatajevanja. Ubogim je delila obilne milošnje in kakor 1'e le mogla, se jim je dobrotna zkazovala. Dela bogo-jubnosti so bile nepretergana zlata veriga njenega živ-ljenja. Njeno delo je bilo, da so v Prago prišli Minoriti, Frančiškani in pozneje Klarisarice. Vsak ve, koliko v vsakem mestu in kraju pripomorejo cerkveni redovi k lepemu življenju, ter kakor store kervavo pregreho, kteri cerkvene redove zatirajo, tako pa je nasproti neprecenljivo dobro delo redove ustanovljati. (Konec prih.) U Bujtluke ima veliki angleški list ,,Times" naznanilo, ki pri belem dnevu pojasnuje, kako hudovoljni io milovanja vredni zanikarneži so preganjavci in obi-ravci samostanov. Naznanilo pravi: „Ti ponižni mnihi (Trapisti), ki skor vsi ishajajo is rokodelskih ali pa kmečkih družin Avstrije ali Nemčije, niso prejeli nobene druge pomoči, rasen malo sol-dov, ki so jih zbirali med ubogimi svoje lastne dežele. Pri vsem tem so s stanovitnostjo, zatajevanjem in da-režljivostjo dosegli vspehe, ki se res morajo čudoviti imenovati, ako se primerjajo s pripomočki, s kterimi so se sveršili. Neobdelane pustote blizo mesta Banjaluke •o se spremenile v polja, travnike in vinograde. Zidan je klošter s prostorom za 100 mnihov (posameznih celic nimajo), kakor tudi velike pristave. Reko Verbas so zajezili in dva od Trapistov narejena mlina imata zmiraj obilno dela. Več mostov je narejenih čes reko, steze več milj dolge so postale ceste, ki so pripravne zapre-važevanje naj težjih bremen. V Banjaluki ste nakupljeni dve hiši in vert in vstanovljena je šola pod vodstvom usmiljenih sester. Ubožnica za zapušene otroke, kterih je toliko v deželi, je v delu zraven trapistovskega klo-štra in bo kmali dodelana. Že se sprejemajo 5—61etni dečki in ostanejo do 15. leta ter bodo odgojeni za spretne delavce ali dobre kmečke hlapce. Ves čas on-dotnega bivanja imajo na stroške mnihov stanovanje, obleko, živež in poduk." (Tje naj bi šel Anastasius Griinn učit se, koliko pomena ima tista žveka: ,,Sedet post fornacem itd.) Očetje Trapisti so si pridobili ljubezen vsega ker-šanskega in mohamedanskega prebivavstva, kteremu skazujejo toliko dobrot; še celo turška vlada v Carigradu in vlada ondotnega okroga jim je prijazna. (Le samo evropejski laži-liberalci in sovražljivi frajmavrarji redove pisano gledajo!) Razgled po »vetu. Prusko. Postava od 22. avgusta 1875 hoče vsim katoliškim duhovnom in škofijstvom in njih napravam ugrabiti vsako plačo iz deržavnega denara! Potem, če je še kaka iskra pravice mora tudi katoličane od velikega dela davkov odvezati. Ako se pa prusaštvo zraven tega še polasti cerkvenih zalog, je to djanje, ki je preveč ostudno, da bi se po besedi imenovalo. Rusko. ,.Domovina", list ministra Zemialkovskega v Levovu, pripoveduje take reči o terplienji katoliških duhovnov v Sibiriji, da bi človek mislil, tam gori ni človeških, ampak so le medvedje, volčje in bivolske serca. Oddelek nekega pisma pravi: „Po dogodkih leta 1863 smo bili odpravljeni v Severijo (Sibirijo) k prisiljenim delom na 12 ali 20 let. L. 1874 so nas prestavili v gubernijo Vologdo, kjer smo raztreseni po vaseh brez pomočkov za preživek. Večina izmed nas so duhovni 70- in 801etniki, ki so preživeli vse svoje življenje v svetem apostoljstvu ter v nauku Zveličarja sveta. Potem ko smo skoz enajst let terpeli za resnico in za pravico, smo dospeli do tacega ogoljenja, da nimamo s čim kupiti si koščka kruha: in Bog nam je priča, da prebijemo po cele dneve brez živeža. V nekih mescih, ko smo bili prepušeni sami sebi, smo sc poznebili svojih oblek, da bi ne umerli za lakoto: zdaj ne vemo kaj početi. Prebivavci nas preganjajo, stanovanje v mestu nam je prepovedano, brez pomoči smo, brez oblek, brez sredkov, da bi plačali stanovanje. Poslali smo prošnjo do vlade, toda preden pride kaka pomoč moremo za lakoto umreti. Potem ko smo prehodili 900 verst (ruskih milj) poti, je naš stan hujši kakor pa unih na galeji, kjer bi imeli saj staniše in kruha. Mraz, ki dosega 40 stopinj, in lakota bi nas žertvovala smerti, ako bi nas Božje usmiljenje ne podpiralo." Tako je le. Zdaj naj pa gre Rus, naj gre Bismark pometat pred Turčinov prag, kaj ne ?! Padali bodo strahovito Nabuhodonoaarjevi stebri, da se bo zemlja tresla. Zakaj: „Lento gradu procedit Divina vindicta, sed tar ditatem judicii gravitate compensat". Drobne novice Turčija je 15. sveč. naznanila ev-ropejskim vladam, da je sprejela nasvete za zboljšanje stanu kristjanov v Bosni in Ercegovini, namreč: Rusiji, Nemčiji, Avstriji, Angliji, Franciji in Italiji. Čudno je, da angleško brodovje je precej tisti dan odplavalo proti Malti. — Orleanski škof Dupanloup se je te dni iz Rima domu vernil. Nesel je bil sv. Očetu preiskovalne pisma, vsled kterih se ima orleanska devica Joana d' Ark med blažene prišteti. — Središno katoliško društvo v Mo-gunciji so bismarkovci razdjali v svojem znanem vite-štvu! Izgnali bi pač tudi svetnike iz nebčs, ko bi mogli. Lucifer p« •• je »m pogresnil v pekel, ko se je bil nad Bog« vzdignil. — Na Ruskem sta umerla dva škofa i. p. i., milgg. Kievič, sufrsgan Mohilevski, in L i p s k i, sufrsgan Tirsspolski. — V novi francoski sbornici, kakor piiejo, bodo rudečksrji imeli prevago. Vidi se, da so Francosi saslužili. da jih je Bismark teptal, in ne bodo se spametovali, najberie ne, dokler jih ne bo še enkrat. Sicer pa se sovrstniki katoličanstva rudečkarskega sadu ne mara prezgodaj vesele; sakaj pri vsi rudeči množini je boje komej misliti, da bi zbornica kovala take postave , ki bi verski mir motile. — Novi dunajski nadškof Kučker se v pervi polovici sušca poda v Rim. — Pervega prosenca 1876 je bilo po laikih ječah 19.510 obsojenih in 22.903 okrivičenih. V primeri z i. 1H75 ae je število obsojenih pomnožilo za kakih 4000. Ali so to tisti stermenja vredni napredki, ki jih je liberalizem obetal?! V Imoli so se od 18.—19. svečana karabinieri rovali z briganti (tolovaji), pri čemur je bil glavar potepuhov ubit, drugi ao ušli. — V Rimu so med tolikimi drugimi bogoskrunstvi t* dni neki pijanci zasramovsli sv. Rešnje Telo, ker so opičevaje posnemali sv. Popotnico, ko se nese k bolnikom! — V Milanu so bile neki petek te dni take nesramnosti pri plesu v gledišu, da so mestne straže bile primorane, akoravno niso odveč ▼eatne, vender naznaniti nearamnim cafutam, da naj se spodobno napravijo, ali pa odidejo. Vrel in zresfe ta f/Utre. Zahvale. Št l. Neki gospodar ne deleč od Ljubljsne se je bil popolnoma zmešal, po začeti 9dnevnici pa ae je kmali vmiril, mu je začelo boljše prihajati in se je čisto ozdra vil, zraven tega pa tudi škodljivo pijačo žganja popustil. Bog mu daj stanovitnost! Ob ravno tistem času sem bila rešena velike dušne stiske in naglo uslišana v zadevi zarad vremena, ko sem obljubila to v „Dan." na znaniti. Čast Bogu, hvala Naši ljubi Gospej presv. Serca. A. li. Št. 2. Z Dvora pri Polhovem gradcu. Bodi naj pnsereniši zahvala Bogu in Naši ljubi Gospej presv. Serca za zadobljeno zdravje! Bila sem 2 leti hudo bolna, 13 tednov nisem mogla čisto nič is postelje, bila sem mesca majnika že čisto iz zavednosti. Nato so otroci začeli 9dnevnico opravljati, in od tistega časa se je precej začelo boljšati ter sem zdaj zdrava, da zamorem v cerkev hoditi, če tudi nisem še popolnoma terdna, pa se zmeraj bolj vterjujem in upam po Božji dobroti in na prošnjo Marije Device se popolnoma vterditi. E. SI. Št. 3. Svečnični dan t. 1. se je bila naša ljuba hčerka tako nesrečno pobila, da je močno bruhala kri iz aebe. Poklicani zdravnik je rekel, da je nevarnoat velika; aami smo se bali naj hujšega. — Svetuje nam nekdo, naj deklico priporočimo „Naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca". Storili smo to in jeli precej opravljati devetdnevnico z obljubo, da razglasimo, če nam pomaga: — in glejte, vidoma se je pričelo boljšati; teden po nesrečnem padcu s vosa je šla Mica že zopet v šolo — in sedaj je bolj terdna in zdrava kot je bila poprej. — Marija, Ti si nam pomagala! Bodi Ti stotsrna hvala! V Kostanjevici 26. svečana 1876. Koičakovi. Št. 4. Čas* in zahvala naši ljubi Gospej presve-tega Serca, ki je podpisanemu iz velike duine bntkosti pomagala, še preden je bil devetdnevnico opravil, kar tukaj vsled obljube očitno in hvaležno sporni. Na Dovjem, 24. svečana 1876. Janez Abnan} duhoven. Št. 5. Is Toplic. Serčna zahvsla naii ljubesnjivi Gosej presv. Serca. Ko sem se namenila devetdnevnico oprsviti za svojega brata, ker je bil hudo bolan, je hitro ozdravel; to raj naj bo češena m hvaljena perva za Bogom naša ljuba Gospa presv. Serca! R. S. Spremljana je ta sahvala z naslednjim veljavnim pojsanjenjem: Častito vredniitvo! Neka tukajina oseba mi je prinesla ta list, terme prosila, ga Vam poslati. Njen brat, ki je spoštovsn učitelj v Št. J., je bil sa vratno boleznijo (difteritis) zbolel. Sestra njegova zve, da je v smertni nevarnosti in da, ako ga hoče živega ae viditi, naj ae zdajci, beri ko berž na pot odpravi; in aestra se ustraši, obljubi 9dnev-nico in da bo v Danici se zahvalila, ako bo uslišana itd. In uslišana je bila! Preden dojde do brata, se mu je bilo prepustilo na vratu in zdrav je! Bogu in Mariji. Gospej presv. Serca v čast, rad spolnim prošnjo poštene sestre. V Toplicah 28. svečana 1876. Andrej Skrabec, župnik. Št. 6. Čaat. in hvala Bogu Vsegamogočnemu, in preaerčna zahvala Naši ljubi Gospej presv. Serca! Sv. miaijon je srečno končan. Bog daj le svoj mogočni blagoslov, da vedno stanovitni ostanemo! Začeli smo 17. dan zjutraj ob 6. in končali smo z molitvsmi za naše pokojne včeraj zjutraj. Popisoval sv. miaijona ne bom, ker je po Kranjskem sploh že dobro znan. Le zdihnem naj: Naša ljuba Gospa presv. Serca, ki nam je to milost po mnogoterih opoverah aproaila, naj v svoje mogočno varstvo sprejme toliko Ijubeznjive in ponižne gg. misijonarje, ter jim s svojo materno prošnjo dodeli še to milost, da se z vsimi svojimi poslušavci tam v nebesih kdaj vekomaj veselijo. V Šmarjeti 29. svečana 1876. Janez. Prošnje. Št. 1. Duhoven na Goriškem, ginjen po mnogih usliševanih molitvah na priprošnjo Naše ljube Gospč presv. Sercs, iskreno priporočuje bratom in sestrsm te bratov šine v molitev svojo duhovnijo, ktere zlaati mlajše ljudstvo ie nagnjeno k „plesu, pri kterem plesi se uganjajo velike razuzdanosti in dušni pastir terdega kamena ne more omehčati. Kjer pa človeške moči zmanjkuje, je treba iskati toliko več kje drugje"; in ravno to je skerbnega pastirja nsklonila, da je pričel misliti na to bratovsino in po nji pomoči iše pri Jezusovem in Marijnem Sercu. Št. 2. Nekega zaataranega grešnika prav živo priporočim v molitev udom Naše ljube Gospč. J. M. Št. 3. Iz Notranjskega sta iskreno priporočana Naši ljubi Gospej ter v bratovsko molitev dva ločena zakonska za odstranjenje zaprek. Št. 4. Ravno od ondod že 3 leta bolna oseba prosi po Materi Božji Naši ljubi Gospej za ozdravljenje — s E ris ta v kom in obljubo, da obč uslišani prošnji se po )anici naznanite. Družbine zadeve. Št. 1. Mesca svečana je bilo zopet 2307 novih udov molitvine družbe Nsše lj. Gospč presv. Jezusovega Serca v bratovske bukve vpisanih, tedaj vseh skupaj 37.304, kteri vsi se po priprošnji Naše ljube Gospč Jezusovemu presv. Sercu priporočajo, zsse in sa druge prosijo. Št 2. Prav veselo je brati, da se naša slovenska podružnica te bratovšine v Ljubljani tako lepo razcvita in ras- širja, in že sedaj mnogostransko tako obilen sad razodeva. Prav ima ljuba »Danica", da je sedaj začela »zahvale" in „prošnje" ter „družbine zadeve" te bratovšine po številkah naznanjati, da se moč in sad ter vspešno ae-lovanje njeno še bolje razvidi in očitno pokaže. Ker se pa sedanji čas na vse strani Marijna pomoč fie zlasti potrebaje, pa tudi ravno v imenovani bratovšini povsod osebno razodeva: zato mislim, da bi bilo dobro, ako i se od mnogih strani v tej zadevi ie kake posebne šelje razodele ali posebni nasveti razglasili, po kterih bi prelepa bratovšina naše ljube Gospe presv. Serca še Teči moč in obilniši vspčh med nami imela. Zarad vredbe in vravnave te naše podružne bratovšine naj s tem dopisom jez svoje misli naznanim; drugi naj pa tudi svoje, če kako drugač za bolje spoznajo. Moje misli in želje v omenjeni zadevi pa so na-alednje: 1. Naj bi se vravnalo, da bi se v stolni cerkvi v Ljubljani kot sedežu nase podružnice pri bratovskem altarji naše ljube Gospč vsak mesec vsaj ena sv. maša opravljala za vse žive in ranjke ude te bratovšine iz slovenskih krajev. Da se za to potrebna vsta-novnina dobi, bomo že tudi z dežele po svoji moči pripomogli. (Op. To se pa nekoliko že godi. Vr.) 2. Naznanovanje zadevnih „prošenj" naj bi se, kakor v „Monat-Rosen", na vse dni v mescu vredilo in razdelilo, za vsak mesec posebej. V to naj bi se sprejemale prošnje, ki bi z vsih slovenskih krajev dohajale. K tem pa naj bi vis. čast. predstojništvo naše podružnice v Ljubljani vselej pridevalo še posebne prošnje po splošnih potrebah za sv. Očeta papeža, škofe, cesarja, aamostanske redovništva, preganjane škofe in mašnike, spoznanje in spreobernjenje cerkvenih sovražnikov, ter-dovratnih grešnikov, krivovercev, nevernikov, za zmago avete Cerkve — in pa se po posebnih domačih, deželnih in krajnih potrebah po svojem spoznanji. — Za to na-ananovanje bi utegnilo biti naj primčroiše, ko bi „Zg. Danica" vsak mesec zadevne „prošnje" za celi mesec, pa tudi dan braterne sv. maše in druge družbine zadeve v posebni dokladi prinašala. *) Ta doklada naj bi bila ▼ osmerki — mali obliki — zato da bi jo udje lahko ▼ molitveni knjižici imeli, in poleg zadevne prošnje vsak dan za priporočene v molitvi lahko poseben spomin storili, ter v naznanjeni namen zanje molili — ali navadni rožni venec, ali mali rožni venec naše ljube Gospe, ali rožni venček čistega Spočetja Marije Device, ali lavre-tanske litanije, ali litanije nase ljube Gospč, ali molitev: ,,Spomni se naša premila Gospa", ali kako drugo enako molitev, kakor bi komu priložnost dopustila; kadar je pa s časom v hudi zadregi, naj bi pa v ta namen vsaj trikratni zdihljej opravil: „Naša ljuba Gospa presvetega Serca, prosi za nas!" prosi za vse, tukaj, in posebno sa danes mi priporočene! — Po molitvah tako zedinjenih in vravnanih bi se Božja in Marijna pomoč gotovo še obilniši razodevala, bi se na sv. Cerkev io deržavo, na deželo in občine, na družine in posamezne — po Ma-rijni priprošnji gotovo še obilniši blagor razlival! *) Odg. Za posebne in osebne prošnje se vselej tako mudi, da jih moramo v vsaki list posebej jemati nemudoma, da se molitev in torej uslišanje za stiskane ne odlaša; ta druge splošne potrebe 6e bo vidilo. Kar pa tiče posebno prilogo, je to težavna reč: vse take reči so zdaj prav drage, delo se nakopičuje, ljudem pa je že navadna naročnina dostikrat odveč. Drugač je na Nemškem, kjer je naročnikov na tisoče. Po naši misli zadostuje, ako gg. duhovni in drugi bravci pri branji prošenj v „Danici" namen storč, da sprejmejo vse priporočene v spomin pri sv. maši in sicer pri molitvah, in ta namen o tacih prilikah po če s ponovi. Vred. „Vse poskusite; kar je dobrega, obderžite!" — Ob enem vse častite in blage družnike in družnice bratovšine naše ljube Gospč presv. Serca vljudno prosim, naj se o priliki v svojih molitvah tudi mene spominjajo — v zahvalo za obilne mi dodeljene milosti in dobrote — in v prošnjo po vsib mojih dušnih in telesnih potrebah — pa tudi za Božjo pomoč in Marijno priprošnjo v neki posebni cerkveni zadčvi! — Zaliloiki. Listek za raznoterosti. Koledar za naslednji teden. Sušer, — Marcij 5. Nedelja I v postu. Evangelij: ,,Jezus se posti 40 dni". (Mat. 4.) Sv. Fnkas, sprič. v Antijohiji. (Ql. Danico lansk. 1. List 9.) — Sv. Gerazim, pušavnik, oče mnozih pušavnikov ob reki Jordanu, f 475. Ponedeljek. Zvelič. Neža, devica, kraljeva hči na Češkem ali Pemskem, opatinja v samo. fanu sv. Klare, t 6. suš. 1282. — Sv. Fridolin, imeniten Škot, je ozna-njeval sv. vero na Francoskem, Nemškem in Švicarskem , kjer je vstanovil mnogo cerkvi in samostanov, t 538. 7. Torek. Sv. Tomaž Akvinski, spozn., cerkveni učenik, iz reda sv. Dominika, t 1274. — Ss. Perpetva in Felicita, zakonski ženi, ste dosegli mučeniško krono 1. 202. — Blažena Marija Klotilda, sestra nesrečnega francoskega kralja Ljudovika, žena sardinskega kralja Karola Emanvela, t 1802; nje mož se je bil kralje vanju odpovedal 1. 1811, in je stopil v Jesusovo družbo. 8. Sreda k v a ter na. Sv. Janez od Boga, spozn. in začetnik reda usmiljenih bratov, f 8. sušca 1550. — Sv. Filemon, sprič. v Antinovu na Egiptovskem, je zaničeval svetega Apolonija dijakona, ki je bil zavoljo keršanske vere k smerti obsojen. Čudovita Apolonijeva krotkost v zaničevanji pa je Filemona tako presunila, da je tudi on po posebni Božji milosti kristjan postal. Ko nista hotla darovati malikom, sta bila a prebodenimi petami po mestu vlečena in poslednjič ob glavo djana leta 311. 9. Četertek. Ss- Ciril in Metod, spoz. škofa, apo-steljna Slovanov. — Udje bratovšine ss. Cirila in Metoda zadobijo danes ali kak drug dan v osmini popolnoma odpustek po prejetih svetih zakramentih. — Sv. Frančiška Romana, vdova imenitna rimska gospi. t 9. sušca 1440. 10. Petek k vate m i. Sulica in žeblji N. G. J. Kr, — Ss. Štirdeaeteri spričevavci, vojaki v Sebastah na Armenskem, t 10. sušca 320 pod cesarjem Licinijem. — Sv. Makarij, škof v Jeruzalemu; po njegovem delovanji sta cesar Konštantin in njegova mati sv. Helena zale cerkve zidala na svetih krajih. Danes je polna luna ali šip ob 7. uri 10. m. zjutraj. 11. Sabota kvaterna. Sv. Evlogijt mašnik in sprič. 1859. (Gl. Dan. lansk. 1. List 10.) — Sv. Evtimij, sprič in škof v Sardah, je bil zavoljo častenja svetih podob od cesarja Mihaela, podob zatiravca, s svojega sedeža pregnan, in je pod cesarjem Teotilom svoje mučenstvo dokončal 1. 820. Popravek v 7. listu naj se bere: 24. Četertek. Predpražnik sv. Matija. — 25. Petek. Sv. Matijs. b Ljlbljaie. V tukaj šnem bogoslovskem semenišu je 25. sveč. po dolgi bolehnosti ▼ 24. letu svoje starosti umeri č. g. F ranč i šk Cerovsek, semeniški duhoven ter bogoslovec 4. leta, rojen na Gumniiči, Šmarske du-hovnije na Dolenjskem. Imel je v nedeljo o poli petih popoldne prelep pogreb. Pokopoval ga je preč. seme-nišk vodja g. A. Čebašek. Gg. bogoslovci in družina njegova ga priporočajo prijatlom in znancem v molitev in blag spomin. Očitno zahvalo spodobno in iz serca naznanjamo podpisani preč. gospodom kanonikom, drugim pn. gg. duhovnom ter vsim, kteri so v toliki množici pripomogli k častitemu, odličnemu pogrebu predragega nam tovarša, č. g. semeni-Ikega duhovna Frančiška Cerovsek a. V Ljubljani, 27. svečana 1876. Bogoslovci. Na grobu France-ta Cerovšek-a, semenskega duhovna, nrpozabljivtga soucenca. Življenje tvoje, moj prijatelj blagi, Prezgodaj tu na svetu je končano! Spomin, da že v persteni ti podlagi Ležiš, zavdajal vedno bo mi rano. Edina pot je štirnajst let, predragi, Dozdaj vodila naju neprestano; Oko zatoraj solze bridke toči, Ko se prijatelj od prijatla loči. Res ni veliko tvojih dni število, Spolniie so se vendar želje tvoje, Ki dno serc£ jih dolgo je nosilo: Bog vzel te med služabnike je svoje. Občutil si ti, kiko je sladilo, Ko pri oltarju serce hvalo poje, Lepo bi slavo serce čisto pelo; Prezgodaj vendar v grobu bo trohnelo. Ko serce moje v žalost je vtopljeno, Od zgor duh sliši sporočilo glasno: Poslal je angelja Gospod, da eno Izruje lilijo in v vert prekrasno Olepšan presadi, kjer nad zeleno Livado je vse večno, svitlo, jasno. Pripravljen venec mu je nevenljivi, Kdor bil ko ti je tu neomahljivi. Zagrebla truplo tvoje je lopata, A duša vzdignila se je v višine, Odperla so se jej veselja vrata, Bridkost sveti in skerb kjer vsaka mine. Da gori, kjer Očeta hiša zlata Sprejemlje v dom nebeški zveste sine, Se zopet snideva v veselju sreče. Zdaj serce moje prosi pregoreče. Resnicoljub. PMtae pridige bodo imeli: v stolni cerkvi nemške ob petkih ob 4. dr. kan. Pavker, slovenske ob nedeljah ob 4. dr. Sterbenec. Pri frančiškanih č. o. Jožef Biza-vičar. Pri sv. Jakobu nemške g. Rozman, slovenske g. Poč. Pri sv. Petru g. iajmošter slov. ob nedeljah ob 2. popoldne. V Temovem g. Kilar. Pri t?. Petru ▼ Ljubljani je 17. sveč. umeri gosp. Kari Gecelj, biv&i ondi veliko 16t učitelj, ob enem slikar, tih, miren in dobrovoljen mož, zato je pa tudi doživel čez 85 lčt. Poslana nam je pesnica na njegov grob, kjer je pa v „ formah" pomanjkljiva, če tudi ima lepe misli, naj prizanese g. skladatelj, da je ne natisnemo ter samo rečemo: Bog daj gop. K. Geceljnu večni mir in večna luč naj mu sveti. Gosp. Zajic v Ljubljani (Karlovsko predmestje št. 8) je izdelal kalup ali model za podobo „Naše ljube Gospč presv. Serca" z Jezusom v naročji, kakor je najposled-njič v Rimu poterjena. Nekaj čez 20 palcev bo visoka, cena 4 gl., za zmalano pa nekaj malo več. Bode t je prav lepa. Priporočamo torej Slovencem tega poterjenega umetnika, in želimo, da bi imel veliko dela, verniki pa še več blagoslova Božjega, ki si bodo napravili lepo statvico Naše ljube Gospe presv. Serca Jezusovega za češenje v svoji sobi. Y Milana je mestna straža s predmestja „Ticinese" v bolnišnico spravila 351etnega Jož. Costa, ki je za lakoto umiral na ulicah. „Unitk" pravi: „To je eden vsakdanjih primerljejev iz milanskih časnikov; milanska kronika je spletenina novih norcev, novih samomorivcev in novih izstradancev." — Ravno tam je bil une dni umetnik Ant. Bassano o poli 10 zveččr v ulici „viadel Pešce" od 4 hudodelnikov napaden, ki so ga na tla vergli in oropali. Akoravno je kričal, vender ni bilo žive duše na pomoč. Ves potolčen se je oropani potem plazil v bolnišnico „0*pedale Maggiore", kjer se zdravi. — Kako je neki ,,zedinjena" ta blažena Italija, ki pravijo liberalci, da je bilo to tako silo potrebno? Zedi-njena v prid tolovajev in^tatov, kakor se zdaj vidi! Posvečuj praznik! štiri velike tergovske hiše v Torinu so se odmenile, da hočejo praznike pošteno posvečevati, in upa se, da jim bode več druzih nasledo-valo. Ljudje so se začeli čedalje bolj prepričevati, da brez Božjega blagoslova v resnici gre vse ali na boben ali pa sicer v nič. Tudi v Ljubljani bi bilo tega treba. Ne samo, da več domačih tergovcev ima svoje proda-jalnice ob nedeljah odperte, je nedavno neki tujic, kolikor vemo, dvakrat v nedeljo na starem tergu delal čitavo komedijo s svojim prodajanjem ter so ljudje še po ulici pred štacuno se gnjetli v veliki množici h kri-čavcu, ki je znotraj burke vganjal, da je ljudi bolj k sebi vabil. nuhovshe spremembe. ¥ Ljubljanski škofiji: Umeri je č. g. Jož.Germek, iajm. v pokoiu. R. I. P. V Teržaiki škofiji: Umeri je 17. t. m. č. g. Karol Mazek, kaplan na Barki. R. I. P. — C. g. Matija Snoj, kurat v Maresigi, je dobil dovoljenje podati se v pokoj. MMobroinl darovi. Za sv. Očeta: Neimenovani 1 gld. s prošnjo sv. blagoslova za življenje in za zadnjo uro. — C. g. A. Černe 5 gl., N. Šmolec 1 gld., M. Lončar 3 gld. — s prošnjo sv. blagoslova za zadnjo uro. — G. T. P. 2 gl. s prošnjo sv. blagoslova za dom in družino. Za oo. Trapiste v Bosni: G. T. P. 5 gl. __(Drugi dar, prili.)____ Pogovori z gg. dopisovaici. Č. g. V. Stub. v Č.: Vse opravljeno. — G. SI.: Gotovo ste prejeli po g. D. poslane reči, iz kterih bodete posneli vse, kar je potrebno. Zarad „tablu pismeno. Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi dediči v Ljubljani.