April 2010 LfitO 16 Številka 194 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Izola potrebuje gospodarski zagon Lokalne volitve 2010 V Piranu znana že dva kandidata za župana: Tomaž Gantar in Peter Bossman. V Izoli med prvimi dr. Tomislav Klokočovnik, v Kopru še vedno neznanka. Lokalne volitve bodo verjetno že 26. septembra ali 3. oktobra. Stran 3. Peter Bossman (SD). Tomaž Gantar (PJN). Očistimo Slovenijo. 17. aprila gre zares! Velika enodnevna vseslovenska akcija, 17. aprila, bo sicer kampanjska, zagotovo pa bo koristna, saj bomo iz raznih kotanj, jarkov, rek, grmovja in gozdov, pa tudi iz morja, privlekli številne predmete, ki tja ne sodijo, odvrgla pa jih je človeška roka. Aktivisti v tej akciji dobijo rokavice in vreče. Javiti se morajo pri svojih štabih na dogovorjenem mestu. Objave so tudi na oglasnih deskah pri krajevnih skupnostih. Koliko ton odpadkov bomo nabrali? Morda bi kazalo malce pogledati tudi okrog lastne hiše, barake, vikenda, če je res vse pospravljeno. Šele takrat bo naše okolje zares prijetno in čisto. Samo v Piranu pričakujejo 2000 prostovoljcev, je povedala Mirela Flego. ------------4 Lucija dobi začasno tržnico Gradbena dela potekajo že ves mesec in kot kaže bo KS Lucija vendarle dobila toliko pričakovano tržnico, pa čeprav le začasno. Prostor, na katerem bodo kmetje in branjevke lahko že to poletje prodajali svoje pridelke, ni posebno velik. Meri okoli 300 kvadratnih metrov, pohvalno pa je, da bodo v neposredni bližini tudi sanitarni prostori, kijih doslej tam ni bilo. Tržnica se nahaja pri igralih na prostoru med Zdravstvenim domom in TPC Lucija, odprli pa naj bi jo že sredi maja. Velik prostor, na katerem je sedaj gokard, je še edini v Luciji, deloma v občinski lasti, ki bi lahko služil urejenemu središču te krajevne skupnosti s 7300 prebivalci. Večina zemljišča je tam namreč v zasebni lasti (Marina Portorož). Upanje torej, da bo Občina Piran znala vzpostaviti partnerski odnos z bodočimi zasebnimi investitorji in pridobila manjkajoče zemljišče ostaja. Gradbena dela na tržnici izvaja samostojni podjetnik Kovačevič. FOTO: Primorski utrip. TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA i MOREM ATO Spoštovane občanke, cenjeni občani Občine Piran, v teh dneh obeležujemo dva praznika, ki sta neizbrisno zaznamovala našo zgodovino. To sta 27. april, dan upora proti okupatorju, in 1. maj, praznik dela. Ob obeh priložnostih praznujemo pomembne vrednote, ki so nas povezale v enotno, demokratično in solidarno družbo. Vsem prebivalcem piranske občine iskreno čestitam in želim lepe praznike. rP!M\B3 mi GO M U M ElD IIRI RAM © Zupan Občine Piran II Sindaco del Comune di Pirano Tomaž Gantar % Gentili cittadine, stimati cittadini del Comune di Pirano, in questi giorni celebriamo due feste che indelebilmente hanno segnato la nostra storia. Oueste due date sono il 27 Aprile, Giornata deirinsurrezione contro 1’occupatore, e il 1° Maggio, Festa del lavoro. Ambedue le feste ci ricordano i valori importanti che ci hanno unito in una societa compatta, democratica e solidale. Atutti gli abitanti del Comune di Pirano porgo i miei piu sinceri auguri, con il desiderio di trascorrere serenamente le feste. Ml "i nte le aL 10 let Špičikuc Orchestra Slavnostno obeležje s koncertom mladinske glasbene skupine Špičikuc Orchestra bo v soboto, 17. aprila 2010, ob 19.30 v portoroškem Avditoriju. PRESELILI SMO SE V LUCIJO Vse naše cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili z BERNARDINA v LUCIJO in obratujemo v TPC, OBALA 114 (v neposredni bližini Nove ljubljanske banke). Priporočamo se za obisk. Ouicklab, Foto color labolatory, Obala 114,6320 Portorož GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, Praznovanje v Strunjanu Turistično društvo Strunjan, predsednik Franco Giassi prireja 30. aprila za člane in goste veselo srečanje z manjšim kresom pri Kavedinu na plaži. Pogostitev: domači golaž. Osrednja proslava v Avditoriju 26. aprila 2010 ob 19. uri cmvmšmmm (mvmšMMM) (mmummm Moskva Identificirali teroristkini glavi Strahotna eksplozija, ki stajo v ponedeljek, 29. marca 2010, sprožili dve mladi samomorilki v moskovskem Metroju na postaji Lubjanka, je zahtevala 39 življenj potnikov, 71 pa je bilo huje ali lažje ranjenih. Preiskovalci so medtem že identificirali dve mladi teroristki stari med 20 in 25 leti, ki sta se pripeljali z avtobusom s severnega Kavkaza. Eksploziji sta bili dve in to tako močni, da sta dobesedno razcefrali telesa nesrečnikov, ki so se takrat znašli na nepravem mestu. Glavi teroristk (na fotografiji Bilda) je dobesedno odtrgalo od njunih teles in kot dve žogi vrglo nekaj metrov stran. Sedaj so tudi že ugotovili, da sta bili indoktrinirani. Zaradi njunega fanatizma je moralo v smrt veliko ljudi. Do ruske podzemne železnice sta bili pospremljeni z dvema ženskama in enim moškim. Domnevajo tudi, da je poskušala izvesti teroristični atentat še ena ženska. Žal očitno kljub strogi kontroli ni mogoče izključiti terorističnih napadov posameznikov. V Kremlju so v 30. marec razglasili za dan žalovanja. Peking V reko zmetali 21 otroških trupelc Po navedbah medijev naj bi sprehajalci v neki reki na severu Kitajske opazili kar 21 otroških trupelc. Navajajo celo, da naj bi pri tem sodelovali delavci iz bližnje bolnišnice, saj naj bi osem otrok imelo na rokah plastične trakce, ki izhajajo iz bližnje klinike. Odgovor je treba iskati v skoraj dvajset let stari kitajski “zakonodaji”, ki določa, da ima lahko posamezna družina večinskega naroda praviloma le po enega. Zaradi politike Mao ze Tonga “več nas bo bolj bomo močni”, je število kitajskega prebivalstva do pred 20 leti naraslo že na 1,3 milijarde! Zaradi vladnega ukrepa o omejevanju rojstev je tudi veliko nekontroliranih splavov. Tirschenreuth Brezbrižna mati pustila umreti otroka Kot piše Bild se je žalostni primer zgodil v nemškem mestu Tirschenreuth. Brezbrižna mlada mati, ločenka, naj bi v kletnih prostorih pustila sestradano - in kot kaže tudi bolehno - skoraj 3-letno hčerkico Leo. Policija je mater aretirala in kazensko ovadila. Časnik navaja, da se takšni primeri žal dogajajo in to vedno znova. Dr. Heinzpeter Moecke, predstojnik Inštituta za urgentne (družinske) medicine iz Hamburga ob tem žalostnem dogodku opisuje kaj se dogaja s človeškim telesom, če ne dobi vode in hrane. Najprej začne organizem črpati lastne rezerve, maščobo in tudi proteine iz mišic. Človek brez vode zdrži teden dni, brez hrane več tednov Glad povzroča čudne bolečine in povzroča trebušne krče. Človeški organi začnejo propadati, izgubljajo svojo funkcijo; najprej jetra in ledvice. Zaradi tega telo ni več sposobno izločati strupov, ki se sicer nabirajo v organizmu. V krvi se povečuje amoniak. Sestradani človek pade v stanje demence, vse dokler ne preneha biti njegovo srce. Rim V Italiji še ocenjujejo volitve v trinajstih deželah. Navdušena Severna liga. Največ glasov so osvojile stranke Ljudstvo svobode (26.8%), Demokratska stranka (26,1%), Severna liga (12,3%). Nedavne marčevske deželne volitve v Italiji so pokazale, da je kar nekaj poražencev na desni in levi, vsekakor pa je lahko manj zadovoljen Silvio Berlusconi. Njegova stranka je izgubila glasove, kar pa ne pomeni, da ne bo vsaj do leta 2013 (parlamentarne volitve), ostal v palači Chigi. Berlusconi je prepričan, da so volivci nagradili vlado in njena prizadevanja za premostitev gospodarske krize. Problema, da je Italija ena izmed najbolj zadolženih držav v EU sicer ne navajajo. Severna liga bo zmago na deželnih volitvah dobro unovčila tudi na občinskih volitvah za župana Trsta, ki bodo leta 2011 in na parlamentarnih volitvah leta 2013. Pa še res je Vsi ga ne dobijo Bralec pred pošto v Luciji se je jezil zakaj ne dobi brezplačnega Žurnala češ, da ga »kradejo« gostilničarji. Nekateri sedaj vidijo rešitev: Žurnal v prodajo. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip primorski ufr'p Ustanovitelj in izdajatelj: Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tek: 05 6777 140, telefav: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 12,00 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS podzap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Razstava vseh razstav EXPO 2010 Na svetovni razstavi v Shanghaju na Kitajskem pričakujejo 70 milijonov obisk V Shanghaju bodo 1. maja slavnostno Shanghaj je odprli veliko svetovno razstavo EXPO 1 8-milijonsko 2010, ki si jo bo mogoče ogledati vse hitro rastoče do 31. oktobra. Svoje najnovejše kitajsko mesto ob izdelke in storitve bodo postavila na morju, skupaj s ogled podjetja iz več kot 180 držav, predmestjem pa šteje pričakujejo pa kar okoli 70 milijonov kar 24 milijonov obiskovalcev, so nam povedali, ko smo ljudi! Mesto lahko si v času svetovnega novinarskega primerjamo z New kongresa F1JET v Shanghaju konec Vorkom, zato si ga oktobra lani ogledali prizorišče ob vsekakor splača Maskota EXPO. Slogan: “Better City, Better reki Huangpu na površini 5,28 km2. ogledati. Turistom / ,y(v’ (Boljše mesto, boljše življenje).' Kitajci so se tudi tokrat izkazali kot je na voljo kar 100 FOTO' FK-Primorski utrip odlični organizatorji in dobri trgovci. hotelov najvišje Nič ni podarjeno. Posamezne države, kategorije. Hrana RF56S®1* ““ I jjBHj ki želijo imeti svoje paviljone, si jih je običajno sesekljana in močno SŽČllS------1 morajo same postaviti ali financirati začinjena. Ni res, da na Kitajskem izgradnjo. Po razstavi jih lahko tudi jedo samo riž, pse in kače. > | J J— ** ! demontirajo ali pa pustijo neodplačno Kitajska valuta je Yuan (RMB). Za j|j s*” [ j kar tam. Nekaj večjih paviljonov je 10 evrov dobite približno 100 juanov. bilo takrat že končanih. Kava stane 20 juanov, kosilo pa okoli Let z letalom iz Istanbula, na primer, 50 juanov in tudi več. Prenočišče ■ pa do letališča Putong v Shanghaju v boljšem hotelu stane 600 do 700 traja 10 ur. Računati je treba na juanov na osebo. Najraje še vedno časovno razliko. Z letališča Putong sprejemajo ameriške dolarje, ne vas do mesta prepelje hiter vlak branijo pa se tudi evrov. Menjava kar nekaj časa. V nekaterih manjših Maglev, ki v osmih sekundah doseže v bankah je možna ob predložitvi hotelih nimajo menjalnice, banke 300 km/h. potnega lista ali drugega ustreznega pa so običajno odprte do 17. ure po osebnega dokumenta. Procedura traja lokalnem času. Če spite v hotelu, ki nima menjalnice, pa bi radi menjali denar v sosednjem čez cesto, ne bo šlo, ker niste njihov gost. Priporočamo vam nakup svile, ki je tam res zelo poceni. Svileni šal dobite že za 5 evrov (50 juanov). Menjava na črno na cesti ni dovoljena. Tudi na Kitajskem je treba barantati, sicer boste vse plačali dvojno. Priporočamo vam nakup mini angleškega slovarja, saj vas v kakšni manjši gostilni ne bodo razumeli kaj hočete. Če boste imeli čas se povzpnite na vrh finančnega centra. Zgradba sive barve ima 101 nadstropje in je visoka kar 492 metrov. Od tam se vam nudi prekrasen pogled na velikansko mesto ob morju. Vožnja z “rikšo” vas bo stala okoli 100 juanov. V večjih trgovinah lahko kupujete tudi z evri ali dolarji. Tečaji ... .. . ............ .. . , v . se rahlo spreminjajo navzdol. Juan je Novinarji iz Slovenije in iz številnih drugih držav smo si po rahl0 precenjen Časopis v angleščini mednarodnem kongresu FIJET v Shanghaju z zanimanjem je Shanghai Daily, stane pa samo 2 ogledali tudi obširno sejemsko prizorišče EXPO 2010. juana. n [j Mi : ui Umi Sjjj* Kitajski paviljon. Na fotografiji urednik Primorskega utripa Franc Krajnc, član FIJET, na razstavišču v Shanghaju. ZGODILO SE JE Pred 20 leti Prve demokratične volitve v Sloveniji V Sloveniji smo se 8. aprila 1990 v bistvu odločali za mehak prehod iz enopartijskega sistema v strankarski. Zmagala je koalicija Demos s 54 odstotki, ki je bila enotna v tem, da je treba vzpostaviti samostojno slovensko državo, kar je v bistvu pomenilo odcepitev od Jugoslavije. Prvi predsednik Demosa je postal dr. Jože Pučnik, podpredsednika pa Dimitrij Rupel in Lojze Peterle. Prvi predsednik države Slovenije je bil Milan Kučan,prvi predsednik skupščine dr. France Bučar, prvi predsednik slovenske vlade pa Lojze Peterle. Po razpadu vladajoče Demosove koalicije (aprila 1992) je postal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek (LDS). Nekdanja Komunistična partija Slovenije se je preimenovala v Stranko demokratične prenove, njen prvi predsednik pa je postal dr. Ciril Ribičič. Pred 69 leti Nemška vojska je 6. aprila 1941 napadla Jugoslavijo Po protestih jugoslovanskih narodov zaradi podpisa pristopne “pogodbe” k trojnemu paktu Rim-Berlin-Tokio (23. marca 1941) so nemške letalske sile 6. aprila 1941 najprej silovito bombardirale Beograd, nato pa z 52 divizijami ter s pomočjo italijanske in madžarske vojske v nekaj dneh zasedle in razkosale Jugoslavijo. Kraljeva vojska je razpadla, kralj pa je pobegnil v London. Pred 70 leti Poboj v Katinskem gozdu Aprila 1940, ko sta si Nemčija in Sovjetska zveza razdelili Poljsko, so sovjetske tajne službe po nalogu Stalina v Katinskem gozdu na obrobju Rusije s strelom v tilnik pobile okoli 20 tisoč poljskih mladih vojakov in oficirjev. Resnico o tem kdo je zagrešil ta zločin so Sovjeti skrivali cela desetletja in govorili, da so to storili Nemci. Pred spominsko slovesnostjo seje zgodila tragična nesreča, ko je zaradi strmoglavljenja letala umrlo 96 ljudi, med njimi celotni vladni vrh Poljske. April 2010 i primorski utp Premier na preizkušnji Od predsednika vlade zahtevamo tudi nemogoče, kolumnist dr. Vlado Miheljak pa je očitno mnenja, da Borut Pahor ne obvladuje svoje naloge. Na radiu Slovenija je dejal, da Slovenija potrebuje na premierskem stolčku izkušenega gospodarstvenika z atributi, ki jih Pahor pač nima. Predsednika aktualne vlade Boruta Pahorja smo prvič slišali, da bi znal prenehati, če mu ne bo uspela tako imenovana izhodna strategija, o kateri veliko govori in spretno premika rdeče gumbe na še vedno rdečem semaforju, kar je že podobno otroški igrici. Morebitini izstop LDS iz koalicije, kot so zagrozili zaradi spora Zalar:Brezigarjeva bi bila medvedja usluga obstoječi politiki in trasirana pot opoziciji. Dobro, da se ni zgodilo! Državljani se ne ukvarjamo več toliko z vprašanjem kako bomo preživeli v globalni gospodarski in finančni krizi, kje bo 100 tisoč ljudi dobilo službo, pač pa smo iz dneva v dan priče neverjetnim zgodbam in žaloigram ter tudi peripetijam v krogu vladne koalicije, kar gre predvsem na roku opoziciji, ki previdno in počasi “dozira” svoje pripombe na slabo delo vlade in čaka na svoj ugodni trenutek. Prvič smo tudi slišali namige o tehnični vladi ali celo o morebitnem glasovanju o nezaupnici sedanji vladi. Kolumnist dr. Vlado Miheljak seje na radiu Slovenija javno vprašal zakaj Pahorju njegovi ljudje, strankarski kolegi iz koalicije, odkrito ne povedo, da je pač zgrešil poklic in da bi se morda bolje znašel na diplomatskem parketu ali pa kot predsednik države in bi lahko mimo hodil na družabne sprejeme in srečanja. Slovenija potrebuje v vladnem vrhu izkušenega gospodarstvenika, človeka z ustreznimi atributi, ki jih žal Pahor kot kaže za to delo res nima, smo slišali. Priznati je treba, da ni lahko vladati v kriznih razmerah, ko beležimo astronomski zunanji dolg, upad bruto domačega proizvoda, upad izvoza in nenehno povečevanje brezposelnosti ter daleč preskromen dotok proračunskih sredstev v državno blagajno. Problem je morda tudi v tem, ker nekateri radi porečejo, daje za vse tegobe kriva ta vlada. Pa ni res. Že leta 2004 smo bili zadolženi za 4 milijarde evrov! Gospodarska rast je v bistvu temeljila tudi na posojilih, ki jih je treba danes vračati. Določeni nastavki, ki so popeljali Slovenijo v najhujšo gospodarsko in finančno krizo po osamosvojitvi, so bili dani že, ko Pahor še vedel ni, da bo premier. Problem je pač v tem, da se ne zna strokovno braniti, sicer pa tudi niti slišati ni hotel opozoril kaj vse ga čaka. Zdi se kot da je prevzel funkcijo, ki je v bistvu niti dobro ni poznal. Biti predsednik vlade ni enako kot sprehajati se v parlamentarnih sobanah, kjer se lahko veliko govori, modruje, nič stori in nič ne odgovarja. V času prejšnje vlade je bila v svetu globalna gospodarska rast, v času Pahorjeve pa je nastopila globalna gospodarska kriza, iz katere pa se ne moremo kar tako izvleči. Tudi če dobimo deset Pahorjev ali deset Janš. Ali Slovenci vemo kakšno je realno stanje v državi? Raste javni dolg. Slednji se je v zadnjem času povečal na 1,9 milijarde evrov, neto dolg Slovenije pa že na 12,5 milijarde, ali drugače rečeno vsak Slovenec je v povprečju že dolžan 6.250 evrov. Razmerja med zaposlenimi, ki ustvarjajo dodano vrednost, upokojenci in javnimi uslužbenci je katastrofalno. Pa vendar, upanje umre zadnje. Čeprav so ekonomski parametri v Sloveniji tako rekoč na ničli, v nazadovanju ali mirovanju, v Sloveniji zagotovo ne bomo doživeli sindroma Grčije, ko bi nam morala pomagati Evropska unija s premostitvenimi posojili. Vsi bi si želeli sposobno vladno ekipo, ki se v javnosti ne bi kazala kot prepirljiva ženska, pač pa bi s svojim strokovnim delom dokazovala, daje vredna zaupanja in da nas bo vsaj v doglednem času vendarle popeljala iz krize. Morda bi bilo še najbolje, če bi se premier jutri obrnil k ljudstvu in dejal: dragi Slovenci potrpite še malo in zategnite pasove. Franc Krajnc Lemui mmmi žDH® Malo znanih kandidatov Po vzorčni raziskavi Informe Portorož bomo tudi na letošnjih lokalnih volitvah, ki bodo nekoliko prej kot pred štirimi leti (verjetno že 26. septembra ali najkasneje 3. oktobra), dobili župana Občine Piran šele v drugem krogu, v Izoli verjetno že v prvem, v Kopru pa je še veliko neznank. Pa vendar, Popovič ne bi zmagal samo, če bi ga v času volitev priprli, kajti še vedno bi ga volilo najmanj 41% volilnih upravičencev. V nekaterih strankah še razmišljajo koga bi sploh kandidirali. V Piranu sta za zdaj znana samo dva resna kandidata: Tomaž Gantar (Piran je naš) in Peter Bossman (Socialni demokrati). Oba sta ugledna zdravnika. Gantar ima že izkušnje pri vodenju občinske uprave, za Petra Bossmana (SD) pa se kar nekaj časa ni vedelo ali bo sploh kandidiral. Od 29. marca pa tudi te skrivnosti ni več. Namreč po srečanju dr. Patricka Vlačiča z ministrom za zdravje v odhajanju Miklavčičem v Luciji (29. marca) je Peter Bossman (po rodu iz Gane), stopil pred publiko in sam najavil, da bo kandidiral in dodal:”Boril se bom kot lev”. Očitno se v njegovem štabu zavedajo, da se bo treba kar potruditi. Njegovo hrabro potezo je s ploskanjem pozdravilo okoli 50 članov SD in gostov večera. 'V IZOll je očitno že sedaj vse jasno. Do 6. aprila je bil edini znani kandidat dr. Tomislav Klokočovnik. Edini, ki bi mu lahko malce pomešali račune in mu odtegnili nekaj glasov, so nekdanja županja Breda Pečan, ki pa očitno ne bo kandidirala (drugega kandidata iz SD še niso najavil), Drago Mislej - Mef (Izolani), ki je še malce neodločen in Branko Simonovič (DeSUS), ki namerava najprej preveriti priljubljenost na terenu z javnomnenjsko raziskavo. Svojega kandidata bo ponudila tudi izolska SDS. To je mag. Radivoj Nardin, ki so ga predstavili na novinarski konferenci, 6. aprila. "V K0prU je vse odvisno od stanja ah dobre volje sedanjega župana Borisa Popoviča, ki že osmo leto trdno sedi na županskem stolčku. Nekdo se je pošalil, da Popovič ne more zmagati samo v primeru, če ga v času volilne kampanje zaprejo, kajti zagotovo še drži vzorčna raziskava Informe Portorož, po kateri Popoviča podpira okoli 41% Koprčank in Koprčanov. Pred nedavnim so se na novinarski konferenci v Kopru že predstavili tudi predsedniki strank: Barbara Verdnik (Zares), Sebastjan Čoki (SD), Viktor Markežič (Oljka), Anton Sagadin (DeSUS) in predsednik koprske LDS, ki pa očitno še nimajo primernega skupnega protikandidata, ki bi lahko ogrozil podjetnega Popoviča. Morda bo volivce prepričal njihov sicer zanimiv program, s katerim ponujajo t.i. alternativo. Kako je bilo v Piranu v prejšnjem mandatu? Na volitvah leta 2006 se je za župansko mesto potegovalo kar 9 kandidatk in kandidatov, zmagal pa je Tomaž Ganzar. odstotke slabše od poprečja Slovenije. V prvem krogu nihče od devetih kandidatov ni prejel nad 50% glasov, zato je bil 22. 11. 2006 izveden drugi krog volitev. Uvrstila sta se Tomaž Gantar, ki je prejel 4.376 (56,35%) glasov, in Vojka Štular, ki je prejela 3.390 (43,65% glasov. Zmagal je Tomaž Gantar. Največ občinskih svetnikov je dobila stranka Piran je naš Od 19 političnih strank in list na prejšnjih volitvah je največ mandatov (7) dobila stranka Piran je naš, kije v bistvu nekako nenapovedano “vpadla” na volitve in s svojim kandidatom za župana Tomažem Gantarjem bila tudi pravo presenečenje za vse, ki so se preveč ležerno podali v boj za župansko mesto. Presenečenje je bilo tudi za do takrat vodilno SD, ki je dobila 5 svetnikov, vendar je stranka Piran je naš takrat tudi uspešno sestavila “koalicijo" in volilni stroj še danes deluje kot po maslu, opozicija pa je tako rekoč brez moči. Samoupravna narodna skupnost Italijanov Piran ima v občinskem svetu svetnika in podžupana Alberta Manzina, svetnika Sandra Kravanjo, na listi neodvisnega Mišiča pa je bil izvoljen dr. Monica. Napaka levo usmerjenih Levo usmerjene stranke SD, LDS, DeSUS so pred volitvami leta 2006 naredile strateško napako, ker niso delovale enotno, kar je odlično izkoristila stranka Piran je naš, ki je imela podporo mladine in zlasti tudi podjetnikov - in tako še danes drži v rokah vse atribute občinske oblasti. Nekako “solirala" je tudi stranka ZZP. Ali sedanja občinska ekipa uspešno vodi občino bodo pokazale letošnje volitve, ki bodo med avgustom in oktobrom, morda v nedeljo 26. septembra ali v nedeljo 3. oktobra. V nekaterih političnih strankah še tehtajo koga bi kandidirali za župana. Takrat so kandidirali: Tomaž Gantar (Piran je naš), Vojka Štular (Socialni demokrati), Miroslav Brkovič (LDS), Gašpar Gašpar Mišič (Ugo Fonda in skupina volivcev), Nada Kozina (Lista Deteljica, Združenje civilnih iniciativ občine Piran), Franjo Žele (Alen Škofič in skupina volivcev), Bogdan Lulik (ZZP), Denis Goja (Matjaž Emeršič in skupina volivcev), Matjaž Jevševar (Nova Slovenija-Krščansko ljudska stranka). V prvem krogu ni bilo zmagovalca. V prvem krogu lokalnih volitev v občini Piran, 22. 10. 2010, je od 14.983 volilnih upravičencev glasovalo za župane 8.356 volivcev. Volilna udeležba je bila 55,79 odstotna, kar je bilo za okoli 3 Kot rečeno se je doslej edini od potencialnih protikandidatov za župansko mesto v Občini Piran javno opredelil le predsednik OO SD Piran Peter Bossman, ki ima tudi precejšnje možnosti, da se prebije v drugi krog volitev, ko se bo pomeril s Tomažem Gantarjem. Ni pa izključeno, da bo sedanji župan “povozil” vse protikandidate že v prvem krogu. Odvisno pač od nadaljnjih dogodkov v občini, zlasti v mestu Piran, kjer so najbolj nepredvidljivi volivci, če vzamemo primer na referendumu o novem prometnem odloku. V Piranu še nekaj neopredeljenih Za kandidaturo se doslej sami še niso javno opredelili Gašpar Gašpar Mišič, dr. Marko Pavliha in Denis Fakin, ki so bili tu in tam v medijih že omenjeni. Obetajo se še nova imena, nove liste in nova stranka. Medgener acij ske spremembe v SD Čeprav imajo Socialni demokrati največ poslancev v parlamentu in svojega premiera Boruta Pahorja, pa to ne pomeni, da obvladujejo tudi lokalno sfero na Slovenski obali, saj že dva mandata nikjer nimajo večine. Prav zato so se menda že dogovorili o temeljiti “medgeneracijski prenovi”, kar naj bi pomenilo, da bodo kandidirali v občinski svet predvsem mladi člani SD, starejši pa naj malce počivajo. Kot nam je povedala nekdanja županja Vojka Štular, se letos iz posebnih razlogov (znanih samo piranski SD), ne bo potegovala za župansko mesto. Najmanj kar je, bo izgubljeno eno svetniško mesto, piranski socialdemokrati pa gledajo na stvar zelo optimistično. Računajo na najmanj 8 svetniških mest. Imamo v Sloveniji zgrešen volilni sistem? Že leta in leta ugotavljamo, da bi bilo treba (vsaj na lokalni ravni) spremeniti volilni sistem in sicer tako kot ga že imajo v Nemčiji, da bi torej na strankarski listi obkroževali samo kandidatke ali kandidate, ne pa listo (sedaj tudi možnost preferenčnega glasu). Zgodi se namreč, da lahko stranka potisne na vrh seznama kandidata ali kandidatko, ki ni znan ali sploh ni strokovno podkovan za opravljanje pomembnejavne funkcije v lokalni samoupravi. Problem nastane tudi, ko kandidat prehitro zgubi stik s svojo volilno bazo. Konec maja javnomnenjska raziskava Veliko je še neznank. Zlasti glede tega kako se bodo opredelili volivci, kateremu programu bodo dali prednost, komu bodo verjeli, kako prepričljive bodo volilne kampanje. O vsem tem bomo izvedeli nekaj več, ko bo konec maja ali v začetku junija opravljena temeljita javnomnenjska raziskava s pisnim vprašalnikom, ki jo za naročnike namerava izvesti Informa Portorož. Bo Istrabenz do konca leta 2010 iztržil potrebnih 100 milijonov? Sedaj v prodaji tudi Droga Kolinska Dejstva, o katerem smo v našem časopisu že pisali, da mora holdinška družba do konca leta 2010 zbrati 100 milijonov evrov za povrnitev prve tranše dolgov (od približno še preostalih 460 milijonov), če ne mora avtomatično v stečaj, še ni nihče zanikal. Prezadolženi Istrabenz (holding in divizije) je bil zadolžen kar za 937 milijonov evrov! Kot je znano je že ponudil v prodajo več vrst svojega premoženja. Tudi takšnega, ki je pod hipoteko bank. Tako so prodali že nekaj objektov ob morju (Figarola in Tivoli), sedaj pa so v prodaji tudi manjši objekti na osrednji plaži v Portorožu. Med večje zalogaje sodijo prenovljen Kempinski Palače hotel, ki je bil zgrajen na kreditu (v pogodbenem najemu ga ima veriga Kempinski), Grand hotel Adriatic v Opatiji, podjetje Turizem Kras v Postojni (ne jama), od 26. marca pa je v prodaji tudi naša naj večja živilsko-predelovalna industrija Droga Kolinska. Potem ko je obupan odšel prejšnji predsednik uprave holdinga dr. fizike Bogdan Topič, je vodenje holdinške družbe prevzel Tomaž Berločnik, ki se je prisiljen ukvarjati s popolnoma enako tematiko: prodajo premoženja, da bi zadostili zahtevam bank upnic, ki neusmiljeno terjajo vračilo posojenega denarja. Kje dobiti naenkrat toliko premožnih kupcev, bo verjetno vprašanje številka ena za celoten Istrabenz v naslednjih vročih mesecih, kajti v primeru stečaja bi se banke upnice zadovoljile tudi z vsotami, s katerimi bi zadostile le svoje terjatve. To pa je lahko veliko manj od bilančno ocenjenega stvarnega premoženja Istrabenza. Ali to res zadošča za povračilo dolgov bi največ vedeli povedati njihovi finančni strokovnjaki. Tudi v Izoli mlekomat? Občinski svetnik SD Valdi Moralo je na nedavni seji občinskega sveta Izola dal pobudo za spremembo oziroma dopolnitev občinskega odloka o tržnem redu in sicer tako, da bi lahko tudi v Izoli (kot je že primer v Kopru in Luciji) ponudniki postavili mlekomat in tam prodajah sveže mleko. V Luciji pri supermarketu Tuš stane liter svežega mleka 1 evro, kar je skoraj 35 % dražje od homogeniziranega v trgovini, pa kljub temu gre za med. Morda takrat nekoč, ko so v Izoli sprejemali odlok o možni prodaji tega živila na prostem, še ni bilo mlekomatov, ki danes zagotavljajo absolutno higieno. V mlekomatu so tudi steklenice, ki jih lahko kupite, če nimate svojih. Poleg mlekomatov uvajajo tudi regromate, oljčnomate in druge avtomate sodobnega življenja. Pa še res je Nov turistični slogan Na portoroški Turistici redno sklicujejo strokovna omizja. Na nedavnem, 10. marca, je bilo še posebej zanimivo. Kar dobro uro so ugotavljali ali smo ali nismo “Mediteranska Slovenija” in “ali bi nov vzdevek lahko bil tudi glavna sestavina ali le začimba slovenskega turizma”? Na koncu se je najbolje znašla dekanja Turistice Aleksandra Brezovec, ki je izstrelila kot iz topa in rešila zadrego: Pa naj bo “Slovenija s priokusom Mediterana”. Izola potrebuje gospodarski zagon Slabitev finančnih naložb, izgube v finančnih družbah, selitev sedežev družb iz Izole, 1200 Izolanov, ki si ne morejo privoščiti dnevnega toplega obroka ter brezposelnost so problemi, s katerimi se bodo še ubadali izolski občinski svetniki, ki so 1. aprila potrdili zaključni račun proračuna Občine Izola za leto 2009. Dejansko pridobljeni prihodki proračuna Občine Izola v letu 2009 so znašali 18.177.904,00 evrov. Po sprejetem rebalansu so načrtovali 22.836.977 evrov prihodkov, a se zaradi različnih razlogov ni izšlo, zato so bili prihodki doseženi le 79,6-odstotno. Pet krajevnih skupnosti je iz občinskega proračuna prejelo skupaj 62.750 evrov. Od tekočih prihodkov so bili davčni prihodki realizirani 99,2-odstotno in imajo v strukturi prihodkov 56,3-odstotni delež. Prihodki oddohodnine,kijepomemben proračunski vir, so bili načrtovani v višini 6.949.500,00 evrov in so bili tudi v celoti realizirani. Na podlagi izračuna Ministrstva za finance je znašala primerna poraba Občine Izola 7.079.692 ,00 evrov, lastni prihodki občine pa so bili 7.284.877, kar pomeni, da so lastni prihodki presegli prihodke, ki jih zakon o financiranju občin določa kot primeren obseg porabe občine, zato Občina iz državnega proračuna ni prejemala finančne izravnave. Lahko bi torej rekli, da je Občina Izola bogata, ker ne potrebuje državne pomoči. Žal pa seje moral tudi zadolžiti. Občina se je v letu 2009 dolgoročno zadolžila za izvedbo načrtovanih investicij višini 1,3 milijona evrov. Stanje dolgoročnih dolgov je na dan 31. 12. 2009 znašalo 3,51 milijona evrov. Obroke redno odplačuje, stanje zadolžitev občine pa ne presega dovoljenih zakonskih okvirov oziroma predpisane kvote (8% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v letu pred letom zadolževanja , zmanjšanih za prejete donacije in transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna EU ter prihodke režijskih obratov). Stanje rezerv na dan 31. 12. 2009: 321.260,47 evra. Proračunski primanjkljaj 2,24 milijona evrov je pokrit iz presežkov in rezerv. O premoženjski bilanci Občinski svetniki bi radi vedeli tudi kako je s premoženjsko bilanco občine, kajti na seji občinskega sveta, 1. aprila 2010, seje trenutke zdelo kot da je nekaj premoženja raztreseno okrog brez evidence in vpisa v Zemljiško knjigo. To pa ni problem le v občini Izola. Na koncu so na predlog podžupana Darka Grada sprejeli sklep naj občinska uprava pripravi predlog kako bi to vprašanje (če res obstaja?) uredili. Kmalu bodo znani podatki o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v letu 2009, že sedaj pa lahko rečemo, da gospodarska in finančna kriza nikomur ni prizanesla, tudi Izoli ne. Za obalno-kraško regijo je značilno, da je kot edina v Sloveniji (in kot celota) v letu 2008 (za 2009 še ni podatkov) izkazala negativen izid poslovanja, zlasti na račun negativnega izida ene večjih gospodarskih družb v Kopru. V Izoli 503 gospodarske družbe in 867 podjetnikov Gospodarske družbe so v letu 2008 zabeležile 237,73 milijona evrov prihodkov, podjetniki pa 51,81 milijona prihodkov in 5,03 milijona evrov dohodka. Po podatkih koprske izpostave AJPES so v Izoli v letu 2008 delovale skupaj 503 gospodarske družbe (475 mikro, 19 malih, 5 srednjih in 4 velike). Pri njih je bilo zaposlenih 2.291 delavcev. Število zaposlenih je zelo pomembno tudi zaradi deleža dohodnine, ki se steka v občinski proračun. 17,5 % vseh gospodarskih družb s sedežem na Slovenski obali deluje v Izoli, ki zaposlujejo 12,6% vseh delavcev v gospodarskih družbah na Slovenski obali. In kako je bilo s prihodki? Gospodarske družbe s sedežem v izolski občini so v letu 2008 realizirale 237,73 milijona prihodkov kar predstavlja 4,85 % delež v obalno-kraškem območju in 5,75% na Slovenski obali. Odhodkov je bilo za 226,21 milijona evrov. Podjetja v Izoli so v letu 2008 ustvarila 12,678 milijona evrov čistega dobička in 3,497 milijona čiste izgube. Iz tega lahko izračunamo, da je bil v Izoli čisti dobiček 3,6 krat večji od izgube. Bolj kot finančni prihodki (iz danih posoj i 1 in poslovnih terj atev, dividende, prodane finančne naložbe...) so za Izolo pomembni temeljni poslovni prihodki. V strukturi vseh prihodkov je bilo poslovnih, ki izvirajo iz proizvodnje in storitev, kar 94,36%. V letu 2008 je v Izoli delovalo 867 podjetnikov Pri njih je bilo zaposlenih 582 delavcev. Ustvarili so 51,81 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Delež izolskih podjetnikov v obalno-kraški regiji znaša 16,6 %, delež na Slovenski obali pa 20,9%. Delež njihovega čistega prihodka od prodaje v obalno-kraški regiji je znašal 16%, delež na Slovenski obali pa 22,9%. Na Slovenski obali je bilo največ samostojnih podjetnikov v Kopru (2.292), sledi Piran (987), Izola (867). O tem kakšno je bilo stanje v letu 2009 bomo poročali junija. Če pa ocenjujemo gospodarstvo na Slovenski obali (vse tri občine) se kar 89,1 % vse izgube v gospodarskih družbah v letu 2008 nanaša na občino Koper. Res pa je tudi, da so 70,8% vseh prihodkov ustvarile gospodarske družbe v Mestni občini Koper. Precej so se povečale tudi kratkoročne in dolgoročne obveznosti gospodarstva. Selitev in ukinitev podjetij Za izolsko gospodarstvo je neugodna predvsem ukinitev (Mehano) ali pa tudi selitev sedežev določenih podjetij v druge kraje (Delamaris, Droga-Kolinska). Mesto, ki je bilo stoletje znano po ribiški industriji, ta primat počasi izgublja. Tudi turizem ne doseže kakovostne ravni za zahtevnejše goste, zmogljivosti pa so premalo izkoriščene. Problem brezposelnosti Na območju občine Izola je bilo po stanju na dan 28. 2. 2010 brezposelnih 665 oseb, od tega skoraj polovica žensk. Stopnja brezposelnosti v Izoli je 8,3 -odstotna (v Kopru 7,3, v Piranu 8,4). Dolgotrajno brezposelnih v Izoli je 36,4% vseh, ki čakajo na delo, kar je seveda še poseben problem, ker ni avtomatizma pri nadomestilih za brezposelnost. Kot nam je povedal predsednik RK Izola Vlado Ostrouška si 1200 Izolanov ne more privoščiti dnevno toplega obroka.”Še dobro, da župan to razume in občina pa svoji moči pomaga”, nam je povedal predsednik RK. Dejal je, da bi potrebovali za tovrstno nujno oskrbo revnih ljudi letno vsaj 72.000 evrov. S tem bi dnevno pomagali (hrana, obleke...) 100 ljudem. “Tega denarja zaenkrat nimamo, zato lahko trenutno nudimo najnujnejše, topli obrok torej, le tridesetim ljudem”. Tople obroke zagotavljajo pomoči potrebnim v gostinskem obratu Slores. Vsak, ki želi dobiti topel obrok se mora izkazati s posebno kartico, kije prejme na RK in osebnim dokumentom. Sekretar RK Izola Sergio Bergamasco pravi, da je v Izoli prvi verjetno primer, ko RK nudi pomoč v toplih obrokih tudi brezdomcem. Na Zavodu za zaposlovanje v Kopru ugotavljajo, da je najbolj padlo povpraševanje delodajalcev po delovni sili v dejavnostih trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, promet in skladiščenje, gradbeništvo. Franc Krajnc Občinski svet Izola je potrdil zaključni račun proračuna za 2009, ki je znašal 18,178 milijona evrov. Ravnateljice in ravnatelji osnovnih šol in zavodov. April 2010 5 ■ primorski u¥p 30 let Območne obrtno-podjetniške zbornice Izola V Kulturnem domu v Izoli so 9. aprila slovesno zaznamovali 30 let delovanja Obrtno-podjetniške zbornice Izola, ki šteje danes že 733 članov, pri katerih je zaposlenih 1029 delavcev. Podelili so stanovska priznanja za 10, 20 in 30 let opravljanja obrtne dejavnosti. Slavnostna govornika sta bila predsednik izolske zbornice Rajko Kodrič in Stefan Pavlinjek, predsednik UO OZS in podpredsednik OZS. Zgodovina organizirane obrti v Izoli seje začela pisati 9. januarja 1979. V tridesetih letih so zbornici predsedovali Erminij Benčič (prvi predsednik), Mario Carboni, Ivan Paliska, sedaj pa jo vodi Rajko Kodrič. Prva krovna organizacija, takrat z imenom Zveza združenj samostojnih obrtnikov, je bila ustanovljena v Ljubljani leta 1969, leta 1978 pa je bil sprejet prvi ustrezni zakon s področja samostojnega dela. Obrtna zbornica Slovenije seje pred nedavnim preimenovala v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, nosi pa še vedno kratico OZS. Izdajajo svojo revijo Obrtnik. Področje delovanja zbornice se je skozi leta močno spreminjalo, vendar je Območna obrtno-podjetniška zbornica vedno skrbela za zastopanje, informiranje, svetovanje, izobraževanje in organiziranost svojih članov. Po letu 1994 je država na zbornico prenesla tudi številna javna pooblastila. Članstvo v OZS je obvezno, v GZS pa ne več. Na Območni obrtno-podjetniški zbornici Izola delujejo tri sekcije: Sekcija plastičarjev in orodjarjev, Sekcija frizerjev in Sekcija za turizem in gostinstvo. Obrtna zbornica ima danes 733 članov obrtnikov, pri katerih je 1029 zaposlenih delavcev. Predsednik zbornice Rajko Kodrič: “Žal ugotavljamo, da nekatere klasične obrtne dejavnosti izumirajo, nekaterih pa sploh ni več. Bolijo nas tudi dolgi plačilni roki in finančna nedisciplina, zaradi česar je krovna organizacija (OZS) že naslovila pismo na vlado RS”. Obrtniki so pomemben del lokalnega gospodarstva, zato pričakujejo tudi od Občine bolj dorečeno strategijo in vizijo prostorskega in siceršnjega razvoja obrtništva in zasebništva. Orientacija Balkan Nedavno srečanje voditeljev držav Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju je, kot je ocenil slovenski premier Borut Pahor, bilo uspešno, pa čeprav brez predstavnikov Srbije, ki ne priznava Kosova kot samostojne neodvisne države. Ker naj bi Slovenija s to pobudo malce skakala v zelje Evropski uniji, ki bo podobno srečanje s ciljem preverjanja ali so države na Balkanu že zrele za povezavo, kmalu organizirala v Sarajevu, niso prišli na srečanje evropski komisar za širitev Štefan Fuele, predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy in tudi ne španski zunanji minister Miguel Angel Moratinos. Španija kot vemo trenutno predseduje Svetu EU. Pustimo ob strani nasprotujoče si politične ocene - od tega, da naj bi bila konferenca navadna polomijada, do superlativov o uspešnosti. Pomembnejše se zdijo vsekakor čisto druge stvari in sicer, ali lahko Slovenija, ki je kot prva država nekdanje SFRJ stopila v Nato in je tudi pravnomočna članica EU, lahko iz tega kaj potegne na gospodarskem področju in hkrati pomaga Balkanu k omikanosti. Prizvok Balkan ali Zahodni Balkan namreč ne deluje najbolj zveneče. Iz zgodovine ja namreč poučno, da so se tam stoletja ubijali, ljubili in spet ubijali. Vprašati bi se bilo treba tudi katere države so zares na Balkanu in katere se sprenevedajo, da tja ne sodijo. Balkan še vedno območje, kjer vladata kriza pomanjkanja in želja po nakupih, kar pa je za gospodarski del EU tudi odlično izhodišče. Na Balkan nedvomno sodijo Srbija, BiH, Črna Gora, Makedonija, Albanija, pa tudi morda del Hrvaške. Nobena od teh držav še ni v Evropski uniji, so pa res vse v omikani Evropi. V EU se sedaj že naglas pogovarjajo, da bi le kazalo nekaterim balkanskim državam bolj odpreti vrata in tudi ukiniti vizume, še zlasti Srbiji, BiH in Albaniji! Nekoč odlično gospodarsko sodelovanje Če malce pogledamo nazaj lahko ugotovimo preprosto resnico, daje Slovenija kot republika v okviru nekdanje SFRJ pretežni del svoje proizvodnje in tudi storitev dolga leta prodajala na Balkan, pri tem pa so odlično živela tudi nekatera mariborska podjetja (TAM...), ki so proizvajala za JNA. Po osamosvojitveni vojni nas je med prvimi “gospodarsko” blokirala Srbija. Mariborska industrija seje skoraj sesula. Izvoz na Balkan je padel s približno 67 na 18 odstotkov in Slovenija seje morala na hitro preusmeriti na Zahod. Danes tja izvažamo že skoraj toliko kot smo nekoč v naše bratske republike na Balkanu. Po podatkih, ki jih je objavilo Delo, je menjava Slovenije z Zahodnim Balkanom v letu 2009 bila kar uspešna. V sedem balkanskih držav (če upoštevamo tudi Hrvaško) smo izvozili za 2,646 milijarde evrov blaga in storitev, od tam pa uvozili le za 1,17 milijarde evrov blaga ter tako ustvarili relativno visok trgovinski presežek. Poleg tega ne smemo pozabiti, da na Balkanu investirajo tudi naša podjetja. Bilo bi kajpak nevarno ali slabo, če bi zaradi cenejše delovne sile v ta prostor začeli seliti tudi našo proizvodnjo, saj bi s tem hkrati ogrozili zaposlenost v Sloveniji! Balkan je nedvomno zelo zanimiv tudi za ostale članice EU, ki komaj čakajo, da se jim odpre nov relativno lačen trg. Planet Tuš je največji V Kopru na enem mestu združena ponudba nakupovanja, zabave, Župan Boris Popovič in Mitja Terce sta 31. marca 2010 slavnostno prerezala otvoritveni trak enega največjih trgovsko - zabavnih kompleksov v Kopru in Sloveniji nasploh. FOTO: AKV - Primorski utrip. rekreacije, kulinarike, druženja in preživljanja prostega časa. Največji nakupovalno-zabavni center v Sloveniji je 31. marca 2010 v Kopru odprl svoja vrata. Otvoritveni trak sta slavnostno prerezala Boris Popovič, župan Mestne občine Koper in Mitja Terče, direktojp^RjjlNepreniične d.o.o. Njihovem sloganu »Tuš, vedno boljši«! bi lahko sedaj dodali »Tuš, vedno večji«! Dajeitrgojjskt^Trige širijo po Sloveniji kot gobe po dežju je lahko samo en odgovor; Slovenci smo še vedno odličnj potrošnikih^™ Pravi mali planet na planetu Zemlja med Lesnino in Železniško postajo v Kopru je zrasel na 70 tisoč kvadratnih metrih, v katerem je kar 70 različnih lokalov, večina v najemu. Strategija Tuša je prava. Če bo vse po sreči si bo Tuš s prihodki od relativno visoke najemnine za kvadratni meter povrnil investicijo v nekaj letih. Strategija je prava. V kompleksu je zagotovljenih 590 delovnih mest, od tega 200 v dejavnosti Tuš Holdinga. Naložba je vredna 75 milijonov evrov. Poleg trgovskih in storitvenih lokalov je na voljo še bovvling s 14 stezami, prostor za koncerte, največji multikino na Primorskem, biljard, fitnes, otroški kotiček in pestra kulinarična ponudba. Veliko novih modnih artiklov Med priznanimi blagovnimi znamkami se številne predstavljajo prvič na Primorskem. Magistrat International d.d. je tako odprl kar 10 trgovin znanih blagovnih znamk v Planetu Tuš Koper. Žara, Stradivarius, Bershka, Topshop, Salsa Jeans, Marella/Penny Black, Mexx, Punt Roma in trgovini s perilom Calvin Klein in Etam. To so danes v modi najbolj uspešne blagovne znamke iz Italije, Francije, Španije, Portugalske, Anglije in Amerike. V njih se bodo lahko oblekli vsi, ki imajo radi modo; od otrok, najstnikov do moških in žensk. Zakonca Tič sta povezovala uradni del otvoritve. Naj večja naložba Planet Tuš je v letošnjem letu, ki sicer velja za najhujše krizno leto, ena največjih domačih naložb v trgovski dejavnosti in ena naj večjih zasebnih naložb v Sloveniji nasploh. Tuš Planet je peti v verigi Tuševih trgovsko-zabaviščnih centrov. Gradnja je od nakupa zemljišča trajala kar pet let. Koncept Planetov Tuš izhaja iz zasnove najsodobnejših trgovsko-doživljajskih centrov. V njih so na enem mestu združene ponudbe nakupovanja, zabave, rekreacije, kulinarike, druženja in preživljanja prostega časa. Jožica Brcar, direktorica komerciale v podjetju Magistrat International, d. d. v novi trgovini Etam, eni izmed desetih, se veseli uspešne prodaje. Žara je največja blagovna znamka vodilne svetovne skupine lnditex. Koprska trgovina je že peta v Sloveniji. Ponuja oblačila za ženske, moške, najstnike in otroke. Stradivarius je lnditexova blagovna znamka za mlade ženske. Kolekcije nastajajo v Barceloni od koder bodo prihajale dvakrat tedensko. Bershka je moda za najstnike, dekleta in fante. Bershka je doma v Barceloni, ki je znana po umetnosti, dizajnu in temperamentnem vzdušju. Topshop London velja za modno avantgardo. Blagovna znamka je namenjena modnim navdušenkam, ki želijo biti nekaj posebnega. Salsa Jeans za moške in ženske; s toliko modeli, da se prilegajo vsem in push up modeli za sexi postavo. Mexx oblačila za moške in ženske, modna, urbana in casual. Etam, francosko perilo in oblačila za zjutraj in zvečer, za mlade ženske, ki so rade lepe v udobnih oblačilih tudi doma. Calvin Klein svetovno znano ameriško perilo za moške in ženske. Marella/Penny Black; italijanski blagovni znamki grupacije Maxmara, za ženske, ki cenijo italijansko modo in kvaliteto . Punt Roma je španska blagovna znamka, ki navdušuje vse ženske z nekoliko večjo konfekcijsko številko. Tuš Holding Je mednarodna skupina povezanih podjetji, ki jo sestavljajo podjetja Engrotuš, Tuš nepremičnine in Tušmobil. Poleg primarne trgovinske dejavnosti Tuš Holding s svojini delovanjem pokriva še področje zabave, rekreacije, gostinstva, energetike, nepremičnin in telekomunikacij. V mreži trgovin imajo 39 marketov, 50 supermarketov, 116 franšiznih poslovalnic, 6 Cash & Carry poslovalnic ter 20 trgovin v tujini. Na več kot 110.000 m2 prodajnih površin v Sloveniji ustvarijo njihovi kupci vsak mesec preko 2 milijona nakupov. Po prometu so tako drugi največji trgovec v Sloveniji. Svoje dej avnosti so razširi 1 i tudi v Bosno in Hercegovino, Srbijo in Makedonijo. Sto odstotni lastnik Tuš Holdinga je Celjan Mirko Tuš. ■ # primorski u¥p Kako določiti potek meje s Hrvaško? O usodi predlaganega arbitražnega sporazuma bo odločalo ljudstvo Sedaj, ko je ustavno sodišče 23. marca 2010 ugotovilo, da arbitražni sporazum o meji s Hrvaško ni v neskladju s slovensko ustavo, lahko pričakujemo njegovo ratifikacijo v DZ in skušamo po dobrih 18 letih s pomočjo arbitražnega sodišča doseči določitev poteka meje. Lahko kaj prispeva tudi knjiga Piranski zaliv je piranski, ki jo je v Šmarjah predstavil avtor Bert Pribac? Če bi meja potekala na Kaštelu bi se avtomatsko znašlo četrt Savudrije na Slovenskem, kajti tudi izhodiščna točka za mejo na morju se izračunava s kopnega. Takrat ne bi bil niti problem celovitosti Piranskega zaliva. Priložnost zamujena, ne vrne se nobena. Niti ni več pomembno kaj je komu všeč ali ne, pač pa kako bomo stvari nadaljevali v prid skupni rešitvi, da bomo, zlasti v Slovenski Istri, vendarle izvedeli čigavo je kaj. Dejstvo namreč je, da obstaja dvojna evidenca površin kar na štirih večjih območjih; v Prekmurju, Beli krajini, pod Snežnikom in v Istri, ki so vključene tako v ozemlje Republike Slovenije kot Republike Hrvaške. Kot je v pismih bralcev Dela navedel Dušan Fatur iz Ljubljane, meri to “sporno” ozemlje kar 725 hektarov. Kar se tiče Istre in morja bo moralo arbitražno sodišče odločati kar o nekaj vprašanjih; kako bo z zaselki Bužin, Škodelin in Mlini, s katerimi sedaj dejansko upravlja Hrvaška, čigava bi morala biti Savudrija, zlasti nekoč podarjen del ozemlja, ali je Slovenija naslednica pravic in dolžnosti po razpadu nekdanje Jugoslavije in bi torej moralo biti povsem logično, da bomo imeli neposreden teritorialni stik z odprtim morjem (kot smo ga že imeli) ter seveda kaj bo z usodo “celovitosti Piranskega zaliva” in sploh kaj z vprašanjem stanja na dan 25. junij 1991? Že to samo po sebi pove, da arbitražno sodišče - zunanjega arbitra torej, čaka veliko pravičnega dela. Če se Hrvati in Slovenci nismo mogli dogovoriti o tem kje naj poteka meja naj odloča tretji. O tem se verjetno vsi strinjamo. Vse možnosti bomo imeli (ne nazadnje določimo enega svojega arbitra) poudarjati ozemeljsko celovitost, zgodovinsko pravico na morju, nedeljivost ozemeljske celovitosti in še kaj kar sodi k tem vprašanjem. Česa se boji Marjan Podobnik? Marjan Podobnik, direktor Zavoda 25. junij, se boji, da se Slovenija sedaj izpostavlja tveganju, da bo izgubila del ozemlja in teritorialni stik z odprtim morjem. Ali bomo res zgubili zaselke, Savudrijo, Mimo, Reko, neposredni stik z odprtim morjem...? Vse to bo kmalu jasno. Že sedaj pa je jasno, da so naši leta 1991/92 zapravili idealno priložnost, ko so se umikali prek mostu na Dragonji. Nekaj o mejnih vprašanji vedo povedati tudi najbolj preprosti stanovalci iz Sečovelj, pa jih seveda nihče ni nič vprašal. Izjema je (bil) Joško Joras, ki pa je sedaj nekako potihnil, saj verjetno tudi on nestrpno čaka, da se bo kontrolna točka končno le spremenila v pravo mejo in da bo njegova hiša de facto v Sloveniji, kajti de jure je že kar nekaj let. Vsekakor pa bomo dočakali tudi datum, ko bo Hrvaška že leta 2012 članica EU in morda bodo mejo pomaknili vse do BiH. Sedaj vemo le to, da Hrvatje dejansko upravljajo z zaselki in da nočejo odstopiti niti centimetra “svojega ozemlja”, ki ga tam celo prodajajo ter da meja na morju še ni določena, pa tudi, če ustavno sodišče meni drugače. Poleti na referendum? Dokončen dogovor vseh sedmih političnih parlamentarnih strank je, da bomo na naknadnem zakonodajnem (zavezujočem) referendumu, morda že junija; povprašali Slovenke in Slovence ali so za arbitražni sporazum ali so proti. Janez Janša SDS je prepričan, da sporazum ne bo dobil podpore na referendumu. Borut Pahor pa bo lahko v tem primeru prevzel odgovornost - in rekel ljudstvo se je pač tako določilo. Spraševati Slovence na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki kot kaže vseeno bo, ali so ali niso za arbitražni sporazum, je milo rečeno sprenevedanje in zapravljanje denarja. Večina Slovencev ne pozna podrobnosti glede mejnih vprašanj, politični vpliv nanje pa bo odločujoč. Po drugi strani pa meje tudi ne bodo rešili gostilniški pogovori. Vsak pošten Slovenec je zagotovo za vsako pravno pot, ki bo končno nakazala rešitev, zato pa ni treba zapraviti 2,5 milijona evrov, pač pa je treba zaupati vrhunskim strokovnjakom - arbitrom. Poslanci, med njimi je zagotovo tudi Zmago Jelinčič Plemeniti, ki menijo, da naj meja s Hrvaško poteka kar na Mimi, naj še enkrat dobro pogledajo v zgodovinske učbenike in zemljepis. Tudi izgovarjanje na državico STO, ki je ni večje še bolj smešno, kakor tudi omenjanje ameriških vojaških kart. Vse dokler ne bo v medijih nekdo od novinarjev sposoben strokovno in pravno nasprotovati takšnim govornikom in tudi ekstremistom, vse dotlej bo pač veljala resnica ulice ali resnica javnega izvajanja na TV. Že po kapitulaciji Italije znano nekaj ukrepov Po kapitulaciji Italije 9. 9. 1943 je prišlo do splošne ljudske vstaje v Istri. Izvoljeno je bilo začasno vodstvo in ustvarjeno je bilo omrežje narodnoosvobodilnih odborov in antifašističnih organizacij. Vemo, daje bila do takrat Istra pod Italijo. Narodni odbor za Istro je storil prvi korak, žal na škodo Slovencev. Namreč 13. septembra 1943 je razglasil združitev Istre s Hrvaško! Dokončna rešitev, da Istra sodi k Hrvaški, ne glede na to, da je bila v tem predelu katastrska občina Piran, je bila sprejeta leta 1954. Švicarski državljan nam ni podaril cele Savudrije Švicarski državljan Antonio Caccia je 18. marca 1893 piranski občini zapustil njegova savudrijska posestva, očitno pa nikoli cele Savudrije. Pa tudi če je (originala darilne pogodbe očitno ni, je pa zahvalna tabla v piranski občinski stavbi), še ne pomeni, da je tam zaradi tega dobrega dela tudi država Slovenija. Vprašanje je, zakaj tega zemljišča ni uspela olastniniti Občina Piran in ga potem vsaj prodati? Kako uresničiti sklep o celovitosti Piranskega zaliva? Vprašanje je tudi kako lahko dosežemo dejansko celovitost Piranskega zaliva, saj po nobenem pomorskem pravu ni mogoče neki državi, ki meji na morje, odvzeti dela morja, torej tudi ne Savudriji. To so pač nekatera pravna dejstva, pa naj bo komu všeč ali ne. Splošno znano je, da se meja na morju izračunava s točke na kopnem. Če bi leta 1992 zarisali mejo na Kaštelu, blizu kamnoloma, kot bi dejansko morali, bi zadeva potekala drugače. Del Savudrije bi pripadal Sloveniji, pa tudi mejna črta na morju bi verjetno potekala drugače. Tako paje vse zapravljeno za večne čase. Bert Pribac v knjigi Piranski zaliv je piranski “Tudi kamni pričajo, da Savudrija in morje vmes pripadata Sloveniji”. Njegovo knjigo z naslovom “Piranski zaliv je piranski”, so s pomočjo finančne podpore stranke Oljka nedavno predstavili v kulturnem domu v Šmarjah. piranski ZALIV JE PIRANSKI Bert Pribac V svoji knjigi, ki zagotovo prispeva k razjasnitvi določenih vprašanj, razmišlja o tem, kako si je Hrvaška z zvijačo in nasilno prilastila skoraj polovico občine Piran, vključno s savudrijskim rtičem ter s tem tudi slovenski in koprski suveren dostop do odprtih vod Jadranskega morja. Nadalje, da si je Hrvaška brezpravno ter nasilno prisvojila mnoge slovenske vasi in zaselke v Buzeštini. Hrvaška si je brezpravno prilastila in vnesla v svoje katastrske knjige tudi veliko število hektarjev slovenske zemlje vzdolž reke Dragonje. Prav je tudi, da se zavedamo, da so z našim ozemljem poravnavali svoje račune zavezniki po prvi in drugi svetovni vojni. Avtor Bert Pribac se v svoji knjigi dotakne tudi vprašanja sedaj že kar aktualnega arbitražnega sporazuma. Pri tem navaja kaj menijo o sporazumu nekateri naši strokovnj aki za pomorsko pravo in politiki. Dr. Marko Pavliha, predstojnik katedre za pomorsko pravo na Fakulteti za pomorstvo meni, da bi bilo bolje, da sporazuma ne bi bili podpisali: “Arbitražni sporazum je slab, kar pomeni, da ima dr. France Bučar prav, in ne Borut Pahor. Slab zato, ker ne upošteva sklepa državnega zbora o minimalnih izhodiščih za pogajanja s Hrvaško. Sklep o celovitosti Piranskega zaliva ni bil nikoli razveljavljen -in sporazum ne predvideva načela zunanje pravičnosti. Arbitraža bi po mnenju dr. Pavlihe morala vzpostaviti prvotno stanje. Referendum je zadnja možnost...” Na pogovoru v Šmarjah je na vprašanje urednika Primorskega utripa, zakaj govorimo le ohlapno in nič konkretno o mejnih vprašanjih predlagal, da bi bilo dobro, če bi pravna stroka pripravila o tem posebno okroglo mizo. Avtor knjige omenja tudi dr. Franceta Bučarja, ki pravi: “Glede na to, da meja na morju sledi meji na kopnem, bi tudi po Bučarjevem mnenju morali ustrezno spremeniti mejo na kopnem, če bi želeli dobiti neposreden stik z odprtim morjem. Ob tem se Bučar sprašuje, če je slovenska vlada kadarkoli zbrala pogum, da bi nastopila s tako zahtevo. Komentar verjetno ni potreben! Odvetnik Danijel Starman v knjigi Transi meni, da Slovenci ne bodo privolili v mejo sredi zaliva. Knjiga navaja tudi zapis STA, ko naj bi vodja največje opozicijske stranke SDS Janez Janša dejal: “To, da bi SDS podprla ta arbitražni sporazum, ni možno in ne obstaja nobena varianta, po kateri bi ta sporazum lahko podprli. Obstaja samo en način, to pa je, da se odpovemo temu škodljivemu arbitražnemu sporazumu, ki predstavlja neposredno grožnjo pomorskemu statusu slovenske države in da se pogajanja začnejo znova”. Poslanec Aurelio Juri bi, kot piše Pribac, pogajanja o meji prepustil kar istrskim županom, ki bi se znali dogovoriti kot je prav. OLIKA OL j KA Čestitamo za dan upora proti okupatorju in mednarodni praznik dela! Finali Trading d.o.o. Ankaranska cesta 7 b 6000 Koper Vsem oSčan^am in o6čanom o6aCniH o6čin Koper, IzoCa, (Piran in posCovnim partnerjem ter prijateCjem žedmo prijetno praznovanje o6 27. apriCu - dnevu 6oja proti okupatorju in mednarodnem delavskem prazniku, 1. maju in se priporočamo s svojimi storitvami. Zbiranje in predelava gradbenih odpadkov, rušitvena dela in izvajanje zemeljskih izkopov. fmHi TRADING d.o.o. Občina Izola Comune di Isola Župan Občine Izola ob dnevu upora proti okupatorju ter ob prazniku dela iskreno čestita vsem občankam in občanom ter sodelavcem Občine Izola. Lepe praznike! In occasione del 27 Aprile, Giomata della resistenza ali' invasore, e del Primo Maggio, Festa del lavoro, il Sindaco di Isola esprime sincere felici-tazioni a tutti i cittadini e collaboratori del Comune di Isola, con 1' augurio di trascorrere serenamente le feste. dr. Tomislav Klokočovnik Župan Občine Izola - Sindaco del Comune di Isola Univerza na Primorskem je upihnila sedmo svečko V sredo, 17. marca 2010, je bil vrhunec dogajanja v koprskem Gledališču. Na slavnostni akademiji, na kateri so podelili naziv častnega senatorja UP, plaketo in štiri različna priznanja ter šest nagrad za znanstveno raziskovalno in pedagoško odličnost, seje pridružil tudi slavnostni gost, predsednik vlade Borut Pahor in jim čestital za uspehe, saj beležijo porast vpisov na UP. Prisotne so pozdravili tudi rektor UP dr. Rado Bohinc, častni doktor UP dr. Livio Jakomin in predsednica Študentskega sveta UP, Olga Kaljada. Nagrade Skladov za znanstveno in pedagoško odličnost so prejeli: • Doc. Dr. Tadeja Jere Lazanski • Prof. dr. Mara Cotič • Doc. dr. Klavdija Kutnar • Doc. dr. Helena Motoh • Izr. prof. dr. Egon Pelikan • Doc. dr. Aljaž Ule Na predlog Sveta zaupnikov Univerze na Primorskem je naziv častnega senatorja Univerze na Primorskem prejel primarij magister Venčeslav Pišot, dr. medicine, direktor Ortopedske bolnišnice Valdoltra učitelju ali znanstvenemu delavcu na področju znanstvenega in pedagoškega dela, je bila letos na predlog UP Fakultete za humanistične študije podeljena doc. dr. Vladu Kotniku. Na predlog Fakultete za humanistične študije Koper je zlato plaketo Univerze na Primorskem prejel prof. dr. Milan Bufon. Na predlog Fakultete za humanistične študije je nagrado »Srečko Kosovel« prejela Ana Cukijati. Na predlog Pedagoške fakultete je bila nagrada »Srečko Kosovel« podeljena Valentini Kobal. Na predlog Fakultete za humanistične študije je priznanje Univerze na Primorskem prejel Karlo Hmeljak. Drage občanke in občani! Pomladni dnevni nas že prijetno grejejo in pred nami so prazniki - 27. april - DAN UPORA PROTI OKUPATORJU 1. maj - MEDNARODNI PRAZNIK DELA 1. maj 2004 - DAN VSTOPA SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO ISKRENE ČESTITKE IN ČIMBOLJ PREŠERNO PRAZNOVANJE VAM VOŠČIMO SOCIALNI DEMOKRATI PIRAN. Predsednik dr. Peter Bossman SOCIALNI DEMOKRATI PIRAN SOCIALDEMOCRATICI PIRANO Svečana listina Univerze na Primorskem, ki jo podeljujemo mlademu visokošolskemu FOTO:FK-Primorski utrip. April 2010 X$M