kolektivne identitete in jiomembnih dogodkov v po.same/niko\eni živijenjii.
V prika/u dejavnikov i/ okolja, ki spodbujajo (ne)saniostojnost, so |x>sebei poudarjene Ibrnialne (storitve) in nelornialne (družina) mreže pomoCi v bivalnem okolju. Dodana pa je tudi empirična .študija organiziranih .storitev na primeru mesta l.jubljane.
Na koncu avtorica razpravlja o novi tehnologiji, ki ima funkcijo iKlpravljanja omejene samo.stojnosti v .starosti, po drugi .strani pa je pripomoček medicini /.a |x>daljševanie življenja. Zla.sti se posveti procesu uvajanja alarmnih naprav kot implementacije socialne inovacije.
Knjiga vsebuje 2H tabel in 7 slik ter obsežen .seznam ujiorabljene literature, kar je za pričakovali, .saj je to dek) avtoričina doktorska tli.sertacija.
Stimoslojiioil slni ofin ehuvkei r driiibeiio - proftorskciii koiitekslii .se ukvarja s problemi. o katerih nas večina mladih .sploh ne razmišlja ali pa jih niti ne opa/.inio. kar pa se Ik) v prihcHlno.sii moralo spremenili. Kajti dejstvo je, da je .Slovenija |iresiopila rob demografskega praga, saj je tlelež starejših tKl 65 let dosegel že 13'* celotnega prebivalstva Ta delež pa se bo. na|Tovedih strokovnjakov, v njanj kt)t dvaj.seiih letih povrčal na 19'Ai.
Z različnimi aktivno.stmi ob mednarodnem letu starejših smo bili deležni sporočila, tla si moramo v prihotinje vsi prizatlevati z;i družbo, ki bo oblikovana po meri vseh generacij.
Matjaž URSIČ
Harbara Verlič-Christensen
Revitalizacija mest skozi teorijo vrednostnih
razlik
Kakulteta za družbene vede, I.jubljana. 1999. 132 str, .št. enot (viri in literatura): 72.
l'rt)st()rske spremembe predstavljajo enega ključnih izzivov s katerimi .se st)t)ča družba na pragu novega ti.sočletja. Politične .spremen)be, v povezavi s tehnološkimi, ekonomskimi in kulturnimi, tvorijo konglomerat vplivov, ki .se izražajo v spremenjeni
prostorski sirukiuri. I'rixlukt teh delovanj .so Uiili novo nastala vrednotna r:iznierj:i v pro-.storu. s k:ilerimi prihaja tlo reorganiz^icije nekaterih .socialno-stralikacijskih praks.
To problematiko nam sku.ša avtorica približali s i^omočjo anali/e teorije vrednostnih ra/.lik v urbanem pro.storu. Omenjeno teorijo :iplicini n;i ravni mikro nivoja (anali/e stavb, poslovnih zgratlb in predv.sem stanovanj) v prvem delu knjige, ki jo pozneje ra/..širi na makro nivo .širšega mestneg;i prostora (drugi del knjige) in se osredotoči n;i njegovo prenovo in razvoj. Z:iratli izredno kompleksne narave problematike, je tematika fKn'scm ustrezno zožen:i na obrax iiavo socialne m gospodarske revitalizacije nrest-nih površin ali stavbne .strukture skozi prizmo teorije "gentrilikacije" oziroma .socialne revitaliziicije. V nekiiieriii tekstih |>oznana tudi pod imenom "urban:! recikLiža" (urban recycling) in či.ščenje (filtering up), gentri-rik:icij:i predpostavlja obnovo - regeneracijo cenenih, nevztlrževanih in posledično ne-profiinih območij, ki .se jim na ta način močno poveča ektmomska vredno.st. Ta pojem ima lahko v dt)k)čenih kt)nick.stih tudi negativen prizvok, .saj tako vrsto pn)-.storskih sprememb spremljajo tudi različne t)blike špekulacij - nialverz.;icij. na račun nižjih slojev prebivalstva. Meiotla. uporabljena v knjigi, skini predvsem na dveh konceptih. ki sta predstavljena v prvvm tlelu knjige z naslovom Revitalizacija mesta skozi raz-sežno.sti najemnih in vretlnosinih primanjkljajev - "gentrifik;icija skozi rentni razkorak in vrednostni razkorak". Gre za takoimeno-vana analitska pojm;i "rent gap" (preveden kot najemniški razkt)rak. prim:mjkljaj) in "x'alue g;ip'' (preveden kot vrednostni razkorak. primanjkljaj). I'rvi je opredeljen s |t<>-nk>čjo Neil Smithove definicije rentnega razkoraka, ki naj bi sku.šal izraziti razliko med dejaaskin» ler možnim donosoni neke lokiicije in zgradbe glede n:i njeno izrabo in kakovt)st v pro.stih tržnih pt)gojih. Drugi pojem (povzet |>o Crisu Mamnettu) pa ocenjuje razliko med vrednostjo zgr.idbe t)b določeni funkciji namembnosti in za.ščiti njenih u|>orabnikov ter zgratlbo. če ti ukrepi ne bi obstaj:ili. torej pr:izno. Po.sebcj vclj;i poiitlariti izvor pojmov, saj njuna razlika, vsaj delno, nakazuje tutli razliko v pravnih.
poItliOnih in c-kononiskih Mriikliirali ilržav v kaicrili sia naMala (pr\ i sc jt- ra/.vil v ZDA. ilrugi pa v lA nipi). Avtorica navedena pojma nail.uradi /. množico la.stno.sii in elementov, ki .se vežejo na njuno operativno uporabo. Tako govori o ideoK).ških viiliki!) aplikacije koncepta vredno.stnih primanjkljajev, opozori na pomembnost okolišCin, v katerih se je izoblikoval modus operandi iloloCene teorije vredno.sti (v podpoglavjih: "Vrednost in uponiha zenilji.šč'v ilinamičneni urlianciii okolju" in -K;izlike nieil genezo in ujiorilv nostjo rentnega in vreilnostneg;! primanjkljaja"), ter izpostavi zgodovin.ski razkorak nicxl trgom in državo; t;i lastnost mcil drugim narekuje tudi dinantiko razvojno-pro-storskih sprememb vdrž:ivi. l>ojm;i nato raz-■Siri v C;t.sovno projekcijo treh življenjskih ciklov objekt;!, kjer problem zast;ivi pragmatično in ga umesti n;i ra\-en medsebojnih razmerij, kamor .so vključeni t;iko u|K>rabni-ki kot tviili gospodarstvo in drž.iva. Nena-z.;idnje sleili tuili ;ii>lik;icij;i v sk)venski priv stor kjer .so uporabljeni predvsem primeri iz Ljubljane. Bolj poilrobno je obdelano olv močje ob Vilharjevi ce.sti. unie.ščeno med železtiico. Dunajsko in l.inhartovo ce.sto ter Topni.ško ulico, omenjeni p;i so tuili nek;ileri drugi predeli mesta kot npr.: Copov;i ulica. Vodnikov;! iest;i itil. V z;idnjih pogLivjih prvega dela knjige luične problem tranzicije sistema z analizo zgodnjih oblik privatiz;!Cije |K)sk)vnih st;ivb v .Sloveniji v |X)znih 70. letih tega .stoletja, ki jo n;idgradi s knitkim opisom političnih in prtvnih preobrazb (pogLivje: l>olitičn;i in pravna tranzicija). Prvi del zaključi z razglabljanji o temeljnih pogojih uporabno.sti teorije nizkor.ikov.
v drugem ilelu knjige z naskivom Modeli revit;ilizacije me.st problen»;itiko raz.širi na p<iilročje celotneg;! mestneg;i pro.ston. Z;i /aičetek koncept \ reilnostnih prim;!njklj;ije\' in rentnih razk<)r;ikov preil.st;ivi na primeru mcstneg;! sredi.šč;! - st;ire Ljublj;!ne in n;nl;i-Ijuje z oceno sprememb n:i mestni pcrileriji. dotakne p;i .sc tudi .širših inlV;!strukturniii transrorm;icij Iv |X)glavju: Prometne z;igate Ljubljane). V teh |X)glavjih so povsem utemeljeno uporabljeni večinoma primeri iz I.jubljane, kjer .so procesi urbane tninsfor-m;icije nedvomno n;!jaklivnejši in n;ijop;iz-nejši in jim zato velja nameniti največ pro-
stora. Dileme tninzicije so v tem ilelu .še močneje iZ|M)st;ivljene. priv;iliz;icij;l druž-lieneg;! toniLi prinaš;i pr.ivi plaz prostorskih sprememb, ki jih je nemogoče povsem ustrezno artikulirati. Avtorica se tega zaveda in omenjeni diskurz z:ičenja z pojasnitvijo poj:iv;i rizične rente, k;iterem se zrcali vs;i tveganost novih kapit;ilskili razmerij. Ko v n:isleilnjem pogLivju r;!Zpr;ivlj;i o "Perspektivi tržnih vrednosti nepremičnin v Sloveniji". poč;!si že prehaj;i na ;inalizo .sodolv nih gkib;ilizacij,skih proce.sov. Ti vplivi n;ij bi bili op;!/ni tudi na območju Slovenije; v t;i n;imen ;ivtorica r;izilel;i proce.se mobilnosti prebir.ilcev v SIo\eniji (meil letom;i 1974 in 199-1) in jih n;t\vže na problematiko nedorečene stanovanjske politike (predvsem jioglavji ".Stanov;!njska politik;i najemnin v Skiveniji-.St;inov.injska politika najemnin in od.sotnost koncepi;i splošne st;movanjske politike v Sk)veniji" in "Razočaranje in upi nei>rot'itnega st;inov;!njskeg;! ,sekt<)rj;i"). Po-gl;!vje Tranzicij;i. ir;inslorm;!cij;i. Klobali/,;ici-j;i sklepnih ugotovitev p;i je že področje širših družbenih sprememb, ki .segajo ptek meja Slovvnije. Tlidi ko v n;idaljev;inju go-\-ori o vrednotenju prostora glede n;i iirba-nizacijske vzorce. o.st;ija na r;ivni m;ikro ilružbenih .sprememb. ;i .si obenem tuili z;t-st;ivlja vpni.šanje realnih posledic spremembe političnega si.stema. Izredno zanimivo pogLivje. ki je prihranjeno za konec, nam ponuj;i koncept novih (X)ve/.<)valnih pr;iks. ki ,se k;ižej() predv.sem na ravni .številnih nieilmestnih povez;iv; tako je meil ilrugim predstavljena tudi "evropska infr;i.strukturn;i banana" (potekala na bi od Londona - prek i\cničije - in .se z;iključila nekje pri .M;idridu) in nek;ij drugih primerov ;igk)menicije me.st (npr /Vnisterd;»!! - Haag - Rotterdam), Knjig;i .se z;ikliuči s prik)go. v k;iteri je ;i\i<)rica .strni-l;i opis sodobnih |x>litičnih sprememb in jih preneshi n;i p<Klročje prostor.i. T;i doilatek je tudi ponazoritev kompleksne nar;!ve tranzicije v Sloveniji. Avtorica ugot;i\ lj;i. ila iz teh osnov izhaja tudi nezmožnost po.st;ivljanj;! kakniihkoli predikcij ali podaj:mja konkretnih z;iključkov in ugotovitev.
Knjiga pretl.st;i\ Ija nekakšno sintezo do.se-danjeg;! :ivtoričinega dela (iloktorirala je z ilelor» N;isprotj;i pa'no\e mestnih sreilišč in urb;mega nizvoja let;i 19K9), Omeniti velj;i
tudi njoiu) sodelovanje pri pomembnem ciljnem raziskovalnem (stanovanjskem) projektu z naslovom Revitalizacija zgradb ter mesta skozi dimenzije najemnih in vrednostnih primanjkljajev (likoniMiiska fakulteta. 198S) ter Članek v reviji IM (.«t 5/6,1W7). kjer govori o ".Mobilnosti prebivalcev .Slovenije meil leti 1974 in 199'f - analiza urbanega razvoja Sloveniji s perspektive rczitlencial-nih mobilnostnih tokov".
Tema je izrazito aktualna, .saj po.sega na ITodročje najbolj eksistencialnih Življenjskih dobrin \-sakega po.samc/nika, Sreili množice razliOnih dcja\ nikov .se \'pogled v dejansko stanje prostora izgublja in zamcglju)c. kar dodatno otežuje ustrezen opis razmer. Pristop do tematike je zato večpla.sten. vendar olK-nem tuili nekoliko preveč pretcn-ciozen. saj na nekaterih me.stih umanjka nujno potrebna širina, ki bi bila potrebna za ustrezno pred.stavitev problematike (predvsem pri opisu praktičnih primerov, ki jih jo v knjigi siccr \eliko. a .so predstavljeni zgolj ilustrativno in jim zatt) manjka globine (oziroma, .še pmlrobnejšega opisa). Pohvaliti \elja preiKsem na\ezavo teorij vrednotenja pro.stora na stnlobnc globaliz;icijskc trende (ui^orabi Manuela Castell.sa, Keila Hrcnnerja. Clirisa .lensena Uutlerja itn.), ki jih ustrezno aplicira na aktualna dogajanja v sloven.ski družbi. Tu gre iskali tisti konceptualni pre-.sežek , ki knjigo liogati in jo postavlja med boljše sk)vcnske knjige s to tematiko. Kljub dejstvu, ila študija ne ponuja nekih koasi-.steninih zaključkov in ugotovitev, .saj jc dinamika sprememb enostavno prekoni-pleksna. ila bi bilo mogoče izdelali popolno analizo stanja v pro.storu ali pistaviti stabilno ča.sovno projekcijo, jc njen prispevek k iToIjSemu razumevanju sodobnih pro.stor-skih sprememb nedvomno koristen in upo-ralien. Gre za knjigo, ki ni zanimiva le za družboslovce, temveč je ziiradi svoje raznovrstnosti primerna tudi za ekonomiste, urbaniste in arhitekte.
Sergej FLEHE
.Max Kaase in Kenneth Newton Zaupanje vvlado Niko ToS
Zaupanje Slovencev v demokratični sistem I.jubljana (I.iberalna akademija in knjižnica l-DV). 1999, str .362.
Izkustveno družboslovje, povezano z anketnim r.iziskovanjem, je v novejšem času .s(K>čeno z izzivi, ki jim je težko kos. Prihaja do različnih oblik tehničnega izpopolnjc--vanja anketnega raziskovanja in zlasti do mednarodnega povezovanja raziskovalne dejavnosti, kar pripelje do primerjalnega anketiranja, hkrati pa v Mvropi prihaja do združevanja, zla.sti v okvirih Ilvropske unije, kar terja ilvojno raziskovanje: na ravni nacionalnih vzorcev in na ravni "l'vr(»ix'." Avtorja Kaasc in Newton sia .se siiopadla s temi izzivi, zlasti kar zadeva vprii.šanja, ki .se nana.šajo na legitimnost politične oblasti, zaupanja vanjo itd. .Morda nam \vč kot ugotovitve o zaup;mju v obl.i.si |>o\vdo ugotovitve o tem, koliko narodi I'D zaupajo drug ilrtigeimi: bogat nalxir i/.slcdkov a\ torj;t strneta v en sam kazalec, ki kaže postopno povečanje zaupanja: od 1.55 v I. 1976 na 1,75 pctnjast let kasneje (str 15Ci). Tendenca je pozitivn:! in kaže na postopno integr;icijo. Tež;tve današnjih družlioslovcev sc kažejo zlasti pri pojasnjevanju podatkov, ki se nana.šajo n.i isto vprašanje, prihajajo pa iz različnih ilržav in okolij, kjer sc lahko |X)ja-vij«) v popolnoma različnih okoliščinah. Kako si razlagati zahteve, da se troši za kulturo več ali manj v p<i.sameznih državah IXI (112). Kaj pomeni, da je I. 19«5 .36% Nemcev zagovarjalo \vč sredstev za kultur»), pet let kasneje pa celo v.sak drugi? Zakaj je ta številka v Avstriji \eliko nižja? To tolmačenje pred-posta\lja poznavanje kulturne politike in kulturne situacije v \>aki od njih in v v.sakem trenutku zibranja podatkov (kadar lahko situacijske ok()li.ščine vpliv.ijo n;i iz.sledkc).
Hkrati p:i nam avtorja pred.staviia obravnavo političnega življenja, kakor jo dojemajo današni evropski politologi. Večina teorij o sprcmbah v političnem življenju postmod-ernega časa je .sociološkega porekla. Družbeni dejavniki naj bi |M>jasnili. zakaj .se npr