Največ nepravilnosti pri delovnih razmerjih
Število primerov, ki jih obravnava družbeni pravobranilec samou-pravljanja v Ljubljani, iz leta v leto narašča. Lani je ukrepal v štirih ljubljanskih občinah (razen bežigrajske, ki ima svojega pravobranil-ca), v litijski in grosupeljski občini v 1176 primerih, kar je skorajda petkrat vec kot leta 1976. V naši občini je bilo potrebno sodelovanje družbenega pravobranilca santoupra\1janja v 155 primerih, kar znaša 13,2 odstotka vseh zadev, s katerimi se je lani ukvarjal družbeni pra-vobranilec v Ljubljani.
Kar 37 od vseh obravnavanih zadev v naši občini se je nanašalo na delovna razmerja. Le nekaj manj primerov (34) je bilo s po-dročja varstva družbene lastnine. Zadev. ki so se nanašale na osebne dohodke, predvsem na nepravilno vrednotenje del in nalog ter ocenjevanje delovne uspešnosti, je družbeni pravo-branilec obravnaval 33. Samou-pravni splošni akti so bili povod za sodelovanje v dvajsetih pri-merih, dodeljevanje stanovanj v osemnajstih, samoupravna or-ganiziranost pa v trinajšiih pri-merih.
Na področju delovnih razmerij so se kršitve največkrat pojavljale v zvezi s sklepanjem in prenehanjem delovnih razmerij, z disciplinskimi postopki, izbiro in imenovanjem in-dividualnih poslovodnih organov-in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Zanimivo je, da se delavci iz nekaterih delovnih organi-zacij, kot so na primer Toplarna, Pa-pirnica Vevče, Julon. Gradis in ŽG Gradbeno podjet je, ki sicer ne sodijo med največje po številu zaposlenih, v večjem številu obračajo po pomoč k družbenemu pravobranilcu samou-pravljanja. Glede varstva družbene lastnine je bilo največ primerov krši-tve pri združevanju dela in sredstev, razporejanju dobodka in čistega do-
hodka, planiranja, prihajalo pa je ludi do pretirane porabe družbenih sredstev (primer Zidarja Kočevje).
Omenili kaže uspešno sodelovanje družbenega pravobranilca samou-pravljanja z občinskim svetom zveze sindikatov naše občine glede neza-konitega zaposlovanja delavcev v gradbenih delovnih organizacijah. V Ljubljani namreč ni bilo niti enega primera, da bi gradbene delovne or-ganizacije potrebo po povečanem številu delavcev v sezoni reševale s sklepanjem delovnih razmerij za do-ločen čas, kar bi bilo edino zakonito. Namesto tega so sklepale pogodbe z obrtniki kooperanti, ki pa so v večini primerov le posredniki nekvalifici-rane delovne sile. Ta problem je v naši občini še zlasti pereč, saj ima precej Ijubljanskih gradbenih orga-nizacij tu svoj sedež.
Kar v 90 primerih, to je v domala 60 odstotkih, se je družbeni pravo-brariilec samoupravljanja lotil obravnave na pobudo posameznega delavca ali skupine delavcev. V 27
primerih so obravnavo predlagali samoupravni organi v organizacijah združenega dela, družbeni pravo-branilec samoupravljanja pa je na svojo pobudo ukrepal v 24 primerih. Organi samoupravne delavske kon-trole pa so se lani pogosteje kot v prejšnjih letih obračali na dmžbe-nega pravobranilca samoupravljanja in ga tudi seznanjali z nepravilnOTtini v delovnih organizacijah.
Družbeni pravobranilec je vse obravnavane zadeve navadno reše-val s pogovori, pravno pomočjo, na-sveti, pobudami. mnenji in predlogi samoupravnirh organom v organiza-cijah združenega dela. Ukrepal je le tedaj, kadar je ugotovil, da je ogro-žen širši družbeni interes.
I.etos bo družbem pravobranilec samoupravljanja več pozomosti kot doslej namenjal svobodni mefljavi dela, bolj pa si bo tudi prizadeval za dobro ^odelovanje z organi dnižbe-nopolittčnih skupnosti in družbeno-polilknih organizacij v občini.
D. J.