VSE POLETNE PRIREDITVE / PORAZ NOGOMETAŠEV

nAM				
	V			PA z
n	SgSj	It	1	
(Mef) Alije mogoče, da so ciplji letos namesto da bi se sami zbrali uspeli zbrati slovenske ribiče? Seveda ne gre preveč hitro sprejemati tako optimističnih ugotovitev, vendar je, kot vse kaže, prav ob letošnjem ulovu cipljev, zavel nov veter tudi med slovenskimi ribiči.
Od nekdaj je bilo tako, da je oblast odpravila ribiče tako, da jim je nekaj malega ponudila, oni pa so se sprli med seboj in potem je obveljalo načelo: deli in vladaj. Deliti pa sploh ni bilo težko, saj so vsi zasebni zavidali tistim iz Ribe, popoldanci so imeli drugačne interese od poklicnih in potem so bili tukaj še kočarji ter tisti, ki so lovili s parangalom in podobno. Tokrat pa so ribiči iz Izole, Kopra in Pirana, ki so z ministrstvom podpisali pogodbo o izlovu cipljev vse skupaj opravili dokaj
umirjeno in dogovorno in celo z ministrstvom so pri tem dobro sodelovali. Čeprav izlov ni bil ravno rekorden pa so v glavnem zadovoljni, saj ni bili tradicionalnih ribiških špetirjev in vse pogosteje je celo iz njihovih ust slišati: Če ne bomo držali skupaj nas bo pobralo.
Da se med ribiči nekaj le premika priča tudi dejstvo, da pripravljajo ustanovitev ribiške zadruge, preko katere bi bolj organizirano uveljavljali svoje interese in se lažje soočili s prihajajočo evropsko stvarnostjo. Pa to niti ni vse, saj že razmišljajo o povezovanju s piransko in koprsko zadrugo, tako da bi zares predstavljali veliko večino slovenskega morskega ribištva. In za konec, verjeli ali ne: Celo z odkupom cipljev, ki ga je v celoti prevzel Delmar, so v glavnem zadovoljni. Če to ni veliko sprememb za dejavnost, kjer so spremembe tako redke kot biseri v pedočih.
fC Banica Koper
ÉI03
22.marec 2001
TRGOVINA Z AVTODELI
d.o.o. Izola TRGOVSKA 4 IZOLA
POCENI IZPUŠNI LONCI IN CEVI
tel.: 05/641 57 78, 641 66 08
odprto od 8.00 do 17.00 ure
v	v
S0LSKI SPORT IN VZGOJA
Izola je športni fenomen in čeprav namenja občina športu najmanj denarja od vseh dejavnosti, dobimo skoraj vsak teden kakšnega novega prvaka, reprezentanta ali prvoligaša. Rezultatov nam torej ne manjka, manj uspeha pa imamo pri vzgoji vseh udeležencev v športu, gledalcev in celo igralcev.
Menda ni treba mižati pred dejstvom, da smo kar nekajkrat že poročali o izključitvah in pretepih med rokometaši in nogometaši, ki pa v tem obnašanju gotovo niso osamljeni. Res pa je, da so njihove tekme najbolj obiskane in je zato takšno obnašanje najpogostejše. Tudi šolski šport ni imun na takšne pojave. V tokratnem Mandraču pišemo o uspehu nogometašev na tekmovanju osnovnih šol, nič pa ni napisano o tem, da je bilo obnašanje takoimenovanih "navijačev" prav nespodobno in priložnosti neprimerno. Pljuvanje na igrišče in grožnje igralcem iz drugih krajev pač ne morejo biti dokaz kulture nekega mesta in njegovih prebivalcev. Pedagogi lahko storijo nekaj malega, največ pa moramo postoriti doma, kjer se naši potomci tako lepo vedejo, zunaj pa se prelevijo v divjake. Takšno obnašanje res ni Izole vredno.
www.slo-istra.com
[	izolske spletne strani
IZOLA, tel.: 616 80 00
'avfo
1EREBÌ
Izdelki
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča)
Urnik: e-12,15-18, sobota: 8-12
Tel 640-40 - 64
Društvo invalidov v Termah Banovci
Že drugo leto zaporedje Društvo invalidov Izola za svojih 41 članov organiziralo 7-dnevno bivanje v Termah Banovci. Bili smo naseljeni v skoraj novem apartmajskem naselju. Naši skupini se je pridružil o še nekaj članov Društva invalidov iz Domžal, s katerim je Izola pobratena. Skupaj smo preživljali prijetne dneve z bogatim
15. marca se je zaključilo obdobje v katerem so bite obvezne zimske pnevmatike.
Axle d.o.o. Vam priporoča, da jih zamenjate z letnimi, ki zagotavljajo bolj varno, udobno in varčno vožnjo.
Obiščite Axle v Kopru, v obrtni coni Šalara ali v Bertokih vsak delavnik od 8. do 17 ure.
Trgovina in storitve d.o.o. Koper

a
Trgovina Koper > 05 66 323 77, trgovina Salara > 05 66 323 66, delavnica Bertoki > 05 66 323 63
To rubriko seveda že dobro poznate in ni treba ponavljati, da v njej objavljamo različna pisma, namenjena uredništvu ali drugim bralcem INIandrača. Skratka: Zanimajo nas pisma z vsebino in z veseljem jih bomo še naprej objavljali.
DEMOKRACIJA IN REPRESIJA SODIŠČA
Osrednje vprašanje zunanje politike med Slovenijo in Hrvaško, osrednja točka, je piranski zaliv. To se vedno jasno izkazuje. Vsa druga vprašanja imajo značaj prehodnega, le južna meja je zadeva določenega in nepovratnega značaja.
Pred tremi leti je bila mejna črta skozi piranski zaliv meddržavno, na ravni vlade, že dogovorjena in takrat ni bilo nobenega dvoma, ne na eni, ne na drugi strani, da ne bi bilo tako. Z nastopom Civilne družbe za mejo v Istri so se zadeve začele lomiti. Diplomacija je branila okope na Dragonji, kasneje se je zavijala v sprenevedave trditve, da je vprašanje meje preprosto in takoj rešljivo, vse do "odkritja" obeh strani, daje vprašanje težko, pravno in politično. Pred volitvami je LDS ustvarjala videz, da želi vprašanje meje reševati nacionalno odgovorno, toda z absolutno premočjo po volitvah nastopa premier spet z zagotovilom o meji na Dragonji in v Piranskem zalivu, kljub mnogim iznesenim protiargumentom, ki bi jih pristojni organi morali vzeti v pretres. To ni več sprenevedanje, ampak je nedvoumna velenacionalna izdaja.
Ko je Civilna družba Slovenije za mejo v Istri usmerila puščico v nevralgično točko oblastne strukture, se je le-ta zavedala nevarnosti težko obvladljive civilne družbe. Zato je takoj udarila z represijo sodišča, da bi delovanje zavrla. Uporabila je preizkušeno metodo iz prejšnjih časov slovenske, jugoslovanske in socialistične prakse, metodo ustrahovanja. Stanje starhu, prestrašenosti, je v naši državi zelop visoko, kar sem spoznal predvsem ob podpisovanju peticije po Sloveniji. Takrat se mi je razkrila sledeča slika: tretjina prebivalcev se je hrabro in odločno podpisalo pod peticijo, tretjina je bila tej zahtevi nasprotna, tretjina preplašena in seje podpisovanju izognila.
In vedno bolj, do današnjega dne, sem razumeval bojazen mnogih, ki so rekli: sem za to, a ne podpišem, ker ne vem, kaj mi lahko ta podpis slabega prinese.
Pravna država. Človekove pravice. Osebna varnost pred represijo politične moči. To so temeljna načela našejare demokracije.
Kako je potekala represija sodišča v mojem primeru. Zadeva je kompleksna in na videz morda zapletena.
Na začetku tranzicije, se je v Izoli zgodila kraja družbenega premoženja in nezakonita gradnja marine. Posebej je potrebno poudariti, da je bila v zadevo vpletena takratna vladajoča politična garnitura. Kot predsednik Zelenih Izole, sem se, ker je tudi naš program zahteval, javno upiral temu pojavu in ga v medijih kritično izpostavljal. Združba meje hotela utišati s tožbami. V treh letih seje nabralo 10 tožb, ki so od daleč ves ta čas grozile kot tempirana zadeva. Združba se ni odzivala s protidokazi, ampak, tipično stalinistično, s tožbo za žalitev časti in dobrega imena.
Civilna družba Slovenije za mejo v Istri je nastajala v začetku leta 1999. Deset dni po ustanovitvi je okrožno sodišče v Kopru sprožilo name iz prejšnjih let nabrane in na primeren čas čakajoče tožbe. Mesec dni sem vsakodnevno prejemal od tam raznovrstne priporočene pošiljke, ki so imele očiten nameri zastraševanje. Začele so se glavne obravnave, do konca septembra se jih je zvrstilo šest in vse po vrsti sem zgubljal, ne glede na trdnost ali netrdnost protidokazov. V tem času sem bil obsojen na več kot pol leta pogojnega zapora in na zame visoke denarne kazni.
Vendar moja aktivnost in način moje aktivnosti se kljub temu ni zmanjšal in ne spremenil. Zadeve na sodišču so tekle v prostem teku, in že bliže grozile.
17. januarja letos, to je bilo dva dni po občnem zboru Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri, ko smo sklenili, da se registriramo kot društvo, kar lahko pomeni tudi večjo aktivnost, je sodišče izdalo sklep o izvržbi ene od glavnih sodb v višini 2/3 pokojnine, za vsoto skoraj milijon SIT (ki bi se mesečno povečevala z zamudnimi obrestmi). Vsoto sem v celoti izplačal.
Postavljam retorično vprašanje, da kako naj imenujemo državo, ki poizkuša z represijo sodišča, s stalinistično metodo, utišati civilno družbo, ker zahteva od nje, da zaščiti nacionalni interes in ki zahteva od politikov državotvorno zavest.
Moj upor, za ta primer, usmerjen k utrjevanju pravne države, najpomembnejše sestavine demokracije, pa je sledeč: pozivam 1000 državljanov in Slovencev, naj zberejo pogum in s podpisom potrdijo, da so prispevali 1000 SIT na moj račun, kar pomeni simbolični prispevek v boju za demokracijo, za pravno državo in za odpravijenje politične represije. Zavedam se tveganja, da bom naletel na eni strani na nerazumevanje, na drugi pa na strah nekaterih, ki bi bili pripravljeni pristopiti k tej akciji v želji, da bi tudi tako prispevali k normalizaciji države, kajti podpise bom objavil in jih tudi primerno posredoval Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije. Toda danes državotvornost potrebuje pogum.
______________________________________________________________Frane Goljevšček
programom.
Tako smo se na mednarodni dan žena odpravili na Madžarsko, kjer smo si ogledali nekaj zanimivosti. Zvečer pa smo imeli v Termah večerjo, kjer je bila priložnost za čestitke vsem ženam. Izrekel jih je predsednik našega društva Zmago Višnjevec, ki je ob tej priložnosti podaril rdeč nagelj vsaki članici posebej.
To praznovanje je obogatil še vesel dogodek, kateremu je bila namenjena še posebna pozornost. 50. obletnico poroke sta namreč praznovala Marija in Dušan Raspolič. V imenu društva jima je čestital naš predsednik in jima izročil simbolično darilo. Ob številnih čestitkah in enkratnemu vzdušju sta bila oba prijetno presenečena in ganjena.
Bivanje v Banovcih so nam popestrile še gostoljubne domačinke iz Pristave in Ljutomera s pokušino kuhinje iz časov naših babic. Vse se je seveda odvijalo ob prijetni glasbi tamkajšnjih tamburašev.
Teden je prehitro minil, saj smo bili obenem še zaposleni s plavanjem v termalnih bazenih, kjer smo lahko todi potelovadili.
Končno lahko rečemo, da smo si nabirali vsestranskega zdravja, in če nam bo čas naklonjen, bomo čez eno leto zopet odšli v Banovce in ponovili naš program.
Na poti domov smo imeli počitek v Slovenski Bistrici in Hrušovju, vse skupaj pa je potekalo pod skrbnim vodstvom in organizacijo predsednika Društva invalidov Izola, za kar mu prav posebna zahvala.
(L.Č.)
ZLATA POROKA PRI RASPOLICEVIH
V Izoli sta pred kratkim v krogu svoje družine praznovala zlato poroko zakonca Marija in Dušan Raspolič.
Poročila sta se v Buzetu leta 1951. V Izolo sta se preselila leta 1963. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki. Ena živi v Izoli, druga pa v Kanadi. Kljub visokemu jubileju jima živahnosti ne manjka in se prav rada veselo zavrtita.
Dušan je bil udeleženec NOB in borec Istrske brigade Vladiinira Corta na ter je nosilec 6 odlikovanj.
Vseskozi	je
družbeno aktiven -tako v zvezi borcev, društvu invalidov, kakor tudi v krajevni skupnosti Jagodje.
Zlatoporočencema še enkrat prisrčno čestitamo in jima želimo še dolgo let skupnega življenja.
Društvo invalidov Izola
REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
MEJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZRUŠILE OBČINSKI STATUT
Da bo seja občinskega sveta razgibana, saj so bile na dnevnem redu nekatere vsebinsko pomembne točke dnevnega reda, je bilo bolj ali manj jasno, ko pa je županja umaknila z dnevnega reda odločanje o pravilniku za oddajanje poslovnih prostorov v najem se je zdelo, da se bodo svetniki vendarle pretolkli do konca dnevnega reda. Toda zapletlo seje že pri obravnavanju sprememb in dopolnitev statuta, ki je, iz nepoklicanim neznanih razlogov, neslavno pogorel že na eni prejšnjih sej. Tokrat so se svetniški klubi menda bolje usklajevali, saj je šlo pri dokumentu predvsem za usklajevanje z zakonom o lokalni samoupravi in za delne spremembe krajevnih okolišev, vendar se je zapletlo v trenutku, ko je Alojz Padar (svetnik SDS) povedal, da se svet krajevne skupnosti Jagodje ne strinja s predlagano uskladitvijo meja krajevnih skupnosti.
Problem naj bi bil del Morove ulice, ki je zdaj razdeljena med KS Haliaetum in KS Jagodje, kar po mnenju Geodetske uprave včasih povzroča nepotrebne težave, hkrati so v Geodetski upravi prepričani, da Morava ulica v celoti prostorsko in interesno teži k KS Haliaetum (nekdaj KS IL). V svetu KS Jagodje Dobrava pa so, po navedbah dopisa, ki ga je na sejo prinesel svetnik Alojz Padar, prepričani, da bi moral omenjeni del naselja soditi v njihovo krajevno skupnost. Pravzaprav predlagajo, da bi v KS Jagodje sodilo celo območje od semaforiziranega križišča levo od neimenovane ulice do hudournika in rta Korbat ob robu Simonovega zaliva. Po njihovem mnenju bi tako zaokrožili celotno območje naselja Jagodje.
Ker omenjenega dopisa sveta krajevne skupnosti ni videl nihče od občinskih svetnikov z izjemo prinašalca, niti občinska uprava, kaj šele da bi bila ta vsebina vključena v javno razpravo, ki traja že zelo dolgo, se je razvnela živahna razprava v kateri ni manjkalo tudi drobnih podtikanj in glasnih besed. Evgenij Komljanec (svetnik LDS) je ocenil, da je predlog sprememb dober vendar bi ga morali sprejemati dvofazno, to pa je razjezilo Tomaža Martina Jamnika (svetnik ZLSD), ki je očital, daje LDS na zadnji seji predlog zavrnil, zdaj pa govori, da je dober.
JAGODJE
r 0
■ m.j/l ■
I B ID,
|	® H^l
STATUT OBČINE IZOLA
ŠIVILJSTVO
ŠIVANJE ŽENSKIH OBLEK PO MERI:
SVEČANIH,
MATURANTSKIH,
ZA BIRMO, OBHAJILO...
Marija Ljubičs.p.	- POPRAVILA
Prešernova 3, Izola	- ŠIVANJE ZAVES
tel: 05/ 641 86 04
Sledila so pojasnila Evgenija Komljanca, da govori v svojem imenu in ne v imenu svetniške skupine in da bi bilo za vse bolje, če bi se o predlogu še enkrat pogovarjali v drugi fazi postopka. Ker so iz vrst nasprotnikov sprejemu sprememb statuta prišle tudi pobude o razpisu referenduma glede mej krajevnih skupnosti je predsednik statutarno pravne komisije, Marino Domio, predlagal, da točko umaknejo z dnevnega reda. Marlona Kovačiča (svetnik SLS-SKD) je zanimalo kako je sploh mogoče umakniti točko o kateri se že razpravlja, Robert Mulec (LDS) pa je želel vedeti, kako predsednik to lahko stori brez soglasja komisije. Marino Domio je pojasnil, da so takšno pooblastilo že za prejšnjo sejo dali podpredsedniku komisije in da to pooblastilo velja tudi za to sejo. Še pred glasovanjem je županja Breda Pečan svetnike opozorila naj vendarle ravnajo racionalno, saj bi morebitno vztrajanje na referendumskem odločanju o tej zadevi občino stalo skoraj tri milijone tolarjev, na glasovanju za umik točke pa se je za odločilo enajst svetnikov, sedem pa jih je menilo, da točke ne bi smeli umakniti z dnevnega reda.
Nedvomno sledi živahno medstrankarsko dogovarjanje in trgovanje, ki ga v resnici sploh ne bi bilo, če sedanje stranke v večini ne bi vztrajale na ohranjanju krajevnih skupnosti, ki jih je zakonodaja takorekoč črtala.
OBČINA IZOLA IN SODIŠČA
Čeprav uradnih informacij o postopkih pred sodišči nimamo pa je vendarle res, da se občina Izola in njeni funkcionarji ukvarjajo s kar nekaj primeri, kjer občina nastopa kot tožeča, tožena ali vsaj stranka v postopku.
Kot je znano čaka na obravnavo na ustavnem sodišču Zazidalni načrt Livade II. Občina nastopa v tem primeru kot organ, ki je omenjeni načrt sprejel, Ministrstvo za okolje in prostor pa kot organ, ki po mnenju Ministrstva za kmetijstvo temu odloku nasprotuje.
Po dokaj dolgem času (od leta 1993) je na sodišče prišla tožba Aleksandra Lozeja in Branka Anrejašiča proti Tihomirju Stepanovu zaradi njegovih zapisov in navedb v zvezi z gradnjo marine in v povezavi z njima dvema. Tožitelja sta, po lastnih besedah, pripravljena odškodnino v višini 2 milijona tolarjev nameniti izolski bolnišnici, toženi pa se seveda zagovarja, saj gre vendarle za visoko odškodnino za fizično osebo. Na sodišču je menda še nekaj lastniških zadev v zvezi s prodajo stanovanj po s stanovanjskem zakonu, zelo verjetno bo tam končalo tudi pravdanje o lokalu pod Belvedejem, morda pa tudi odškodnina občini zaradi neopravičenega oviranja pri pridobivanju uporabnih dovoljenj za nekatere poslovne prostore (npr. ribarnica).
,-OTOAPA^i
«* » °zzs
VELIKA IZBIRA
NOVIH MODELOV OKVIRJEV!

Tel.: 066/ 640 - 39 - 77, Drevored Lmaja 4a, Izola
PETICIJA O NAJEMNINAH
JEZA, STRAH, UPANJE IN STVARNOST
Večja skupina izolskih najemnikov poslovnih prostorov, v glavnem gre za trgovce starega mesta, je občini Izola in županji Bredi Pečan naslovila peticijo s katero opozarjajo na nevzdržne pogoje poslovanja in na to, da so najemnine ona od ovir na reševanju iz finančnih zagat v katerih je večina. Pred časom je namreč občina Izola zmanjšala najemnine za 30 odstotkov, zdaj pa so se v slabem letu dni vrnile na prejšnje stanje, kar pomeni, da se je agonija le nekoliko podaljšala.
O vsebini peticije so se obrtniki pred dnevi pogovarjali na izolski obrtni zbornici, včeraj (sreda, 21. marec) pa so se v dvorani občinskega sveta pogovarjali še z županjo Bredo Pečan, strokovnimi delavci občine in predstavniki koncesionarja, Stavbenika servisne storitve. Začetek je bil precej glasen in očitki so leteli na obe strani, sčasoma pa so se strasti le nekoliko umirile in na dan so prišli dejanski problemi enih in drugih. Trgovci so opozarjali na to, daje v mestu vse manj ljudi in potencialnih upcev, da nekateri ukrepi občine (parkiranje itd.) tudi odvračajo kupce, da so najemnine takšne kot da bi vsi poslovali z dobičkom in da pogrešajo sodelovanja in pomoči občine pri svojih težavah. Županja pa je odgovarjala, da so najemnine še vedno nižje od realno izračunanih in da zgolj z nižanjem najemnin ne bi dosegli bistvene spremembe stanja, zato pa bi v občinskem proračunu nastal primankljaj, ki ga ni moč pokriti kar tako. Denar iz najemnin se namreč v celoti vrača v urejanje dokumentacije in samih prostorov ter v druge projekte s področja stanovanjske politike, kot je naprimer gradnja neprofitnih stanovanj.
Na problem prodajanja poslovnih prostorov je opozoril arhitekt Boris Zuljani, ki je predstavil težave sosednjih mest in mest v sosednji Italiji, kjer so hiše s poslovnimi prostori vred prodali, zdaj pa so prazni in je celo staro mesto mrtvo kakšnih 9 mesecev v letu. Končno so se sklicatelji in udeleženci sestanka dogovorili o skupnem reševanju problematike, kjer je nakazano delno znižanje najemnin a tudi drugi ukrepi, ki naj bi omogočili preživetje trgovcev in s tem starega dela mesta v celoti.
PARENCANA SE UREJA ZA KOLESARJE
Prejšnji teden so pričela dela na delu trase stare železniške proge "Parenzana" na odseku od reke Rižane proti Bertokom v dolžini ca. 500 do 600 m. Gre za čiščenje trase, ki je v sedanjem stanju zelo zaraščena. S tem bi radi omogočili, da bi se sicer dobro ohranjena trasa - nasip pripravila za vzpostavitev predvidene kolesarske in rekreacijske poti, ki bo v celoti potekala od Trsta do Poreča.
Dela bodo potekala še približno dve tedna, na tem odseku pa je predvidena tudi postavitev dveh mostov preko večjih kanalov.
V kratkem se bodo pričela tudi dela čiščenja in obnove trase na odseku Škofije - Lama Dekani, večji zalogaj pa predstavlja postavitev mostu preko reke Rižane, za katerega je že stekla priprava tehnične dokumentacije.
S temi deli se občina Koper, ob sodelovanju z aktivnimi posamezniki iz občine, z občino Izola in Piran ter z občinami s hrvaške in italijanske strani (Pismo o nameri, ki ga je podpisalo 17 občin), intenzivno vključuje v pripravo stote obletnice otvoritve proge "Parenzana", ki bo naslednje leto.
PRODAJA - REZERVNI DELI - SERVIS
f! ^ PIAGGIO
INDUSTRIJSKA CESTA B.ŠT., 6310 IZOLA (POLEG NOVEGA KOMPLEKSA DROGE) tel. 05/ 640 42 53
Breda Pečan (Županja občine Izola): Mislim, da je zaključek te razprave prinesel nek neformalni dogovor o tem, da občinska uprava, Stavbenik servisne storitve in Območna obrtna zbornica skupaj pripravijo nekakšne kriterije in podlage za dodatno oživljanje mestnega jedra in s tem privabljanje kupcev v staro mestno jedro. Sestanek je bil vsekakor koristen, mislim pa da še vedno prihaja do osnovnega problema. Najemniki poslovnih prostorov namreč še vedno ne razumejo, da lastnik poslovnega prostora ne more bistveno vplivati na zanimanje za program, ki ga ima najemnik v tem poslovnem prostoru. Dejstvo je, da so se časi v zadnjih desetih letih bistveno spremenili in da je treba iskati nove tržne niše, ki so drugačne od tistih, ki so bile nekoč. Seveda ne morem deliti naukov o tem, vendar pa pogrešam ideje, ki bi v mesto pripeljale dejavnosti, ki bi zagotovo imele potrošnika. Zanimivo je, da smo pri zadnjem razpisu sugerirali najem prostora za pozemanterijo, ki jo tako zelo pogrešamo, vendar žal ni bilo nobenega interesa. Prepričana pa sem, da bi se z majhnim poslovnim prostorom s to dejavnostjo da preživeti, ne moremo pa imeti prodaje šivank, sukanca in gumbov na 80 kvadratnih metrih, ker tega dejavnost ne prenese. Sicer pa menim, da bo moral pri razreševanju takšnih problemov intenzivno sodelovati tudi svetovalec za gospodarske zadeve, ki je po novem zaposlen na občini.
Boris Zuljani (Območna obrtna zbornica): Obrtna zbornica zastopa legitimne interese svojih članov, po drugi strani pa mora seveda zagovarjati tudi širši interes mesta in v tem primeru je to oživljanje starega mestnega jedra. Ta akcija je sicer trajna in zaenkrat še dokaj uspešna, seveda pa naloga še zdaleč ni enostavna, v veliki meri tudi zaradi spremembe trendov v trgovanju. Ta postaja del globalnega sistema in tradicionalno trgovanje (bazar) izumira. Razvijajo se veliki sistemi in posledica je slabo stanje v tradicionalni trgovini. Mi kot občina z določenimi ukrepi nekaj malega lahko storimo za zaščito te trgovine, trenda pa verjetno ne moremo ustaviti. Posebej pa sem opozoril na problem odprodaje poslovnih prostorov. V Italiji so jih prodajali v šestdesetih letih, ko so se ljudje iz mesta selili v zasebne hišice v predmestju, mesto pa so zasedli počitnikarji, ki v mestu živijo 3 mesece na leto. Oživljanje mestnega jedra je najširša strategija te naše izolske politike in vsak od nas mora narediti največ kar zmore. Prav zato bo Obrtna zbornica peticijo, ki je sicer legitimna, kanalizirala v inštitucijo (zbornico) in skušala to kanalizirati v razpravo o spremembah pravilnika, kar naj bi privedlo do nekakšnih rešitev v tej smeri.
BI RADI ZAVIHALI ROKAVE SKUPAJ Z MINISTRI IN POSLANCI?
V SOBOTO 7. APRILA BO PRAVA PRILOŽNOST Sprehajalno pot nad klifom od Belvedcrja proti Strunjanu je treba izkrčiti, očistiti ter označiti nevarna mesta. Morda bo treba na nevarnih mestih pot premakniti od roba klila proti notranjosti ali pa najti druge rešitve.
Vse kar boste potrebovali so mišice, možgani in veliko dobre volje.
Podrobnejše informacije sledijo.
CIPLJE ULOVILI NA TEMO
Ribiči, ki sodelujejo v skupnem lovu na ciplje so v nedeljo ponoči ulovili precej veliko jato cipljev. Skupaj jih je bilo menda okoli 7 ton, v celoti jih je odkupil Delmar in po ceni 1.000 tolarjev za kilogram odprodal po vsej Sloveniji in delno celo izvozil. V skupnem ulovu so tokrat sodelovali tudi nekateri izolski ribiči in o letošnji izkušnji smo se pogovarjali z Robertom Radolovičem.
-	Doslej ste že večkrat sodelovali na tem skupnem ulovu cipljev v piranskem zalivu.
-	Letos smo sodelovali že tretjič in zdi se nam, daje bilo tokrat še nekako najbolj urejeno vse skupaj. Ministrstvo je namreč imenovalo koordinatorja ulova, tako da drugi ribiči, ki niso sodelovali pri tem ulovu, niso mogli imeti kakšnih posebnih pripomb na naše delo, ker je bil vedno zraven tudi zunanji opazovalec in koordinator tega ulova.
-	Kako je potekal ta izlov?
-	Izolov je dejansko samo zadnja faza vseh aktivnosti s tem v zvezi. Vodja izolova je bil tokrat Zlatko Novogradec, kije na morju takorekoč vsak dan in on je s svojo barko iskal ribo. Dogovorjeno je bilo tako, da če najde ribo pokliče po enega v Izoli, Kopru in Piranu, ki potem skliče ostale ribiče in se dobimo tam. Ob tem zadnjem ulovu smo dobili njegov klic ob dveh in pol zjutraj in takoj smo bili vsi v zalivu.
-	Koliko bark je bilo skupaj?
-	Od velikih je bila iz Izole samo Zlatoperka na kateri je bilo nas šest izolskih ribičev, potem so bili Koprčani z dvemi plivaricami in nekaj manjših iz Pirana. Plivarici sta imeli mrežo, mi pa smo služili kot barka za prevoz ribe.
-	Ta zadnji ulov je bil nekoliko nepričakovan.
-	Ko smo pred mesecem in pol ulovili tistih 20 ton smo mislili, da smo prijeli največjo jato a seje kasneje pokazalo, da ni čisto tako. Letos je bila riba namreč precej nagajiva in se je skrivala pod kletkami z brancini in oradami, kjer je seveda ne moreš ujet. Čeprav nam je Ministrstvo letos dovolilo, da ribo lahko privabimo s svetiljkami se je zgodilo ravno obratno in jata se je zadrževala na robu svetlobe. Pri ulovu prve jate smo se dogovorili, da bomo pač skušali loviti na slepo. V bistvu smo svetili na eni strani, mrež pa vrgli na drugi strani in tako bolj po sreči ulovili tistih 20 ton cipljev. Tudi pri drugem ulovu smo morali ribo nekako prevarati. Ker smo jo že nekaj časa opazovali, da se drži pod kletkami brancinov in orad, kijih tam tudi krmijo in seveda s tem tudi ciple, smo vzeli dva kaiča in tam svetili s ferali. Tako smo ciplje dejansko nagnali od kletk in ko so delali krog, da se znova vrnejo pod kletke smo jih z veliko barko na slepo zajeli v mrežo. Dejansko smo dvakrat imeli srečo in verjamem, da je tam še kakšna manjša jata ciplev.
DOGODEK KI JE RAZJEZIL STARO MESTO
O sklepu komisije za oddajanje poslovnih prostorov, ki je poslovni prostor na Velikem trgu oddala za dejavnost zlatarstva in tako zavrnila ponudbo za odprtje trgovine z ribiškim priborom smo pisali v prejšnji številki Mandrača. Informacija je naletela na velik odmev med prebivalci starega mesta, protestne izjave so napisali člani ribiškega društva Menola in Ribiška zveza, občani iz soseščine pa so začeli zbirati podpise v protest proti takšnemu sklepu komisije. Nesojeni najemnik seje tudi pritožil na sklep komisije, kandidat, ki je prostor dobil pa je tudi povedal, da ne želi povzročati slabe volje v prostoru kamor prihaja, saj za zaplet sam ni čisto nič kriv. Toda postopki so postopki, pravilniki so pravilniki in kršiti jih ni mogoče._________________
-	Brez sonarja ne bi ulovili nič.
-	Seveda, danes smo brez sonarja slepi, ker ji na ta način lahko sledimo in spoznavamo, kar je za ulov zelo pomembno.
-	Ministrstvo je dobro sodelovalo?
-	Vsa leta smo se prepirali zaradi tega ulova, letos pa je bilo vendarle kar v redu. Riba je namreč tam in škoda bi bilo, če je ne bi ulovili. Dejansko so nam letos šli na roko in kot sem slišal so nam zdaj še enkrat podaljšali dovoljenje za ulov. Treba je vedeti, da smo lani ob tem ulovu zajeli tudi eno tono mormorov oziroma bele ribe nasploh. Letos te bele ribe še ni in mnogi pravijo, da bo prišla šele aprila. Če so nam res podaljšali dovoljenje verjamem, da bomo prišli tudi do ulova druge bele ribe, ne le v tem zalivu ampak nasploh. Mi smo namreč od vedno govorili, da ne potrebujemo prepovedi iz Ljubljane, ker sami vemo, kdaj ribe ni in je takrat pač ne lovimo.
-	Kako je bilo s tradicionalnimi spori med izolskimi, koprskimi in piranskimi ribiči?
-	Moram reči, da jih tokrat ni bilo. Sami namreč vemo, da če hočemo preživeti na tem majhnem morju moramo sodelovati med seboj. Prav izlov cipljev je bil običajno povod za spore, ker je majhna skupina ljudi hotela dobiti koncesijo zgolj zase. Mi vemo, da trije ljudje lahko živijo zgolj od tega ulova, nas pa je bilo več kot trideset in vsak je dobil nekaj od te "pogače". Poleg tega, da bo vsak od nas zaslužil kakšnih 250 tisočakov je ta ulov tudi posebno doživetje, ki ga ne gre kar tako zgrešiti.
-	Ribo je v celoti odkupil Delmar.
-	Mislim, daje bilo tako najbolje in daje prvih 15 ton razprodal v dveh dneh v Sloveniji in nekaj malega so poslali v uvoz. Teh zadnjih 7 ton pa so v celoti prodali v Sloveniji in jih zdaj ni več.
-	Kako je z nastajanjem ribiške zadruge?
-	Čisto točno ne vem, razen tega da Srečko Kovačič pripravlja vse potrebne papirje. Mi smo seveda za takšno organizacijo, uspešno se dogovarjamo z direktorjem Komunale, ki naj bi uredila tudi ribarnico in dogovarjamo se o sodelovanju z zadrugami v Kopru in Piranu. Seveda pa čisto vsi niso za zadrugo ampak upam, da to ne bo motilo dobrega sodelovanja pri iskanju pravih rešitev za slovensko morsko ribištvo. (DM)
NOVO v Reviti
DìrfjQ-prva prodajalna z medicinskimi pripomočki v Izoli Tomažičeva 10 (Hotel Delfin - vhod s parkirišča)
Urnik: 8 -12,15 -18, sobota: 8 -12 Telefon: 640 - 40 - 64
Prispele so nove pošiljke izdelkov:
•	Kad za masažo nog že za 13.980,00 sit
•	Popolnoma avtomatski zapestni merilnik krvnega tlaka že za 14.930,00 sit
Obiščite nas in zahtevajte
3 brezplačne vzorce inkontinenčnih plenic!
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.

Izdelki za zdravo življenje
s
AGENCIJA (SDK) ODHAJA IZ IZOLE
V	torek so vsa podjetja in društva, ki imajo žiro račun na izolski izpostavi Agencije za plačilni promet, prejela obvestilo, da s 30. septembrom letos ta izpostava zapira svoja vrata.
Na ta način se je reforma plačilnega prometa, ki naj bi se zaključila v prihodnjem letu, čisto konkretno dotaknila tudi večine izolskih pravnih oseb. Na malce daljši rok so stvari jasne: plačilni promet bo v letu ali dveh v celoti potekal preko poslovnih bank, ostaja le možnost odločitve na kratki rok: ali prenesti račun na izbrano banko pred zaprtjem izolske izpostave ali pa bo Agencija prenesla žiro račun pravne osebe v Koper.
O tem, kako so se tega projekta lotili v Agenciji RS za plačilni promet in kako bo potekal ta zaključni del reforme plačilnega prometa na našem geografskem območju, smo povprašali Marizo Šturman, direktorico koprske podružnice, pod katero sodi tudi izolska izpostava.
"Zapiranje ekspoziture v Izoli je posledica procesa reformiranja plačilnega sistema v Sloveniji. Gre za proces, ki se je začel že leta 1992, potekal bolj ali manj posrečeno, in sedaj je v taki fazi, ko so banke dejansko začele prevzemati plačilni promet in s tem seveda tudi komitente. Ta proces poteka po nekem v naprej dogovorjenem planu, zaključil pa naj bi se postopoma, v sedmih trimesečjih. Predvidoma naj bi bil končan do kona junija 2002. Če se bo to res zgodilo do tega datuma je težko reči, saj prvi koraki niso ravno v skladu s planom. Zaostajamo za približno eno trimesečje, vendar to ne predstavlja posebne težave. Reforma bo prej ali slej končana in plačilni promet bo potekal preko bank," je o razlogih za zaprtje izolske izpostave povedala Šturmanova ter obenem pojasnila, da obsega podružnica Koper območje osrednje enote v Kopru ter tri ekspoziture: v Luciji, Izoli in Sežani. Od teh je Izola najmanjša, pa tudi najbližja.
S prehodom plačilnega prometa v banke ne bo mogoče ohraniti takšne poslovne mreže, kot je danes. " V sodelovanju z bankami, ki prevzemajo komitente smo se odločili za postopno zmanjševanje števila enot in pri nas je prva enota, ki naj bi jo zaprli prav ekspozitura v Izoli. Razlog je predvsem v tem, da je najmanjša in ima tudi najmanjše število pravnih oseb, ki jih je v registriranih okrog 450, zares delujočih pa okrog 250."
V	nadaljevanju je Šturmanova povedala, da v banke ne bodo prenešeni popolnoma vsi računi pravnih oseb, ki so sedaj odprti pri APP. Po eni strani so to računi proračunskih porabnikov, za katere je predviden malce drugačen način plačilnega prometa, kot je bilo to doslej, po drugi strani pa banke zaenkrat ne bodo prevzemale računov pravnih oseb, ki imajo blokiran žiro račun. Takšnih je v Izoli 50, med njimi pa je 33 takšnih, ki imajo žiro račun blokiran že več kot 6 mesecev. Zakon o finančnem poslovanju podjetij ureja postopke za zaprtje takih podjetij tudi po uradni dolžnosti, vendar so ti postopki dolgotrajni, saj so vmes neporavnane obveznosti. "Dela se na tem, da bi se ti postopki zaključili pred dokončnim prenosom plačilnega prometa v banke, vendar vseh primerov najbrž ne bo mogoče rešiti. Najbrž bodo to morale storiti ravno banke, če ne bo drugačnega dogovora"
Naj ob tem dodamo, da je po svoje razumljivo, da se banke takšnih komitentov otepajo, a ob ukinitvi APP bo nekdo pač moral prevzeti te račune.
Kar zadeva proračunske uporabnike, kot so občina, krajevne skupnosti, šole, vrtci in podobno, se zanje predvideva drugačen način poslovanja. Ti uporabniki bodo v nov sistem plačilnega prometa vključeni v
zadnjem trimesečju. "Koncept je v bistvu tak, da bila vsa proračunska poraba vnaprej odobrena in vnaprej evidentirana in bi potekala preko nekega posrednika, ki mu zaenkrat rečemo Uprava za javna plačila, ki še ni nastala - ustanovila naj bi se v skladu z zakonom o plačilnem prometu in bi nastala iz kadrovskih in prostorkih zmogljivost," je o nekaterih posebnostih reforma plačilnega prometa povedala Šturmanova.
Povprašali smo jo tudi o tem, kaj konkretno pomeni zaprtje izolske izpostave za podjetja. 'Vsi, ki imajo danes odprte račune v Izoli, imajo sedaj možnost pri nas račun zapreti in ga prenesti v eno od poslovnih bank. Nekateri so že v teh programih, druge bodo banke k prenosu računa še pozvale, kar sodi v sklop teh aktivnosti. V nasprotnem primeru, če tega ne bi želeli, jim nihče ne onemogoča, da računa ne bi prenesli v Koper. S tem se jim v strukturi računa nič ne spremeni. Ob elektronskem prenosu plačilnih nalogov ter prejemanju izpiskov to ni nobena težava, ostane le še gotovinsko poslovanje, pa tudi tega je vse manj, saj podjetja tudi dnevnice in podobna izplačila v veliki meri že nakazujejo na tekoče račune. Prostore APP v Izoli pa bo prevzela Banka Koper, ki se menda o tem že dogovarja z občino, saj so prostori njena last. Viška zaposlenih pa tam ne bo, nekaj jih bo prevzela banka, nekaj pa jih bomo prezaposlili v okviru APP."
Predlog zakona o plačilnem prometu, ki naj bi ga državni zbor sprejemal na aprilski seji, predvideva z zaključkom prenosa plačilnega prometa na banke, ukinitev Agencije za plačilni promet. Nastalo naj bi več institucij in sicer že omenjena Uprava za javna plačila, ki bi se ukvarjala s plačili v okviru proračuna, nato Agencija za javno pravne evidence in statistiko, ki naj nadaljevala sedanjo statistično dejavnost, ki jo opravljajo v Agenciji za plačilni promet, nove aktivnosti pa o predvidene tudi na registrskem področju in sicer gre za prevzem Poslovnega registra Slovenije od Statističnega urada ter nekaj novih dejavnosti.
"V vsakem primeru nameravamo nuditi uporabnikom vso podporo, da se ta prenos plačilnega prometa izvrši nemoteno. Veliko pravnih oseb že posluje preko interneta, pa tudi do Kopra je blizu. Teoretično obstaja možnost prenosa računa v Lucijo, vendar ne verjamem, da bi se kdo za to odločil. Vsekakor ocenjujemo, da v tem procesu ne bi smelo biti posebnih težav za uporabnike v Izoli," je zaključila Mariza Šturman.
(Karmen Bučar)
PROVIZIJE PREJ IN ROTEIVI
Pri prehodu na nov plačilni sistem je med uporabniki povzročila največ hude krvi višina provizij v bankah, o čemer seje pojavila polemika tudi v medijih. Predvsem mala podjetja, ki imajo več različnih plačilnih nalogov v manjših vrednostih, bodo za provizije morala odšteti znatno več kot doslej. Za primerjavo smo vzeli znesek provizij za 11 plačilnih nalogov v skupnem znesku 140.000 tolarjev.
Za plačilo z običajnimi papirnimi plačilnimi nalogi, virmani, je bilo treba na agenciji odšteti 915 tolarjev provizije, na eni od poslovnih bank pa 1.870 tolarjev provizije za plačilo na račun odprt pri drugi banki. Za plačilo po elektronski pošti je banka sicer zaračunala le 550 tolarjev, pa tudi agencija zaračunava za plačilo po internetu nižje provizije. Tem stroškom je potrebno prišteti še strošek vodenja računa v banki, ki ga APP ne zaračunava.
Iz cenika SKB Banke smo razbrali, da znaša ta strošek za pravne osebe 1.950 tolarjev mesečno.
NOVO POGLAVJE ZA TOVARNIŠKO MENZO
Za zaposlene v Mehanu je bil ponedeljkov odmor za malico malce drugačen kot običajno. Tokratni obrok so jim namreč postregli v prenovljeni tovarniški restavraciji, ki jo je kot prvo na obalnem področju prevzela in preuredila družba Eurest, ki je specializirana za organiziranje prehrane na delovnem mestuzlo tudi skrbeli za prehrano tamkajšnjih zaposlenih in poslovnih partnerjev.
Gre za multinacionalko, ki v svetu skrbi za prehrano zaposlenih v firmah kot sta Philips in Microsoft ter še mnoge druge, v Sloveniji pa je prisotna že sedmo leto. S 400 zaposlenimi seje že dobro utrdila na slovenskem tržišču in je doslej prevzela v upravljanje dejavnost prehrane zaposlenih v 77 slovenskih podjetjih.
Kot nam je povedal Miro Oberstar, direktor prodaje v Eurestu, so se prevzema te dejavnosti v Mehanu lotili na podoben način, kot že drugod po Sloveniji.
Nekdanjo tovarniško menzo, so vzeli v upravljanje, oziroma dolgoročni najem, nato pa se lotili prenove prostora, za kar so porabili 4,S milijona tolarjev. Predvsem pa so tudi v tem primeru poskrbeli za uvedbo gostinskih standardov, po katerih poslujejo vse njihove restavracije. Poleg dejavnosti običajno prevzamejo tudi zaposlene, kot seje to zgodilo tudi v Izoli, kjer so prevzeli 4 delavce. Tako so med njihovimi zaposlenimi večinoma prav nekdanji delavci v tovarniških prehrambenih obratih.
Med najbolj opazne novosti v novi restavraciji sodi poleg živahneje opremljenega ambienta tudi elektronsko naročanje hrane, ki je v Eurestovih samopostrežnih restavracijah običajno. Papirnati bloki za malico so preteklost, saj sedaj delavci pridejo do svojega obroka z magnetno kartico. Vsak dan lahko izbirajo med 4 različnimi meniji, posebnost pa je v tem , da želeni meni izberejo in naročijo en dan vnaprej. Računalnik zabeleži naročilo, naslednji dan pa s pomočjo zapisa na kartici razbere kaj je posameznik naročil, ta pa izbrano dobi na pladenj. Ker v kuhinji že vnaprej vedo katera živila bodo potrebovali, so seveda stroški kar najmanjši, s tem pa je cena obroka tudi ugodnejša.
Sicer pa v tovrstnih restavracijah poleg samopostrežnega načina pripravljajo tudi poslovna kosila za zaposlene z jedmi po naročilu, poskrbijo pa tudi za bankete, coctail partye in druge priložnosti Nova izolska restavracija je zaenkrat namenjena le zaposlenim v Mehanu, z ureditvijo dostopa s ceste pa jo nameravjo odpreti tudi za zunanje goste. Računajo predvsem na potencialne goste iz bližnje industrijske cone, kapacitete - v eni izmeni lahko pripravijo več kot 1000 obrokov, na razpolago pa je 200 stolov - pa jim omogočajo, da poskrbijo za prehrano tudi ob večjih športnih, kulturnih ali družabnih prireditvah.
Po besedah Emerika Eržena, direktorja za obalno-kraško regijo, v Eurestu načrtujejo pospešeno širitev na Primorskem, kjer oskrbujejo že nekaj podjetij, svojo priložnost pa vidijo tudi v razvoju šolstva v naši regiji in organiziranju prehrane za dijake in študente. Že čez dva tedna pa načrtujejo odprtje restavracije v novi Drogini tovarni, kjer bodo skrbeli za prehrano zaposlenih in poslovnih partnerjev.
(Karmen Bučar)
DOBIČEK IN HKRATI PRESEŽNI DELAVCI
Nerevidirane in nekonsolidirane poslovne rezultate za minulo poslovno leto so v torek predstavili v družbi Droga Portorož. Leto so zaključili s čistim dobičkom v višni 1.504 milijona tolarjev, ker je za 31 odstotkov več v predhodnem letu. Uspeli pa so povečati produktivnost in sicer za 6 % za kolikor so povečali tudi plače, ki so lani v povprečju znašale 217.654 tolarjev bruto, kar je za 13 odstotkov nad slovenskim povprečjem. O uspešnem poslovanju pričajo tudi drugi kazalniki, kot npr. donosnost kapitala, ki je znašala 12,7 odstotkov ter dodana vrednost na zaposlenega, ki se je povečala za 9 odstotkov.
Podjetje si je zastavilo smele načrte za naprej. V strateškem poslovnem načrtu za obdobje do leta 2005 so zapisali, da je njihov cilj postati največje prehrambeno podjetje v Sloveniji ter največje slovensko prehrambeno podjetje na tržišču Balkana. To področje ostaja njihov največji izvozni trg, saj v državah nekdanje Jugoslavije realizirajo tri četrtine celotnega izvoza Nosilni izvozni izdelek ostaja kokošja pašteta, s katero ustvarijo že 29 odstotkov celotne prodaje. So prvo slovensko podjetje, ki je ustanovilo mešano podjetje v Prištini, ki naj bi do konca leta ustvarilo za 6 milijonov DEM prometa. Z dokapitalizacijo podjetja Droga Sombor ter ustanovitvijo predstavništva v Beogradu so tako v celoti pokrili trg bivše Jugoslavijo, kjer največ prometa še vedno ustvarijo v BIH.
H koncu pa gre tudi gradnja nove tovarne v Izoli, za katero so že pridobili poskusno dovoljenje, kmalu pa pričakujejo, da bodo prejeli še uporabno dovoljenje ter tako zaključili to 4,2 milijarde tolarjev vredno investicijo. Kot je povedal predsednik uprave Matjaž Čačovič funkcionira tovarna v proizvodnem delu že v celoti, upravna stavba pa bo vseljiva že sredi aprila. V četrtek, 12. aprila, bo potekala slavnostna otvoritev na kateri pričakujejo tudi predsednika države in predsednika vlade.
V letu 2001 nameravajo povečati izvoz za 10 odstotkov, računajo pa predvsem na učinke v poslovanju zaradi nove tovarne. Odprtje le-te pa obenem prinaša tudi zmanjšanje števila delovnih mest, zaradi česar je postalo nepotrebnih 52 delavcev. Gre za 24 zaposlenih za določen čas ter 28 zaposlenih za nedoločen čas, ki bodo kot presežni delavci prejeli odpravnine, kot jim gre po zakonu. (K.B.)
Nogometaši z OŠ Vojke Šmuc v polfinalu
V petek, 15.3.2001, je bila športna dvorana v Izoli nabito polna, saj se je v njej odvijal zanimiv športni dogodek. Šolska nogometna ekipa z OŠ Vojke Šmuc se je namreč uvrstila v polfinale državnega prvenstva v nogometu. Mlade nogometaše je gledala vsa predmetna stopnja ter jih z bučnim navijanjem spodbujala k borbeni igri. Fantje so se potrudili in dosegli zavidljivo 2. mesto, kar je zagotovo velik uspeh.
Ekipo so zastopali Marko Lazar, Marko Grabar, Rok Herbst, Alen Prodanovič, Damir Šango, Aleks Destradi, Anis Dulič, Boštjan Božič, Moreno Jurič, Tomi Sukalo in Darijan Anit Med učenci so seveda takoj zasloveli, zato smo jih novinarji povabili na klepet in izvedeli, kaj načrtujejo in o čem sanjarijo mladi nogometni upi.
-Vaša uvrstitev je lep uspeh, ki ste ga verjetno dosegli s trdim delom in z veliko truda. Igrate nogomet samo ljubiteljsko ali tudi trenirate?
Alen: Vsi razen Destradija treniramo pri starejših dečkih MNK Izola. Naš trener je Fabio Lovrečič, šolski pa seveda legendami Jojo.
-	Kaj vam pomeni nogomet?
Sledil je trenutek tišine, nato so fantje enoglasno zavpili: VSE.
Moreno: Meni pomeni vse, je pomemben del mojega življenja.
Alen: Meni nogomet pomeni več kot šola.
Boštjan: Menije nogomet res glavna stvar, ker mi pomeni vse.
-	Kaj menite o tekmi in o vaši uvrstitvi?
Anis in Alen: Midva sva razočarana. Lahko bi bili prvi, vendar nismo dali vsega od sebe, čeprav smo se trudili.
Moreno: Zakaj sta razočarana? Saj nismo bili zadnji, ta rezultat je prav dober.
Rok, Marko L., Marko G.: Mi se strinjamo z Juričem.
Trener Jojo: Fantje so v Ajdovščini igrali še boljše kot v šoli. Publika jih je res spodbujala, vendar so verjetno pod njihovim pritiskom popustili.
-	Uvrstitev v polfinale verjetno ni bila preprosta. Kako ste se uvrstili tako visoko?
Jojo: Tekmovanje je potekalo najprej na občinskem nivoju, in sicer na OŠ Livade, kjer smo premagali OŠ D. Alighieri in OS Livade. Sledilo je področno v Luciji, kjer smo zasedli 2. mesto, takoj za Sežano. Nato pa je bil še četrtfinale v Ajdovščini, kjer smo bili prvi, in to nas je pripeljalo v polfinale.
-	Kaj menite o navijačih?
Vsi. Čista desetka! Navijači so res razred zase in mi se jim zahvaljujemo, ker so nas res spodbujali. Zahvaljujemo se tudi ravnateljici, ki je omogočila izvedbo prvenstva in prisotnost navijačev.
-	V petek smo bili res vsi z vami; navijali so tudi tisti, ki jih nogomet sicer ne zanima. Ena skupina je bila posebno razpoložena in najglasnejša. Kaj pa menite o temni plati njihovega navijanja: pljuvanju in metanju plastenk?
Rok: Mislim, da tega ne bi smeli početi, ker to ni športno.
Anis: Če ne bi bilo navijačev, ne bi tako dobro igrali, zato smo jim zelo hvaležni, vendar se stinjam z Rokom. Mislim, daje bila to njihova edina napaka.
-	Kateri je vaš najljubši klub in zakaj?
Moreno: Dinamo, ker je v njem igral moj stric Goran Jurič in ker je ta klub v naši družini že po tradiciji najbolj v časteh.
-	Kakšni so vaši načrti za prihodnost v zvezi z nogometom?
Marko G.Mislim, da bom igral za slovensko reprezentanco.
Moreno: Načrtujem postati dober nogometaš ter s tem veliko zaslužiti in postati slaven. Boštjan: Moj cilj je igrati v prvi slovenski kadetski in mladinski ligi. Mislim, da na tuje klube nihče od nas ne more računati, velik uspeh bi bila že prva slovenska nogometna liga.
Alen: Nadaljeval bom z igranjem in nekoč bi rad igral pri Milanu. Ne zanima me denar, čeprav ne bi škodil.
Marko L.: V prihodnosti si želim postati dober nogometaš. Sanjam o tem, da bi nekoč igral za slavno Romo.
-	Nogomet in šola. Kako to sodi skupaj?
Si predstavljate smrtno tišino, ki je zavladala po tem vprašanju? Sledilo je jamranje in pritoževanje čez šolo, nato so se le umirili.
Marko G.: Tako v šoli kot pri nogometu moraš logično razmišljati. Pri tekmi moraš obikovati pričakovanja in predvidevati, kako se bo tekma odvijala.
Moreno: Pri nogometu moraš biti psihično močan. Enako je v šoli, recimo, ko si vprašan pred tablo.
Anis: Na obeh področjih moraš biti vztrajen. Če ti kdaj ne gre, ne smeš vreči puške v koruzo, ampak moraš nadaljevati z delom.
Marko L.: Napišite, daje žoga najboljša droga.
-	Bi želeli še kaj dodati? Zdaj imate priložnost, da poveste, kar vam leži na duši.
Boštjan in Marko L.: Izolsko občino naprošamo, naj finančno bolj podpre nogomet, da se bo ta šport v Izoli bolj razvijal. Pred leti (I. 93, 94), je v Izoli igralo veliko dobrih nogometašev: Milanič, Duranovič, Žlogar in Rudonja.
-	Kako so vas sprejeli na šoli? Kako se počutite?
Rok: Full dobro. Zdaj nas vsi pozdravljajo.
Moreno: Prvič v življenju sem se tako počutil. Ko smo pred tekmo pozdravili občinstvo in so vsi vstali, sem kar nekaj začutil v sebi.
Vsi: Ta občutek je full dober! Pozdravljamo vse navijače, učitelje in vse, ki so se nam pridružili v garderobi, še posebej Niko Ojo.
P.S.: strogo zaupno. Isaac pozdravlja Špelo, najboljšo prijateljico.
Novinarke Mr. Zgage: Mateja, Petra in Veronika
DRUŠTVO BOLNIKOV OSTEOPOROZE
OBALNO KRAŠKE REGIJE OBVEŠČA ČLANE IN NEČLANE DA BO SREČANJE DRUŠTVA 30.3.2001 ob 16.00 V ZDRAVILIŠČU STRUNJAN. Informacije: VIDA ORBANIČ 641 52 99
N060MEI-3. DNL KORTEŽANI ZAČENJAJO
V nedeljo se bo začel spomladanski del tretjeligaškega nogometnega prvenstva, igralce Avtoplusa pa čaka gostovanje v Tolminu, ki bo verjetno odločalo o tem, katera od teh dveh ekip se bo prerinila proti vrhu in katera bo bila boj za obstanek. V Kortah so prepričani, da obstanek ne bi smel biti pod vprašajem, o kvaliteti moštva pa še nimajo prave podobe, čeprav so bili izidi prijateljskih tekem kar obetavni.
Kot je znano vodi člansko moštvo trener ŽeŽelj, posebna novost pa bo seveda nastopanje Kortežanov na lastnem igrišču, ki je zdaj zagotovo najboljša igralna površina daleč naokoli.
PRIMORSKA LIGA DOMAČ PORAZ
MNK IZ0LA:P0ST0JNA 1:2 (1:01
MNK Izola: Horvat 6, Cerič 6, Zajc 5 (Radovac 6), Kompara 5, Hoti 7 (Meš 6), Maletič 5, Tomič 6 (M. Hasič 5),
Božič 6, J. Hasič 5, Mujkič 6, Bauer 6 SUdCi: 1:0 Tomič (21), 1:1 M. Nunič (75), 1:2 Z. Nunič (86)
Izolani so v zadnjih dveh tekmah izgubili proti obema konkurentoma za naslov primorskega nogometnega prvaka. Tako sta se jim zdaj Portorož-Piran in Postojna zelo približala na lestvici in sanj o sprehodu skozi prvenstvo je verjetno konec.
Sam izid niti ni presenetljiv, saj moštvo, ki v slabem mesecu zamenja tri trenerje pač ne more biti postavljeno in motivirano tako kot bi bilo treba. Branko Zupan, kije vodenje ekipe prevzel šele pred dnevi, potem ko je Izolo zapustil tudi Sandi SOjdlnOVSki (dobil je dober angažma v tujini) lestvice, vsega dve točki od vodilne Izole.
V nedeljo bosta drugo in tretjeuvrščeni moštvi sicer igrali med seboj, Izolani pa bodo gostovali pri nevarni Rokavi.
GASPARINI V REPREZENTANCI
V različnih vrstah odbojkarskih reprezentanc je kar veliko število Primorcev, med njimi pa imamo tokrat Izolani tudi Mitjo Gasparinija, ki ga je trener BoriS JelaviČ uvrstil med kadetske reprezentante Slovenije. Seveda je v reprezentanci tudi Jasmin Čuturič, ki pa igra v tujini in je le še nekdanji Izolan.
KAPUČINO
ODBOJKA-3. ROL-moški Mehan. Kropa Hoteli S.zaliv 3:1 (18,22,-23,20)
Izolani so doživeli neprijeten in sramoten	poraz	proti
zadnjeuvrščenemu moštvu lige, ki mu je bila to sploh prva zmaga v prvenstvu. Pred temo so imeli Izolani 44, Kropa pa 2 točki, vendar so zadnjeuvrščeni premagali favorite, ki so na tekmo odšli oslabljeni in prepričani v zmago. Še sreča, da domačinom ta zmaga ne prinaša upanja na obstanek, sicer bi lahko kdo posumil, da so tekmo namerno izgubili. V soboto bodo Izolani igrali doma s tretjeuvrščenim Kamnikom in takrat bo zagotovo drugače.
3.DOL-ženske
Bohinj:HoteliS.zaliv1:3
(-22,-9,13,-19)
Potem ko moštvo Istracommerca zaradi nekoliko nerazumljivo hitre izključitve tekmovalne komisije ne nastopa več v drugoligaškem prvenstvu so v središču pozornosti tretjeligašice Hotelov Simonov zaliv, ki nizajo zmago za zmago. Tokrat so zmagale v gosteh pri Bohinju in so, čeprav novinke, zanesljivo na četrtem mestu prvenstvene lestvice.
V soboto bodo doma igrale s poivprečno ekipo Grosupljega in naskok na tretje mesto se začenja.
LESTVICI rokometnih prvenstev IR - moški in 1. A ženske
1.	RK NOVA GORICA	II	10	0	1	20
I	RK SEVNICA	II	9	0	2	18
3.	MRK IZOLA	II	8	1	2	17
4.	RK DOL TKI HRASTNIK	II	7	0	4	14
S.	RK MITOLPRO-MAK SEŽANA	II	5	2	4	12
Ó.	RK POMURKA KROGMOVCI	II	5	1	S	II
1.	RK CIMOS KOPER	II	4	2	!	10
8.	RK ŠMARTNO	II	4	i	6	9
9.	RK GORIŠNICA	II	j	i	7	7
10.	RK ORMOŽ	II	3	i	7	7
II.	RK CHIO KRANJ BESNICA	11	2	i	!	5
12.	RK PREDDVOR	II	1	0	10	2
1.	RK KRIM NEUTRO ROBERTS	9	9	0	0	18
2.	RK OLIMPIJA	9	7	0	2	14
3,	1 1	9	7	0	7	14
4.	ŽRK ŽALEC	9	6	0		12
5.	ZRKBAJCDAEW0O IZOLA	9	4	1	4	9
0.	RK SAVA KRANJ	9	4	1	4	9
7.	RD JELOVICA	9	4	o	5	8
8,	ŽRK VEGRAD VELENJE	9	2	0	7	4 i
9.	RK GRAMIZ KOČEVJE	9	1	0	8	2
10.	RK BURJA ŠKOFIJE	9	O	0	9	0
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
Prosti termin so izolski rokometaši preživeli delavno. Dve tekmi (petek - sobota), dva poraza. Proti kadetski reprezentanci angažirano in dopadljivo, proti Hrpeljcem precej slabše in brezvoljno. Fredi seje selil iz klopi (reprezentanca) na klop (Izolani). Fantom, če
ni motiva (točk) se kaj dosti ne da. Razumljivo, o vseh "bitkah" nekaj opuščanja. V soboto nadaljevanje prvenstva, v Izoli bo gostovala ekipa Gorišnice. Jesenska zmaga v gosteh, torej tekma brez "problemov". Končno naj bi tudi publika uživala v rokometu. Vendar pa, brez adrenalina, kakšna tekma pa je to? Brez skrbi, nihče se ne preda brez borbe, gostje pa so znani po svoji "trmi". Vso znanje bo potrebno, pokazati tudi kaj "trme" bo potrebno za novi par točk. Ne gre dvomiti v zmago, vse ostalo bi bilo presenečenje. Sicer pa bo dvorana kar celo soboto rokometno zasedena. Tradicionalni ženski veteranski turnir prihaja z nekaj zamude, brez dobrega starega rokometa pa le ne bomo. "Starejše deklice" so se maksimalno potrudile z organizacijo, povabljene ekipe pa obljubjajo imena, ki so nekoč in še danes nekaj veljala v ženskem rokometu. Pridite jih pogledat, zanimivo bo, ob vsej zadihanosti ne bodo pozabile
igrati rokometa. Ženskemu rokometnemu klubu se počasi izteka tekmovalna sezona. Mlajše selekcije uspešno vozijo proti finalom, članice pa čakajo na povratno pokalno tekmo. Večjih presenečenj v klubu ne pričakujejo, "stari" problemi se tudi počasi urejajo. Med tekmami moških ekip je bilo med in po tekmah živahna debata o delu zveze in tudi o sodnikih. Precej pikrih je bilo naslovljenih na oboje, ob vseh kritikah pa je vsem (klubom) enotno pomanjkanje sredstev. Še tako tehtno in jasno prikazane stvari zbledijo. Svojo "nemoč" bo potrebno uveljavljati na drugih naslovih.
Gostišče lasna
Izola-Dobrava tel.: 05/ 641 8354
http//izola.gvcri.net
Italijanske reprezentantke v Izoli
Selektor in trener ženskih rokometnih reprezentanc Italije, Španec PflCO Sanches seje odločil, da bo priprave mladinske in kadetske reprezentance opravil v Izoli. V sodelovanju z Ženskim rokometnim klubom Izola in turistično agencijo Bele skale se bo 40 mladih Italijank pripravljalo na kvalifikacije za nastop na mladinskem svetovnem rokometnem prvenstvu.
V	okviru priprav bo V ponedeljek 26.3. Ob 19 Uri mladinska reprezentanca Italije odigrala prijateljsko tekmo s kadetsko reprezentanco Slovenije.
V	torek 27.3. ob 16 uri bo kadetska reprezentanca Italije odigrala tekmo z
reprezentanco mlajših kadetinj Slovenije.
V	SredO, 28.3. ob 18.30 pa se bodo mladinke Italije pomerile z iZOlankaml KEGLJANJE
MIR0TEKS:MEHAN0 Izola 8:0 (2673:23391
Izolanke v prvi A ženski ligi seveda niso imele nobene možnosti proti državnim prvakinjam in eni najboljših evropskih kegljaških ekip. Poraz pa je bil kljub vsemu prehud glede na razmerje sil, saj so domače igralke skupno podrle kar 334 kegljev več kot Izolanke.
V	soboto bodo igralke Mehana igrale v Luciji proti zadnjeuvrščenemu Kočevju.
2. MOŠKA LIGA Kočevje:Mehano Izola 7:1 (5355:5278)
ŠOLSKO TEKMOVANJE V GIMNASTIKI
V	petek, 16. 3. 2001, je bilo v Kopru področno tekmovanje v športni gimnastiki, C program za osnovne šole, na katerem so lep uspeh dosegle ekipa starejših deklic s 3. mestom in si priborile pravico nastopa na polfinalu, ki bo v četrtek v Novem Mestu. Med starejšimi deklicami je bila najboljša Sata
Krastič, učenka 8. a razreda, ki je dosegla 1. mesto.
Med mlajšimi deklicami (3. - 4. razred) je bila najuspešnejša z 9. mestom Zala Žvab in si prav tako pridobila pravico nastopa na polfinalnem tekmovanju.
Ekipa SDE: Sonja Ota (10. mesto), Glavic Lenka, Krastič Sara, Šteger Ana, Botič Maja, Glavič Maja.
MALI OGLAS: CITROEN BX 11989, bel, reg. do decembra 2001 prodam, tel: 05/642 02 45,031 597 222__________________________
ŠPORTNO DRUŠTVO
IZOLA / Ljubljanska 51 / tel. 6418-042
URNIK
pon-sob od 9 -12 in 16.30 ■ 22 ure sob. do 21 ure
■	skupinski družinski popusti
-	program za učinkovito hujšanje
-	izredno ugodne karte za mlade
■	brez letne vpisnine
Obiščite nas v starem mestnem jedru na LJUBLJANSKI 51 v Izoli
KVALIFIKACIJSKO TEKMOVANJE
QUALIFICAZIONI Dl
predtekmovanje: qualificazioni: veliki finale: le finali:
14.30
17.30
sobota 24. MAREC 2001 sabato 24 MARZO 2001
VSTOPNINA/INGRESSO: 1.000,00 sit
Plesna šola ■ Scuola danza Koper LATINO Capodistria Zeleni Park
Plesnie Slovenije
Sv
1. SNTL - Članice ERRIG0NI ZA VRH IN ZA DNO
V	soboto so članice Arrigonija igrale doma proti ekipi Merkurja iz Kranja. Tudi tokrat je bila tekma zelo izenačena. Ekipi sta se menjavali v vodstvu in do igre dvojic je bil izid izenačen 3:3, nato so Izolanke povedle s 5:3, nakar so gostje znižale na 5:4. Zadnjo tekmo je bila tokrat boljše Erika JaUŠevaC. ki je gladko, z 2:0, premagala Špelo Pečkaj in tako je bil končni izid 6:4 Z8 domačo ekipo. Pri Izolanka je odlično igrala tudi tokrat lana Ludvik, ki je ekipi prinesla tri zmage. Po eno zmago sta prinesli Kristina RahOtill il) Erika lauševac, ter par Rahotin / Jauševac v ekipi je bila še Tina Nemarni! ki pa zaradi dobre
igre soigralk ni dobila priložnosti. Do konca rednega dela sta še dve tekmi in potrebno bo dobiti vsaj še dve točki, če se hoče ekipa izogniti neposrednemu boju za obstanek v končnici. Prav lahko pa se tudi zgodi, da se bo uvrstila med prve 4 in se borila za naslov prvaka.
V	nedeljo je v Logatcu potekal 3. Odprti tlimir RS Z8 mladinke. Izolanke so odigrale turnir nad pričakovanji, kar velja zlasti za MarikO Jauševac in PBtTO Kukovec, ki sta se uvrstili med 16 najboljših, kar je nedvomno prvovrstno presenečenje turnirja. Med osem najboljših se je uvrstila Erika Jauševac, med štiri pa Jana Ludvik. PO tam turnirju je na
jakostni lestvici RS lana Ludvik na 1. mestu, Erika Jauševac na 5. mestu, Marika Jauševac in Petra Kukovec pa sta uvrščeni med 20. In 22. mestom.
V nedeljo je potekal v Arrigoniju klubski hlfflir Z3 Pionirje in pionirke, na katerem je nastopilo 28 tekmovalcev in tekmovalk.
Vrstni red prvih petih: - pionirji: 1. Tibovc Matjaž, 2. Frank Simon, 3. Koterle Martin, 4. Vukovič Gregor, 5. Šket David.
- pionirke: 1. Ačimovič Alenka, 2. Marušič Nika, 3. Fatorič Kristin, 4. Lukačevič Tina, 5. Ropret Maia.
RIBARI OBVEŠČAJO
Ribari smo si "priborili" 50 vstopnic za ogled kvalifikacijske tekme za SP v nogometu med Slovenijo in Jugoslavijo. Prednost imajo člani, ki se redno udeležujejo naših aktivnosti (obvezna poravnana članarina za I. 2001). Prevoz organiziran z avtobusom.
V klubu v Gregorčičevi 21 je upravni odbor sprejel nov HIŠNI RED, ki je obešen pred vhodom v klub. Za pokritje stroškov ter uporabo prostorov bo vsak član prispeval 500 SIT mesečno, društvo stane uporaba teh prostorov cca. 250.000 SIT letno.
Vpis novih članov:
-	Letna članarina in vpis v društvo je 1000 SIT, kar je pogoj za udeleževanje vseh aktivnosti, kijih društvo ponuja.
-	Umik v prostorih kluba na Gregorčičevi 21 je: pon-čet 18-22 h, pet-so 18-24 h
-	Društvo pripravlja tudi sekcijo mladih RIBAROV. Če vas sodelovanje zanima, se oglasite in seznanili vas bomo s podrobnostmi.
■ C* •	, Q \
—
tt
OXBOW
;

Elan,
Atomic,
Marker,
Tyrolia,
Nordica,
Lange,
Spyder
.00*
*	50%
CENEJE do
nd 15.2. do 15.5. 2001
I7KORISTITE ENKRATNO PRIlOŽNOSi NAKUP IZDELKOV VRHUNSKIH BLAGOVNIH ZNAMK
galerija ALGA
Vabimo vas na otvoritev razstave
PODOBE KONJ V KIPARSTVU
avtorja Bojana Stineta, v četrtek, 22.marca ob 19.00
caleri/aINSULA
razstava
MIRA NAROBE
" portreti "
GALERIJA KRKA ZDRAVILIŠČE STRUNJAN
razstava fotografij primorske ustvarjalke Dore Benčič
GALERIJA HOTELA DELFIN IZOLA
razstava slik likovnega društva
”Rajko Slapernik” iz Ljubljane
OBlBnjB PINA Gregorčičeva 6 Koper
- razstava
«pl« za Hilajia pdraalu) ao na Obali počasi razvija, o, \l »mo VI	sobo/ zelo različn
PUM (ProjoKtno uče
Združujo nas mlado, --------- ------^----
smo im naredili, »s tu-to tam spotaknili, padli,
Nakaj korakov paLso tudi pobrali. Oziramo so naprej. Prihodnost kalajasnajfte podobo	f j,
V PUM-u lahko urssnlčujomo in oblikujemo novo idejo.
Načrtujemo, eodolujomo in smo aktivni v različnih projektih, Miào za nas zanimivi. Ob tom so naučimo marsikaj novoga In razvijamo nafto ustvarjalnost. Z razstavo rtaftihjzdolkov bi so vam radi prodstavili.
20. koncert Društva prijateljev glasbe iz Kopra:
Sinji cikel/Ciclo Azzurro
KOMORNI GODALNI ORKESTER SV. DJORDJE-BEOGRAD
DIR. PETAR IVANOVIČ
solistka: Nataša Paklar Markovič, flavta
petek,30.03.2001
ob 18.00 Koncert za otroke in mladino
Pokrajinski muzej Koper-Palača Belgramoni-Tacco, Kidričeva 19 30 minut najlepših skladbic / vstopnine ni
ob 20.00 Večerni koncert
Spored: H.Purcell, O.Respighi, S.Mercadante, Z.Erió, B.Britten POKRAJINSKI MUZEJ KOPER - Palača Belgramoni-Tacco, Kidričeva 19, Koper vstopnina: 2000 (člani) in 3000 (izven)
JAZZ • ROCK KONCERT V GLASBENI ŠOLI
Potem, ko se je za dan žena v restavraciji kamin na Belvederju ženski del kolektiva Centra za glasbeno vzgojo (seveda v plemeniti moški družbi) ob zvokih skupine HaveNix prijetno nazabaval in sprostil, so organizatorji v koprskem Društvu prijateljev glasbe sklenili pripraviti koncert v okviru abonmaja "učitelji koncertanti".
Tako smo imeli v četrtek, 15. marca priložnost v dvorani koprske glasbene šole prisluhniti skupini Boštjana Andrejca - Bushija, profesorja kitare na GŠ Izola, sicer tudi glavnega pevca skupine, v kateri sodelujejo: Tomaž Lovrec-Purič z baterijo, pianist in klaviaturist Uroš Maver, bas kitarist Patrick Vlačič in s tolkali David Morgan, s slednjim razširjena skupina HeaveNix. Kot gostje so nastopili še trije učitelji GŠ Izola: v vlogi vokalistk profesorici Maja Cilenšek in Mirjana Gvozdenac, in kot solist klarinetist prof. Dušan Kitič - Dule.
Posamezniki iz skupine, ki se ukvarja z jazz-rock, latino, fusion, etno glasbo, so doslej sodelovali že s popularnimi glasbeniki kot so Tinkara Kovač, Jan Plestenjak, Slavko Ivančič, Ivana Spagna, v nekaterih projektih z Gojmirjem Lešnjakom-Gojcem in Mojco Maljevac, v raznih sestavih kot Big Band Srednje glasbene šole in Big Band slovenske vojske, Night Jump, Skunk Funk,člani skupine HeaveNix pa so tudi člani vedno popularnejše in doslej z že dvema zlatima petelinoma nagrajene Terre Mystice. Na tem koncertu so nam fantje predstavili nekaj klasičnih del zgoraj omenjenih stilov kot so Cobhamov Red Baron, Gershwinovo Summertime, Wood-Mellinovo My one and only love, Dan ljubezni skupine Pepel in kri v priredbi HeaveNixa, Zawinullovo Birdland, Gallangherjevo I wonder who, Wonderjevo You are thè sunshine of my life, Jarreau-Jeurjevo Mas que nada, Bros-Zappovo Whipping post in avtorsko Bushijevo skladbo Metuljček Balkanček, ki bo v teh dneh izšla tudi na novi zgoščenki skupine Terra Mystica z naslovom Axis. V omenjeni skladbi je zablestel klarinetist Dušan Kitič-Dule, od začetka šolskega leta tudi profesor klarineta na izolski glasbeni šoli, ki sicer prihaja iz Vojvodine. Skladba je napisana preprosto, v balkanski lestvici in makedonskih ritmih, a z močnim emocionalnim nabojem. In morda je doživljanje skladbe zavoljo balkanske tragedije zadnjih let in spet prav teh dni pri marsikomu še
globlje...
Skupina je pri občinstvu, med poslušalci je bila večina glasbenikov, pa tudi učencev in staršev ni manjkalo, požela navdušene aplavze, vrhunec pa so bili dodatki: ob skladbi l'm just a gigolò je gibčnejši in temperamentnejši del občinstva celo zaplesal, nato sta vokalistki ob spremljavi tolkal zlito in občuteno zapeli makedonsko narodno, končno pa smo skupaj (tudi zbor občinstva) ob spremljavi Bushijeve kitare zapeli še popularno mehiško Guantalamera. Tovrstnega koncerta DPG doslej še ni priredil, pa tudi v dvorani koprske GŠ še nikoli doslej ni bilo slišati tolikih "decibelov". Pa vendarle bi se tudi dvomljivci lahko prepričali, da je moč "koncertno" uživati tudi ob nekoliko glasnejši glasbi, če je izvedena profesionalno in na nivoju".
Koprski DPG pa je v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov "Santorio Santorio" dan prej priredil klasični koncert akustičnega kitarista Franca Platina. V nabito polni veliki dvorani koprskga muzeja smo poslušali vrhunskega mladega glasbenika, ki mu kritiki popolnoma upravičeno obetajo svetovno kariero, saj se mladi virtuoz naglo uveljavlja kot ena najsvetlejših in najbolj presenetljivih novih zvezd v svetu kitare. Glasbenik trenutno študira v Baltimorju v ZDA pri svetovno znanem kitarskem mojstru M. Barruecu, potem ko je v Italiji diplomiral na Državnem glasbenem konservatoriju G.P.da Palestrina in si v zadnjih letih pritekmoval številne nagrade na mednarodnih tekmovanjih. Za seboj pa ima že tudi bogate koncertantne izkušnje na odrih mnogih držav, prav med zadnjimi, v letošnji sezoni, je njegova predstavitev newyorškemu občinstvu v znamenitem Carnegie Hallu, ki je eno največjih koncertnih prizorišč na
svetu.
V prvem delu koncerta smo lahko občudovali Platinov interpretacijski slog baročnih skladb D. Scarlatija in J. S Bacha, nato virtuozen Capriccio diabolico M. Castelnuova-Tedesca pa Paganinijev znameniti Capriccio Op. 1/št. 24 in nato Rochbergove Variacije na prej omenjeno temo, ob koncu pa še Tarregove Variacije na Paganinijev "Beneški karneval". Bleščeča tehnika, muzikalnost in mediteranski temperament, racionalnost v odnosu do oblike in dognane slogovne posebnosti posameznih skladb oziroma skladateljev pa bogat kolorit, ki ga premore Franco Platino, nas je povsem prepričal. Občinstvo bi hvaležno poslušalo še dolgo v večer, a smo se morali, najbrž tudi zaradi umetnikove bolezni - v Slovenijo je prišel hudo prehlajen, zadovoljiti z enim samim dodatkom. Nepozaben večer!
DARINKA JUG
V y
GLEDALIŠČE
JMATICNA KNJIŽNICA IZOLA
Petek, 23. marca ob 20.00
BIBLIJA-STARA ZAVESA
Dejmo stisni teater - Ljubljana
Uspešnica, komedija, v kateri se bodoči študentje teologije pripravljajo na sprejemne izpite.Organizacija KIŠD-a Izola.Vstopnina : 1.000 SIT, študentje : 800 SIT Gregorčičeva 34, med 18.00 in 21.00 ter uro pred predstavo na blagajni Kulturnega doma /
Rezervacije vstopnic : galerija ALGA Izola , med 10.00 in 12.00 ter 17.00 in 19.00 / Tel.: 641 84 39
kino ODEON
ČETRTEK, 22.3.2001 ob 20.00
DAJ NAPREJ
(Pay It Forward), drama
ODDELEK ZA OTROKE IN MLADINO
vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic,
ki bo v torek, 27.marca ob 17. uri,
v pravljični sobi, Drevored 1. maja 9.
ored l. maja v.
SREČNI JEŽEK
Prisluhnili bomo pravljici < ki jo je napisal Marcus Pfister. / Prijazno vabljeni!
Oddelek za mlade bralce
Do konca meseca si lahko še ogledate razstavo cikla ilustracij "Drobtinice", ki jih je naslikal likovni pedagog Romeo Volk iz Ilirske Bistrice. Razstava je na hodniku, v prvem nadstropju knjižnice.
NEŽO MAURER
Napovedujemo srečanje s pesnico ki nas bo obiskala v ponedeljek, 2. aprila 2001
na mednarodni dan knjig za otroke. Prireditev, namenjena otrokom in njihovim staršem, bo v pravljični sobi Matične knjižnice Izola.
PETEK, 23.3., SOBOTA, 24.3., NEDELJA, 25.3, PONEDELJEK, 26.3. in TOREK, 27.3.2001
ob 18.00
PRVA LJUBEZEN
(Down to You), najstniška romantična komedija Režija: Kris Isacsson / Vloge: Freddie Prinze Jr, Julia Stiles, Selma Blair in drugi;
DAJ NAPREJ ob 2o oo
Režija: Mimi Leder / Vloge: Kevin Spacey, Helen Hunt, Haley Joel Osment
SREDA, 28.3.2001 ART KINO ob 20.30
PORNO FILM slovenski
Režija: Damjan Kozole / Vloge: Matjaž Latin, Natalia Danilova, Primož Petkovšek, Zoran More, Roberto Magnifico
Vikend dogaja v MICu
TRZIN* BRAINSTORMING NA TEMO ............... C001T0UR 200I
IEÌPIII
ČETRTEK, 29,3,01, OB 19,00
Sobota 31.3.2001 ob 20.00 - MIC
Izoprin (ciklus izobraževalnih, PRedstavitvenih in INformativnih dejavnosti Mladinskega Izolskega Centra), predstavitev PINE s poudarkom na njihovi novi dejavnosti IM K (Pravno Informacijski Kotiček) in koncert Sarcoin in Nealc Wonk.

C3
30.3
-	■ IM......... mmmmm»
-- —--------------
._ S 1	'
‘i i i I i i
Predstavljamo knjigi
•	ALI VEŠ, DA DREVESA GOVORIJO?
•	TUDI TRAVA IMA SVOJO PESEM- PRIJATELJSTVO Z ZEMLJO
(Radovljica, založba Didakta)
Knjigi sta del zbirke kratkih pripovednih in pesniških besedil severnoameriških Indijancev, ki pripovedujejo o njihovem odnosu do življenja, do najbližjih, do narave, do samega sebe in do stvarnika.
Zanje je živo vse, kar je ustvarjeno: „V vsem stvarstvu vidimo delo Velikega duha: v soncu in luni, v drevesih, v gorah in v vetru. Marsikdaj se mu približamo v stiku s tem, kar je ustvaril." Velika skrivnost, Veliki duh je prisoten v vsem, z vsakim vdihom je človek deležen njegovega življenja in njegove moči. Smrti ni, je samo odhajanje na drugi svet.
Otroke so imeli zelo radi:"lndijanski otroci niso nikoli sami. Vedno jih obkrožajo starši, strici, bratranci in sestrične ali drugi sorodniki, ki otroke ljubkujejo, jim prepevajo pesmi ali pripovedujejo zgodbe." Raje so jih spodbujali kot grajali: .Ljudje mojega ljudstva so bili modri. Niso zanemarjali otrok. Naši učiteji - dedje, očetje, strici - so bili skrbni in potrpežljivi. Nikoli niso pozabili hvaliti dosežke, izogibali pa so se izrekati besede, ki bi lahko jemale pogum..." Vzgajali so jih z ljubeznijo in nežnostjo: .Otrok, ki je kaj ušpičil, ni bil tepen, ampak so mu straši ali stari starši povedali eno tistih starih zgodb, ki je vedno imela poduk. Telesna kazen ostane v spominu velikokrat povezana z zamero še dolgo potem, ko je vzrok za kazen že pozabljen. Dobra zgodba pa lahko človeka spremlja vse življenje in učinkuje daljši čas - o čemer so vsaj Indijanci trdno prepričani."
Menili so, da smo ljudje poklicani v bivanje, ne v posedovanje. Več kakor bogastvo je vredna naklonjenost ljudi, to pa si pridobimo s prijaznostjo. Ob vsakem pomembnem dogodku, kot je rojstvo, poroka, pogreb ali kadar so hoteli nekoga počastiti, je bil v navadi poseben obred javnega obdarovanja: „Ob takih priložnostih je navada, da se vse, kar imaš, razdeli. Indijanec podari vse, kar ima. Podarja sorodnikom, gostom..., predvsem pa revnim in starim, od katerih ne pričakuje povračila." .Mislimo, da-je ljubezen do premoženja slabost, ki bi jo morali premagati. Kdor hlasta za materialnimi dobrinami, ogroža notranjo harmonijo. Otroke že zgodaj spodbujamo k darežljivosti. Njihova modrost je modrost narave, njihova kultura kultura sožitja: "Skrbeti in živeti moramo drug za drugega. Zato se pred vsako odločitvijo vprašamo, kakšne bodo posledice za kasnejše čase in ali bo prihodnji generaciji koristila ali škodovala. Nase moramo prevzeti skrb za ljudi, ki živijo z nami, kajti tudi njihovo življenje je del našega življenja."
Današnji človek bi se lahko od njih učil odnosa do narave: .Čutili smo se v sorodu z vsem, kar je živelo in priznali vsem bitjem enake pravice, kot so veljale za nas. Kar je bilo povezano z zemljo, smo ljubili in spoštovali." Njihov pogled na svet je holističen, njihova občutja do stvarstva globoko religiozna in spoštljiva, njihova govorica pesniška. Morali bi se naučiti gledati z njihovimi očmi: .Če bi beli ljudje sledili vsaj nekaterim našim nasvetom, bi našli zadovoljstvo. Indijanci še vedno lahko učimo druge, kako živeti v soglasju z naravo."
Branje, ki vas bo obogatilo. Knjigi si lahko izposodite v MATIČNI KNJIŽNICI IZOLA (v italijanskem jeziku tudi z naslovom AMICIZIA CON LA TERRA) ali ju kupite oziroma naročite v izolski knjigarni GRAFFIT. (Špela Pahor)
NOVE KNJ IO E V MATIČNI KNJIŽNICI IZOLA - izbor
Leposlovje v italijanščini:
•Isabcl ALLENDE: II piano infinito •Alessandro BARICCO: Novecento •Alessandro BARICCO: Seta •Alberto BEVILACQUA: Gli anni struggenti •Ray BRADBURY: La morte e un affare solitario •Paulo COELHO: Il diavolo e la signorina Prym •Umberto ECO: Baudolino •Jostein GAARDER: Maya •Banana YOSHIMOTO: Sly
Ljubitelje glasbe in tekmovnj formule 1 pa opozarjamo na
•	Bill HARRY:
The John Lennon encyclopedia
•	Bill HARRY: The Beatles encyclopedia
•	Cari Magnus PALM:
From ABBA to Mamma mia!
•	Murray WALKER: Formula One heroes
Seznam vseh novih knjig, ki ga tedensko menjujemo si lahko ogledate na oglasni deski knjižnice
OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA
Občinski svet
Številka: 350-05-20/99 Datum: 15. marec 2001
Na podlagi 34., 35 in 36. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS in RS št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93 in 44/97, v nadalj.: ZUN), 32. člena Programa priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana ter prostorskih izvedbenih aktov občine Izola (štev. 352-2/95; z dne 30.07.1998), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.72/93, 57/94,14/95 in 20/95 - odločba US, 9/96 - odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97, 70/97, 10/98), 30. člena in 101. člena Statuta občine Izola (Uradne objave, št. 15/99, 8/00), je Občinski svet občine Izola na svoji seji dne 15. marca 2001 sprejel naslednji
SKLEP
1.
Občinski svet občine Izola sprejme predlog Programa priprave sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta "Simonov zaliv" v Izoli in ga daje v 30 dnevno obravnavo članom Občinskega sveta, Sveta KS Haliaetum in Sveta KS Jagodje -Dobrava.
2.
V času obravnave predloge in pobude lahko posredujejo tudi drugi zainteresirani.
Posebej vabimo lastnike zemljišč, uporabnike in nosilce dejavnosti v obravnavanem območju, ki predvidevajo večje posege ali razrešitev obstoječih problemov ter so pripravljeni sodelovati v financiranju priprave sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta "Simonov zaliv" v Izoli.
3.
Sklep stopi v veljavo takoj in se objavi v tedniku Mandrač skupaj s skico obravnavanega območja.
Županja: Breda PEČAN
PRILOGA: Skica obravnavanega območja
OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA
Consiglio
Prot. n.: 350-05-20/99 Data: 15 marzo 2001
In virtù' degli articoli 34, 35 e 36 della Legge sull'assetto di abitati e di altri interventi nell'ambiente (Gazzetta Ufficiale SRS e RS nn. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90, 18/93,47/93, 71/93 e 44/97; nel testo a seguire: LAA), dell'articolo 32 del Programma di stesura delle modifiche e integrazioni alle componenti ambientali dei piani sociali a lungo ed a medio termine, e agli atti urbanistici esecutivi del Comune di Isola (no. 352-2/95, datato 30.07.1997), dell'articolo 29 della Legge sulle autonomie locali (Gazzetta Ufficiale RS nn. 72/93,57/94,14/95,20/95 - Delibera CC, 9/96 - Delibera CC, 44/96 - Delibera CC, 26/97, 70/97, 10/98) e degli articoli 30 e 101 dello Statuto del Comune di Isola (Bollettino Ufficiale nn. 15/99 e 8/2000), alla sua 24a seduta ordinaria, tenutasi il 15 marzo 2001, il Consiglio del Comune di Isola ha approvato la seguente
DELIBERA
1
il Consiglio del Comune di Isola accoglie il Programma di stesura delle modifiche e integrazioni al Piano regolatore "Golfo di San Simon a Isola" e lo mette a dibattito dei consiglieri comunali nonché' ai rispettivi membri dei Consigli della CL Haliaetum e della CL Jagodje-Dobrava per il periodo di 30 giorni.
2
Nel periodo riservato al dibattito possono avanzare proposte e iniziative anche altri soggetti interessati.
L'invito e' diretto in particolare ai proprietari dei terreni nonché' ai fruitori ed ai titolari delle attività' esercitate nell'area in oggetto, che intendono eseguire interventi estesi o affrontare i problemi presenti, e che sono disposti a partecipare al finanziamento della stesura delle modifiche e integrazioni al Piano regolatore "Golfo di San Simon a Isola".
3
La presente Delibera ha effetto immediato e viene pubblicata nel settimanale locale "Mandrač" corredata dello schizzo raffigurante l'area interessata dal Piano.
Il Sindaco Breda PEČAN
ALLEGATI: schizzo dell'area interessata
Aspettando Godot
E quasi sicuro che in maggio, mentre saremo a discutere ed a preparare il programma delle attività culturali per il 2002, come disposizioni del Ministero per la cultura dettano, non sapremo ancora di quanti mezzi disponiamo per la realizzazione del programma 2001, che lo stesso ministero ci ha imposto di preparare nel maggio dell’anno scorso. Sembra una storia tratta da quel famoso romanzo che è “Il Castello” di Franz Kafka. Tanto è vero, che mentre i vari organismi della Camera di Stato della Slovenia sono impegnati nel discutere la nuova finanziaria, e anche la Commissione per le nazionalità ha provveduto a inoltrare tutta una serie di emendamenti per cercar di correggere la situazione, il ministro competente, ha pensato bene di non attendere i risultati del voto finale ed ha già inviato alla nostra comunità la richiesta di ridurre iprogrammi portandoli a quanto proposto in prima lettura. A meno che, a livello di governo, non si siano dati regole di ferro all’insegna del “no pasaran!”
Naturalmente, la nostra risposta è stata chiara: non solo abbiamo chiesto venga corretto l’indice, nel rispetto dei programmi e dell’inflazione ricorrente, ma abbiamo chiesto che vengano stanziali pure mezzi aggiuntivi per l'arredo di Palazzo Manzioli (se Dio vuole, in autunno dovrebbe essere finalmente terminato). E, come ebbe a dire qualcuno, si cerchi di fare in modo che i diritti sanciti dalla Costituzione non si trasformino in una semplice raccolta di favole. Tenendo conto, che chi è costretto a vivere e sopravvivere avendo a disposizione i soli mezzi stanziati dallo Stato, difficilmente riesce a prospettare una qualsiasi progettualità a media o lunga scadenza. Cosa c’entra la Costituzione? Se non andiamo errati, all’articolo 64, parlando di cultura garantisce non soltanto la sopravvivenza delle comunità nazionali, ma anche il loro sviluppo. Uno sviluppo che è difficilmente consegidbile se i mezzi rimangono a livello dell’anno scorso, senza nemmeno tener conto che nel frattempo l’inflazione - pur se non ancora galoppante - si mantiene comunque al trotto. E a quella dell’anno scorso, va aggiunta anche quella dei primi sei mesi di quest’anno, visto che comunque i “baiocchi” non li vedremo prima di giugno-luglio. E nel frattempo? Campa cavallo...
Bloccata la proposta di cambiamenti allo Statuto Comunale
Si fa sempre più confuso il rapporto tra le forze in campo nel Consiglio del Comune di Isola. Seguire i suoi lavori è sempre più difficile. Infatti, non si capisce più perché il Consiglio ha i suoi organismi (comitati e commissioni). Questi ultimi sono stati completamente delegittimati, visto che le loro decisioni valgono quanto il due di coppe nel gioco della briscola. Seguendo questo andazzo sarà veramente improbo arrivare a qualche miglioramento legislativo nel nostro comune. Ce lo ha ribadito il blocco della Proposta di modifiche e integrazioni allo Statuto del Comune di Isola nonostante pareva che tutto fosse accordato ed entrato nella volontà di tutti i consiglieri di dare a Isola uno statuto aggiornato. I cavilli del caso sono stati trovati nella definizione dei territori delle Comunità locali aN'interno delle superficie comunale. Crediamo che ogni commento sia di troppo. Poi abbiamo saputo che siamo una cittadina di disattenti, superficiali e di ladruncoli. Un tanto emerge dalla relazione della Stazione di polizia di Isola sulla sicurezza nell'anno 2000. C'è stato un rilevante numero di furti e furterelli, ma anche un bel numero di persone che per superficialità hanno in un certo qual senso agevolato detti reati, come con l’andare in spiaggia con tutto lo stipendio mensile in tasca, o col lasciare alloggi, case e automobili aperti, la qual cosa rende difficile il lavoro al sempre più impegnato e sempre meglio organizzato corpo di polizia del nostro comune.
G.S.
Dal mondo della scuola
Sta per finire il secondo trimestre e alla scuola elementare Dante Alighieri si cominciano a raccogliere i primi frutti dell'anno scolastico. Mentre si sono svolte le gare scolastiche di matematica e legare di lettura in lingua inglese, prosegue il regolare svolgimento delle attività legate al Progetto acqua, seguito anche da Tv Capodistria. Il 23 marzo gli alunni delle classi superiori effettueranno un'escursione al Carso di Buie per constatare di persona l'azione dell'acqua su un territorio e riconoscere le diverse forme carsiche. Sempre nell'ambito del progetto, è in preparazione una visita alla città di Venezia da parte di tutta la scolaresca. Le alunne della terza classe a Venezia invece ci vanno per premio, dato che hanno vinto uno dei viaggi messo in palio dalla Regione Veneto. È stato-estratto infatti proprio uno dei questionari sulla realtà del mondo veneto e dell'Istria inviali a tutte le scuole e compilato da una delle bambine della classe. Cosi, tutti ad assistere ad una cerimonia solenne al Palazzo della Regione. La settima classe intanto sta preparandosi per la recita del lavoro tratto da una fiaba scritta anni fa a più mani. Titty la coccinella verrà rappresentata nella prima decade di aprile in un teatro di Trieste con il contributo del Movimento per la Cooperazione nelle scuole con sede nel capoluogo giuliano.
Nel campo dello sport, buoni risultati conseguiti dalle ragazze e dai ragazzi al torneo UI di pallavolo svoltosi recentemente a Rovigno. Le ragazze hanno ottenuto un ottimo secondo posto su undici squadre, mentre la squadra maschile si è classificata al terzo posto con cinque squadre in lizza.
M.M.
Palazzo Manzioli:
Recount down: ancora 100 giorni
Silvano Sau
Stiamo diventando impazienti...
Foto: C. Chicco
Pino e Nevina 2 x 25 auguri
"Megliotardi che mai", recita quel detto dedicato anche agli smemorati. In redazione ci siamo ricordati con qualche settimana di ritardo che Pino e Nevina Pilepič hanno festeggiato le loro nozze d'oro. Facciamo loro i nostri più sentiti auguri di ancora une lunga vita serena.
Con Pino, che i suoi cinquant’anni di matrimonio li ha festeggiati nel pieno della sua attività di corista del Coro Haliaetum della Comunità degli italiani Pasquale Besenghi degli Ughi di Isola, abbiamo scambiato quattro chiacchiere sull'opportunità o meno della costituzione di un teatro stabile del gruppo etnico italiano nella nostra regione.
Domanda: Giuseppe Pilepič, come vede lei la costituzione di un teatro stabile in lingua italiana nella nostra regione?
Risposta: Credo che con ciò andiamo a indebolire una storica compagnia teatrale del nostro gruppo nazionale, il Dramma italiano di Fiume. In questo momento non possono sussistere due compagnie teatrali del nostro
gruppo etnico, perché non farebbero altro che portarsi via il pane una airaltra. Siamo troppo in pochi e scarse sono pure le possibilità che la nazionalità italiana si allarghi in futuro. Credo che in questo momento non è possibile nemmeno sognare la creazione di un doppione al Dramma italiano. Domanda:	Perché ritiene
impossibile?
Risposta: Perché non ci sono i mezzi finanziari per farlo. E poi sappiamo quanto sia difficile reperire attori degni di un teatro stabile. Un secondo teatro stabile del gruppo etnico italiano di Slovenia e Croazia non farebbe altro che togliere attori e tecnici alla compagnia fiumana che, come ben sappiamo, naviga in cattive acque.
G.S.
Un'uscita di quelle che rimangono lungamente nella memoria per i suoi contenuti culturali quella del Coro "Haliaetum" della Comunità degli italiani "Pasquale Besenghi degli Ughi" di Isola a Concordia Sagittaria (Ve) dove ha partecipato alla messa domenicale nella locale Cattedrale che per l'occasione era stracolma di fedeli. Dopo la messa i coristi di Claudio Strudthoff hanno proposto un breve concerto del loro repertorio sacro. Calorosi gli applausi. L'uscita nella città veneta di origini romane è stata realizzata grazie all'interessamento della "Corale Concordia" che opera nell’ambito della cattedrale di Concordia Sagittaria.
G.S.	Foto: C. Chicco
Sport:
Squadre della “Besenghi Grande impegno - meno i risultati
Raramente in questa stagione le due principali squadre della Comunità degli italiani "Pasquale Besenghi degli Ughi" di Isola sono andate di pari passo: quando vinceva l’una perdeva l’altra e viceversa. Anche nelle ultime due uscite siamo rimasti privi di un'inversione di tendenza. Al momento dell'impaginazione di questo numero del nostro giornale la squadra di basket aveva ottenuto la sua seconda vittoria consecutiva, con Otpisani e Zbogom pamet ml., nel campionato ricreativo costiero, mentre quella di calcetto aveva subito la sua ottava sconfitta nel campionato nazionale di seconda divisione. Le difficoltà che i cestisti trovano nel torneo "Alpe Adria over 35", di livello decisamente più elevato dal punto di vista squisitamente tecnico, sono alleviate nel campionato costiero da una concorrenza meno agguerrita nonostante avessimo appurato una maggior competitività rispetto alle ultime edizioni. Tirando le somme anche la squadra di calcetto non sta demeritando in un torneo di categoria superiore contro avversari navigati. Per esser un anno d'approccio in contesti definiamoli più seri, l'impegno profuso delle due squadre va sicuramente apprezzato. _______________________________________Roberto Siljan
Non c'è più religione
Nei tempi, non tanto lontani, quando eravamo votati aireconomia programmata si gridava allo scandalo ogniqualvolta si decideva di far percorrere le vie di Isola da mezzi di trasporto pesanti per arrivare alla realizzazione di un'opera pubblica. Oggi, invece, si sente esprimere indignazione per il fatto che per la costruzione del terzo molo isolano i mezzi pesanti non invaderanno le principali arterie cittadine, perché ilSig. Enrico Galassi-direttore della PortingS.p.A.-con i suoi collaboratori hanno trovato un'altra soluzione: quella di far arrivare il materiale per la costruzione del molo per via mare. E questo quando le maestranze locali speravano tanto in una circolazione di mezzi di trasporto, magari anche di quelli cingolati, lungo le vie disastrate della nostra cittadina per poi rimetterle a posto a spese della Porting (Chi rompe paga). Peccato che il direttore Galassi sia una persona molto attenta, e soprattutto informata sul nostro recente passato.
Gianfranco Siljan
Sabato scorso si è svolto alla Comunità degli Italiani “Dante Alighieri" uno spettacolino improntato alla celebrazione della Giornata internazionale della donna c alla Festa del papà. Hanno partecipato alla serata il gruppo folk giovanile, i minicantanti e i cantanti di musica leggera della CI. La manifestazione si è conclusa con un incontro conviviale dei soci intervenuti.	Testo e Foto: C. Chicco
ATTIVITÀ COMUNITARIA
BIBLIOTECA E SALA DI LETTURA
Orario d’apertura: da lunedì a venerdì dalle ore 16.30 alle 19.30~
Si avvisano gli interessati che presso la biblioteca della CAN sono ancora disponibili in offerta quasi tutte le pubblicazioni dell’Editrice IL MANDRACCHIO di Isola nonché il volume “Questo paese, scusi, come si chiama?" di Giacomo Scotti e Flavio Forlani, edito dalla Società Italiana di Ricerca di Capodistria
MANIFESTAZIONI
Giovedì 22 marzo, ore 13, Scuola elementare P.P.Verqerioll Vecchio di Capodistria
Presentazione del canzoniere “IL PIACERE DI CANTARE ASSIEME”
raccolta di brani corali scritti da autori sloveni e tradotti da Lucia Scher.
L'opera è stata curata da Amina Dudine e pubblicata da Edizioni “La Colomba”, periodico della Comunità degli Italiani "Dante Alighieri” di Isola. Organizzatore: CI “Dante Alighieri”
Lunedì 26 marzo, ore 18. Palazzo Besenghi
Conferenza sul tema “L’EVOLUZIONE DELL’ARREDO IN ISTRIA”
Relatrice: Gabriella Cadel
Organizzazione: CI P. B. degli Ughi". Collaborazione Ul e UPT.
Mercoledì 28 marzo, ore 19.30, Palazzo Besenghi Serata letteraria e musicale nell’anniversario della nascita di Pasquale Besenghi degli Ughi. Organizzatore: CI “P. B. degli Ughi"
Giovedì 29 marzo, ore 17, sede
della CI Dante Alighieri
SERATA LETTERARIA
con la poetessa isolana Bojana
Pevec.
Organizzatore: CI “Dante Alighieri"
BANDO DI CONCORSO L’Unione Italiana e l’Università Popolare di Trieste bandiscono il Concorso per l’assegnazione di BORSE STUDIO destinate agli STUDENTI UNIVERSITARI appartenenti alla comunità nazionale italiana. Sono esclusi gli studenti che usufruiscono di una Borsa di studio nell’ambito della collaborazione tra l’Unione italiana e l’Università Popolare di Trieste. Il bando di concorso è in visione nella sede della CAN. Scadenza: 31 marzo 2001.
Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsabile:
Andrea Šumcnjak
Redazione: C. Chicco, M. Maurcl, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Sumcnjak
Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovenia
tei.,fax: ( + 386 5) 641 50 31, 641 58 53
KRIMINALIJE
VINA PA NI BILO
Lesene barake v vinogradih Vina Koper v Livadah res nimajo sreče. Najprej so eno od njih požgali do tal, druga pa je postala pribljubljen plen različnih barabic. Tudi prejšnji teden je nekdo vlomil v barako, podjetje pa je tokrat podalo kazensko ovadbo za pregon storilca.
DVE BOLEČINI NAENKRAT
Tudi k zobozdravniku ni posebej varno hoditi. Poleg bolečine, ki jo prinaša tak obisk vas doleti še kaj dodatnega. V tem primeru je doletelo pacienta, ki je ob obisku zobozdravnika pustil v čakalnici jakno z denarnico in dokumenti. Ko seje vrnil ni bilo več niti denarnice niti dokumentov niti denarja. Jakna pa je menda bila.
TRI STVARI V ENEM POROČILU
Ali skupno poročilo o treh krajah pomeni, da jih je storil isti storilec? Tako da slutiti policijski zapisnik, ki pravi, daje v osnovni šoli zmanjkal mobilni telefon, storilec pa je znan. Prav tako je v osnovni šoli zmanjkala otroška bunda- puhovka, neznanec pa je ukradel mobilni telefon tudi v garderobi nogometnega kluba.
PRENOČIŠČE IN ZABAVA
V navadi je že, da si različni potepuhi ali celo prebežniki izberejo za prenočišče vikende, barake ali avtokamp prikolice. Tokratni neznanec, kije vdrl v prikolico v avtokampu Jadranka pa je očitno bolj za zabavo, saj je s seboj odnesel televizor in radiokasetofon z uro ter lastnico oškodoval za kakšnih 100 tisočakov.
STROJEPISKO JE PUSTIL
Kdo ve za kaj bo neznanec, ki je brskal po pisarnah izolske bolnice uporabljal diktafon, razen če ima zaposleno strojepisko, ki bo zapisovala to kar bo on povedal v diktafon. Kakorkoli že, iz ordinacije v bolnici je zmanjkal diktafon znamke Philips. Pazite, kaj kupujete od neznancev.
ZGOREL BREZ NESREČE
Resje, daje bil v Jagodju že dlje časa parkiran zapuščen avtomobil, vendar to ne daje pravice nikomur, da počne z njim kar hoče. Neznanci pa so ga vendarle prevrnili in zažgali, tako da so požar morali pogasiti poklicni gasilci iz Kopra. O stroških te intervencije raje ne govorimo.
GASILCI NA UDARU
Kot da gasilci ne bi imeli dovolj težav so jim neznanci na vratih gasilskega doma razbili tri stekla. Škode je za 40 tisočakov, ki jih bodo morali seveda plačati iz svojih skromnih sredstev.
UPOKOJENCI ZA MAMILA
Ko je kriza velika je treba pač denar najti kjerkoli. Tokrat so dečke poklicali iz Hotela Delfin in povedali, da so neznanci vlomili v več garderobnih omaric v prostorih garderobe. Že nekaj ur po opravljenem ogledu so policisti prijeli oba storilca kaznivega dejanja, ki sta nakradeni denar že porabila za nakup opojnih sredstev.
vse za
z
0^c
okrasni trakovi
nogavice
bordure
modni gumbi
vašo obleko na enem mestu
V kemični čistilnici MARE V trgovini MARE poskrbimo, da bo vaša Vam nudimo največjo obleka obdržala lep izgled. izbiro gumbov na obali, Poleg strokovnega	zadrge, čipke ter vse kar
čiščenja in likanja	si šivilja lahko zaželi.
Vam opravimo tudi manjša	Da bo Vaš izgled popoln
šiviljska popravila.	lahko izbirate med
Oblačila Vam vedno	elegantnimi nogavicami
zaščitimo pred molji.	Levante in Mura.
Odprto pon. - pet.
od 8.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.00 Sobota od 9.00 do 12.30
Liminjanska 78 - 6320 Lucija tel.: 05/677-97-90; fax: 677-97-91
MALI OGLASI
• NOV PLETILNI STROJ PRODAM in ŠTEDILNIK PODARIM
Tel: 041 908 046
-	LOKAL V SREDIŠČU MESTA zaposli več natakaric ali natakarjev.
Informacije na tel.: 041345 605 (Egidio Krajcar)
-Gospo s 4-sobnim stanovanjem, ki me je 22.2.2001 poklicala zaradi najema sobe, prosim, da me pokliče ponovno. Marja tel.031 579 330
-	KUPIM DVOSOBNO STANOVANJE (Livade ali obrtna cona) do 130.000 DEM, tel 041 217 665
-	PRODAM ALFO 33-1.5, letnik 90,147.000 km, cena 450.000 SIT, tel: 031/ 282 280
-	PRODAM GARAŽO v pritličju stolpnice, Nazorjeva 15, v izmeri 17m2, uporaba vode in elektrike, tel.: 64186 41.
-	PRODAM FORD ESCORT letnik 1982, celega ali po delih. TOYOTA TERCEL 4WD celega ali po delih, in ČOLN GUMENJAK 3,5 m leseno dno. Ugodno, tel.: 041/ 887 653
-	ODDAM ENOSOBNO GARSONJERO s kopalnico samski ženski ali moškemu. UgQdQo. info po 17 uri 641 35 93
-	ISCEM DELO V DOPOLDANSKEM ČASU za 4do5 ur dnevno Nudim
kvalitetne storitve na področju tajniških del (tudi tipkanje) in oblikovanje raznih tekstov ter prevajanje - Sodni tolpjač za hrvaški jezik. Tel.: 041 979 434 (oj) petka do nedelje)
- ŠTUDENT VIŠJEGA LETNIKA KEMIJE INŠTRUIRA KEMIJO za
osnovne iq srednje šole ob petkih, sobotah in nedelji
- MLAJŠI INVALID ISCE GARSONJERO
v pritljičju, najraje v starem delu
Izole. Možno tudi predplačilo, tel.: 041 456 765
NESREČA KOT SE SIKA
Pri gostilni JAsna v JAgodju se je zgodila spektakularna nesreča, k sreči brez hujših posledic. Voznik osebnega avtomobila iz Lucije je oplazil nasproti vozeči avtomobil, nato se je zaletel še v dva nasproti vozeča avtomobila in končno priletel še v četrti avto, ki je bil k sreči parkiran. Tam se je avto tudi ustavil, voznik pa bo nadaljeval pot do sodnika za prekrške.
SKROMNI GAVIOLIST
Pred diskoteko Gavioli so vlomili v tam parkiran osebni avtomobil in izpod voznikovega sedeža ukradli denarnico z dokumenti in 1.000 tolarji. Plen ni bil vreden truda in strahu.
DRUŠTVO OBZORJE
nudi brezplačno pomoč ljudem v duševni stiski. Za osebni razgovor se lahko prijavite vsak delovnik od 10. do 14.ilre na tel. 041/ 954 769.

je tednik izolanov
Naslov: Veliki trs l 6310 Izola, tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15 Glavni in ods. urednik: Draso Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/640 0010
e-mail: MANDRAC@ S-NET.NET
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola

KONCERT ZA LEPE SANJE
AVDITORIJ PORTOROŽ
danes, četrtek, 22. marca ob 20.00
Predprodaja vstopnic: GRAFFIT Izola in Avditorij Portorož
KROKODIL IZ SAN SIMONA
Je že tako, da mnoge lepote našega kraja opazijo šele tisti, ki pridejo k nam na obisk ali dopust. Nam se zdi včasih prav nenavadno, ko tuji ali domači turisti fotografirajo naše stare fasade, njim je to nekaj očesu lepega. Velikokrat odkrijejo tudi različne grbe in napise, ki jih mi niti opazimo ne, redni obiskovalec hotela Delfin, Huber Ankerst iz Celja pa je opazil igro narave med plažo Delfina in Simonovega zaliva. Morje je iz kamenja izklesalo pravega krokodila, ki soncu kaže glavo in trebuh ter čaka, da ga opazimo tudi domačini. Kdo ve, morda pa se bo nekoč znašel tudi na kakšnem prospektu ali razglednici.
v v
ODLAGALIŠČA EXPRESS
Iz pisarne občinske inšpekcije smo izvedeli, da spet opažajo porast novih črnih odlagališč, še posebej tistih z gradbenim materialom. V zadnjem času jih odkrivajo v glavnem na podeželju, nastajajo pa takorekoč za vsakim vogalom. Seveda največkrat nastanejo ponoči ali zvečer, drugi dan pa se vsi sprašujejo, kdo bo odvržen material odpeljal. Komunala takšno delo seveda zaračuna, storilcev pa največkrat ne uspejo najti.
ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 40 33, 641 31 06 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 21.00
ob ponedeljkih zaprto
sobota, 24.marec ob 20.00
KULTURNI DOM KORTE
beni spektakel
SENSATION - HOLDER
Predprodaja vstopnic GRAFFIT - Manziolijev trg

mt četrtek			Petek	Sobota		Nedelja
	<9		<9			
1 -	oblačno			oblačno	sončno		sončno
	max 15		max 18	max. 18		max. 16
	min. 5		min. 11	min. 12		min. 12