/Z^ l^f Gorenjski časnik od leta 1947 tt^ y Prvi predhodnik tcdnix Gorenjec leta 1900 TOREK, 17. NOVEMBRA 2009 Leto LX1I. Št 91. cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marita Volčiak Časopis izhaja ob torxih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov MT/W.GOREN SKIGLAS.SI Po nesreči v nepalski steni Lantang Lirung je Tomaž Humar izgubil bitko za življenje. Žal so ga reševalci našli mrtvega. Stoîan Saie li s helikcpteriem na goro pi- Gozdni )oža, kot se je sam ...................................... lot Robert Ajideniratten ter poimenoval Tomaž Humar, Kranj • Prejšnji teden je Slo- reševalca Bruno Jelk in Si- je bil že od mladosti povezan venijo dosegla nenadna vest mon Anthamatten. Slednji iz Himalaje, da je kamniški se je po vrvi spustil do Toma- alpinist Tomaž Humar zaSel ža, ki so ga našli na višini 1500 vzponov v domaiih in v težave na nepalski gori 5600 metrov. Zal je ugotovi], tujih gorah, od tega okrog se- z gorami. Alpinist ie postal leta 1999. Naštel je prek Lantang Lirung. Spodbudne da je naš alpinist mrtev. demdeset prvenstvenih. Od informadie, da so mu odhi- AlpinistVUd Gro^j, ki je leta 2994. ko se je vzpel s teli na pomoč reševala iz Nc- spremljal reševanje iz Slove- Stanetom Belakom na 6994 pala, so se sredi tedna sprevr- nije, je povedal, da se je To- metrov visoki Ganeš V, se je gle v skrb zaradi poslabšanja maževo življenje verjetno podal na petnajst alpinistič- vremena in nejasnih poda* končalo že v ponedeljek ali nih odprav. Mejo mogočega tkov o njegovi lokadji in po- torek, 10. novembra. Ugoto- je presegel s samostojnim škodbah. Ko se je v petek viii so, da je Lmcl zlomljeno vzponom na 8167 metrov vi- vključila v reševanje skupina nogo. Kaj se je dogajalo na soki Dauiagiri leta 1999. izkušenih Švicarskih reševai- gori, najbrž ne bo znano nI- Leta 2005 je preživel neuspe- cev, je še tJeîo upanje. V prvi koli. Domnevno se je pone- šen poskus vzpona na osem- uri sobotnega jutra so polete- srečil ob sestopu. tisočak Nanga Parbat. TomaŽ Humar se je takole večkrat veselil uspešnih vzponov, /^to tindo^k Na Gorenjskem stavkala petina V večjih podjetjih so stavko preprečili s tem, da so ugodili stavkovnim zahtevam, stavkali pa tudi niso v podjetjih s skrajšanim delovnim časom. çrpfav žapct vinskih materialov in livarn deset odstotkov člaiistva tega zumne, škodljive, ki bodo Še od skupno okoli 8j tisoč za- sindikata. Na strani deloda- poglobile krizo in povečale Kranj, 2lri • Petkova stavka, poslenih stavkalo okoli tride- jalcev so zahteve sindikata odpuščanje, katere pobudnik je Sindikat set tisoč delavcev ali sedem- označili kot nerealne, nera- kovinske in elektro industrije (SKEI) in na kateri so za« htevali d\ig najnižjih plač na šeststo evrov neto ter enkraten draginj ski dodatek za Člane sindikata v višini 150 evrov, je bila v Sloveniji v približno 150 gospodarskih dnižbah. Stavka naj bi potekala med 6. Ln 23. uro, vendar so se v nekaterih podjetjih odločili za stavko le v posameznih delih proizvodnje v ► 3. stran 5 » o oziroma so prekinili delo le za krajši Čas. Tako naj bi po podatkih SKEI v panogah elektronske, elektro, kovinske industrije, industrije ko- Stavkajoči delavci v Kladlvarju so svoje zahteve odločno zapisali tudi na transparente ELEKTRONSKA BANKA fSimf^ Do 20. novembra zastonj! Gorenjska^ Banka www.qbkr.si ZUTS MERCATOR center PRIMSKOVO v kletni etaži itQMBiB IMI-H.BO ii.iinil Vstopnine l\ll Sedmerici sl(oraj devetnajst let zapora Kranjsko sodišče je v petek izreklo krivdorek sedmerici, obdolženi ulične preprodaje droge v Kranju, Tržiču in Ško^i Loki, in ji naložilo skupaj osemnajst et in osem mesecev zapora. h S. stran 91 á í AKTUALNO $e vedno čakajo na dvorano športna dvorana na Trati bi morala bit) dograjena irt odprto ie i&n&ko je sen. toda tuái zdaj ie ni. V občini zd* mudo pripisujejo reievanju statičnih težav, dopoinjevanju projektnih reii- tev» zagotavljanju denarja ... ŠPORT Čeh po zmagi v Osp Kranj je gostil zadnjo tekmo leioinje* ga svetovnega pokala v Športnem plezanju. V ženskem finalu je bita naj* boljSa 2vletna Stajerka Mina ^/arko* vi£. pri moških je zmagal i6-]etri Čeh Adam Ondra, ki se je tudi kot «dini vrha. ŠPORTNI CLAS Ni trenirala košarke Pevka Manca ipik ima vitko postavo Že v genih, kljub t«mu pa za svc^ sus skrbi tudi s Športno aktivnostjo. Tdo* vadi na power platu. ort)itreku. obis* kuje6tne$ ... Poleti rada plava in igra odbojko na mivki, pozimi pa 12 ZADNJA Bdni otroci so za v posteljo v zavodu za zdravstveno varstvo so potrdili posamezne primere okužb z virusom nove g'îpe pri učencih v Osnovnih Šolah Ivana Groharja Ikof* ja Loka, TrŽiČ in Bistrica prt Tržiču. 24 VREME Danes bo pret^no oblačno. Juin bo preMawlo ohhino imne, prtdvsem popoldne bo obùisno rahio d^:evaIo, V četrtek bo precg jasno, o juin: pretežno oblačno 6/n I» 4 J CO vo CN m m > 2 POLITIKi da niča aavrl GORENJSKI GLAS torek. 17. novembra 2009 France Bučar v Lescah Marjana Ahačič njem vprašanj silil v razmiš- ............................................................Ijanje in vodil do odgovorov, • Profesor Bučar je v ko je občinstvo spomnil na četrtek v Lesce priàel na pova- problem, pred katerim so se bilo Janeza Urbanca (na sli- znaSll dsti, ki so sc pred raz- ki), nekdanjega svetnika ra- padom Jugoslavije tudi nad- dovljiškegaobdnskega sveta, onalno opredeljevali za Ju- predvsem z namenom, da goslovane. In se spet vprašal, predstavi svojo zadnjo knjigo kam nas pelje taJ Vl'ada je predstavila spremembe zakona, ki ureja status izbrisanih. Danica Zavrl žubir ni po vložitvi vloge in izpol- delstva. Vlada s tem zako- ni zahtevka dosegajo vrtogla- ....................................... njevanju zakonskih pogojev nom ne ureja odJkodnin iz- ve vsote do 980 tisoč evrov," Ljubljana • Z novelo zakona v individualnem postopku brisanim in ne podeljuje dr- trdijo v SDS. Napovedujejo, o urejanju statusa državlia- lahko pridobili dovoljenje žavljanstev, zagotavlja Kre- da si bodo še naprej prizade- nov drugih držav naslednic za stalno prebivanje v Slove- saiova. vali za čim Širšo razpravo o nekdanje SFRJ v Sloveniji želijo slediti odločbam niji za naprej ter s posebno Na odločitev vlade se je od- tem vpraáanju in za celovito dopolnilno odločbo legaJiza- zvala stranka SDS, ki minis- rešitev te problerriatike, in si ustavnega sodišča v zvezi 2 cijo njihovega bivanja v Slo- trici Kresalovi in stranki cer "na podlagi individualne izbrisanimi in urejajo sta- veniji od izbrisa dalje. Pred- LDS, ki jo ta vodi, očita ne- obravnave, na podlagi ustav-tus tistih, ki niso bili upravi- log vključuje tudi otroke iz- přestáno večanje števila t. 2. nega zakona in v skladu z rečeni do dopolnilnih odloíb brisanih, ki mnogokrat niso "izbrisanih" v zadnjem letu ferendumsko voljo ljudi, ki in večinoma nimajo ureje- imeli urejenega statusa v in intenzivno izdajanje od- so s kar 94,6-odstotno ve- nega statusa. Gre za zadnjo Sloveniji, kar je bib v na- ločb, kar razume kot "ukre- čino na referendumu o temu fazo ureditve področja izbri- sprptju s konvencijo o pravi-sanih, razlaga ministrica za cah otroka in načelom var* A panje za zagotavljanje bodočih zanesljivih volivcev vprašanju zavrnili tisto, kar nam ponuja sedanja minis- notranje zadeve Katarina stva koristi otrok. Medtem strank tranzicijske levice", trica. Če je bila kateremukoli Kresal. ki pravi, da po 17 le- pa se ^ zakonski noveli do- Tudi ne verjamejo zagotovi- od t. i. "izbrisanih" storjena lih celovito odpravlja naj- voljenje za stalno prebiva- lom, da izdaja odločb t i, "iz- krivica, jo je treba popraviti večjo kršitev človekovih pra- nje ne izda osebi, ki ji je kot brisanim" ni povezana z od- SDS pa ne more sodelovati vic v samostojni Sloveniji, tujcu zavrnjena izdaja dovo- Skodninami. "Izdane odloČ- pri izpeljavi koalicijskega na- Prvi del tega problema so na ministrstvu reševali z iz- ijenja za bivanje. Gre za bc bodo v vsakem primeru črta, ki želi celo tistim, ki so osebe, ki so bile obsojene ali slxižile kot dokazilo v postop- sodelovali pri napadu na Slo-dajo dopolnilnih odločb, ki so v kazenskem postopku ku odškodninskih tožb pred venijo, ne samo urediti sta- so jih izdali nekaj več kot za kaznivo dejanje genoci- 2200. V skladu s sprejetim da, hudodelstva zoper člo- sodišči, ki so jih ali pa jih še bodo t. i. "izbrisani" vložili. tuša, ampak celo izplačati odškodnine za nazaj," spcroča- predlogom pa bodo izbrisa- večnost ali vojnega hudo- Najvišji že vloženi posamez- jo iz SDS. LjUBgANA Kam po prestani kazni Pod geslom Oklenimo se upanja seje v nedeljo, 15. novembra, v slovenski katoliški Cerkvi začel teden zaporov, s katerim želijo opozoriti na težave zapornikov in njihovih družin, žrtev kar- nivih dejanj in ljudi, ki skrbijo za zapornike. Organizator tedna je zaporniški víkariat pri Slovenski Škofovski konferenci in ga vodi gorenjski duhovnik Robert Friškovec 12 Skofie Loke. Letos je dana posebna pozornost projektu Ecce homo, k< bo združil programe pomoči zapornikom po prestani kazni in svetoval pri njihovi vrnitvi v normalno življenje. Poseben center bo v sodelovanju z zavodi za zaposlovanje, centri za sociairto delo, nevladnimi organiracljami, podjetji tn svojci lahko zagotovil začasno namestitev od treh do Šest mesecev ljudem, ki so po vrnitvi iz zapora ostali brez strehe nad glavo. J. K. Ljubljana Tucii o nezdružljivosti nalog poslanca ih župana Včeraj se je z vprašanji poslank in poslancev ministrom in premieru začelo novembrsko zasedanje državnega zbora. Med zakonskimi predlogi bodo obravnavali tudi novelo zakona o sodiščih in predlog zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov. Med odmevnejJimi predlogi je tudi novela za* kona o poslancih, ki predvideva nezdružljivost funkcij poslan« ca in župana. Obravnavali pa bodo tudi dopolnjena predloga o proračunih za leti 2010 in 2011. Na dnevnem redu je prva obravnava novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Med mandatno-volilnimi zadevami pa je napovedana sprememba pri sestavi parlamentarne preiskovalne komisije, ki se ukvarja z ugotavljanjem politične odgovornosti ministra za visoko šolstvo Gregorja Colobiča. D. Ž. Vaško jedro urediti v celoti Matevž Pi ntak • postavljenih že dovolj prometnih znakov in cestnih ovir. 85 odstotkov meni, da bi bilo vaáko jedro treba ure- ti za umirjanje hitrosti. Ob da jih nc potrebujejo. Da bi diti v cdoti, vključno z zasa- gradnji vodovoda in kanali- za umirjanje hitrosti v kraju ditvijo, in 13 odstotkov, da bi Bohinjska Bela ob pokopa- zacije je vaško jedro razkopa- morali postaviti cestne ovire bQo dovolj, če se pckrpa liš6i nima mrliških vežic. 00, naše zadnje vprašanje se oz. ležeče policaje, je mnenje uničeni asfalt. Sodelujoče v anketi smo vprašali, ali bi jih bilo treba zgraditi. Krajani se pritožuje- je glasilo, kako bi ga biJo treba urediti. 17 odstotkov vprašanih. 27 Lepa hvala vsem, ki ste so- odstotkov meni, da bi bili do- delovali z nami. V Klicnem Tri četrtine sodelujočih volj že prometni znaki in 29 centru slepih smo za vas do- jo, da vozniki avtomobilov na menijo, da bi ob pokopališču odstotkov je prepričanih, da segljivi na številki 04/31 16 nekaterih odsekih ceste vozi- na Bohinjski Beli moraJi bi bilo najbolje, če bi postavi- 404. Veseli bomo tudi vsake- jo prehitro. Zanimalo nas je, zgraditi mrliške vežice in le li oboje. Petina nam je odgo- ga novega naročnika na časo- kaj bi bilo tam najbolje stori- sîaba četrtina je prepričana, voriJa, da je na Bohinjski Beli pis Gorenjski glas. Ali bi ob pQkopaliSûi na Bohinjk Bdi monR zgraditi mrfiSke vđce? nev«m 1% N-4S Kaj bi foilo v Višem kraju n^bdje storiti za umiiianje hitrostih Postaviti bi rmrsfi Dcvolj bi bili ie prometni insM 27% Postavljenih 2e dovedl prometnih znskov in cestnih cpvir Nevem 69Ć HijMfi bi biio, febipostavHi oSoje 29% N-4S I V ¥ « GORENJSKI GLAS torek, 17. novembra 2009 AKTU) i LNO i nfo @ g'glas.si 3 vere Poslanstvo duhovniškega poklica je bila osrednja tema sobotnih Brezjanskih pogovor v frančiškanskem samostanu na Brezjah. lOŽE Koš N TEK Brezje • Brezjanski pc^ovori 50 že nekaj let priložnost 2a razpravo o pomembnih vpraáanjih ČloveStva in šc posebej Cerk\e, organizirajo pa jih Mednarodna marijanska papeška akademija, Marijanski trančiSkanski center in frančiškanski samostan z Brezij. Letošnji pogovori so bili v soboto, na njih pa so, tudi zaradi letošnjega "leta duhovnikov", govorili o duhovniku kot človeku, ki ga Dog zelo ljubi. Predavatelji so bili dr. Bojan Ravbar, ki kot duhovnik deluje v itali- Predavatelji na tokratnih Brezjanskih pogovorih (od leve]: dr. Jože Ramovš, Lavrencija janském mestu Loppiano in Gologranc, Alojz Rebula, dr. Bojan Ravbar, dr. Andrea Caelli in voditeljica pogovorov sodeluje z nekaterimi slo- Marjana Debevec. Manjka jože Kopeinig. venskimi časnild in radijskimi postajami, dr. Andrea Caelli iz Coma v Italiji, Čbn orisali duhovniški poklic. Dr. je mogoče tudi duhovnikom težje biti sam, vendar duhov- italijanske duhovniške ko- Bojan Ravbar je dejal, da je težje sprejeti vero v nevidni niki zaradi načina življenja in misije, akademik Alojz Re- duhovnik "vzet izmed ljudi, svet V duhovniku želimo vi- duhovne usmerjenosti sa- bula, ]ože Kopeinig, vodja Bog pa je edino bogastvo, ki deti dobrega, izobraženega moto lažje prenašajo. Sestra katoliškega doma Sodalitas v ga ljudje pričakujejo od du- in dostopnega Človeka, ven- Lavrenafa Gologranc pa je iz Tinjah na Koroškem in misi- hovnika". Dr. Andrea Caelli dar predvsem đoveka vere, ki svDjih izkušenj povedala, da ionske pisarne v Celovcu, dr. je med drugim povedal, da se verjame v sklop resnic, ki jih ostarelim duhovnikom v do-|ože Ramovš, antropolog in pri pastoralnem delu duhov- predstavlja- Za ložeta Kopei- movih veliko pomenita moli-predstojnik Inštituta Antona niki ne smejo počutiti kot niga je prijatelj človek, ki tev in maševanje, še posebej Trstenjaka za gerontologijo gospodarji ali nosilci moči, hodi ob tebi in te razume, ne pa so veseli, če se jih spomni-n medgeneracijsko sožitje, Alojz Rebula ie govoril o du- pa pred ali za teboj. Opozoril jo nekdanji farani, bratje v in sestra Lâvrendja Colo- hovniški identiteti v današ- jc, da so verniki razočarani poklicu in predstojniki, kate- Govorniki so vsestransko in zanika nevidni svet Zato da je človeku v starosti nai- granc, ki skrbi za ostarele njem času in krizi vere v ča- ob razprtijah med duhovniki, duhovnike. su, ki negira transcendenco Dr. Jože Ramovš je povedal, rim so v aktivnem delu poklica zvesto služili. Se vedno čakajo na dvorano Športna dvorana na Trati bi morala biti dograjena in odprta že lansko jesen, toda šolarji in športniki nanjo še vedno zaman čakajo. Danica 7avpl žiffttr s u Ško^a Loka • Svetniki iz vrst SDS so potem, ko na občinskem svetu niso dobili odgovora na vprašanje, zakaj zamuda, to postavili v sporočilu za javnost. V njem ne f sprašujejo le po vzrokih za « zamudo pri odprtju te pomembne občinske naložbe, | pać pa tudi po visoloh stroških gradnje. Ko so namreč Z gradnjo športne dvorane na Trati že lep čas zamujajo. leta 2005 v občini dvorano že leta 2005 znašala 5,5 milijona evrov. Zamudo pri dokončanju del pripisujejo reševanju statičnih težav v stari telovadnici in dejstvu, da je bilo treba dopolniti projektne rešitve za pedagoški del prizidka k osnovni šoli. Precejšnji del krivde za zamudo valijo tudi na glavnega izvaialca del in čakanje na projektne rešitve pri spremembah in dopolnitvah projekta, pa tudi na zagotavljanje denarja za prednostno vključili v občin- ocenili, da je bila projektant- ne gradnie so se lotili nizko naložbo. Kd^' bo torej odpr- skj program gradenj in ob- ska ocena prenizka, tudi iz energetske, in sicer 2 upora- ta športna dvorana na Trati, nov športnih objektov, so na- razloga, da bi čim prej prišli bo geotermaine energije in pa še vedno nimamo odgo- črtovali, da bo tripolna dvora- do dvorane, realna cena na- uporabo obnovljivih virov vora. Zupan Igor Draksler na, primerna za vse Športe, ložbe pa da se ie pokazala energije (navajajo, da so za- pravi, da takoj, ko bodo izva- stala med 1,6 in 1,7 milijona šele Iz pridobljenih ponudb radi tega dobili tudi denar dr« jaki prišli s papirji za tehnič- evrov. Do danes pa je vred- na javnih razpisih. Gradnjo žavnega ekološkega sklada ni prevzem. Tudi domnevne nost narasla na pet milijonov so podražile tudi "izkazane za kreditiranje okoljskih na- napake pri gradnji, ki jih oči- cvrov. Milijoni letijo v nebo, naknadne potrebe Osnovne Icžb). "Glede na velikost in- tajo kritiki, so stvar tehnič- so se slikovito izrazili v ob- šole Cvetka Golarja za uredi- vestidje in pridobljene nove nega pregleda. Sicer pa še tinski opoziciji. Na naše vprašanje, kje so vzroki za tolikšne stroške tev dodatnih učilnic nad hod- uporabne površine pa je stio- dodaja, da je za program nikom in pred telovadnica- šek povsem primerljiv z dru- gradnje športnih objektov mi, novo stopnišče, sanadja gimiïxxiobnimi objektiv ot>- glasovala tudi stranka SDS, gradnje in zamudo pri do- povezovalnega hodnika, do- dniindru^evSloveniji,"za- predsednik gradbenega od-končanju dvorane, so nam z datna statična sanadja stare trjujejo v občinski upravi in bora pa je bil tudi predsed- občinske uprave poslali obse- telovadnice za spremljajoče žen odgovor. Glede sprva na- prostore šporme dvorane", kot primer navajajo špDrtno dvorano v Medvodah, katere nik občinskega odbora te stranke, ki sedaj očita visoke Črtovane vrednosti stavbe so namesto predvidene klasič- investidjska vrednost naj bi stroške. Na Gorenjskem stavkala le petina 4 ^ ' stran kot so izvedeli, je fotografiral transparente in jih poslal Ust- Delodajald so v nekaterih nikom. V ponedeljek gre sam podjetjih stavkovnim zahte- v Fiandjo in zagotovil je, da vam delno ali v celoti ugodili, bo spregovoril tudi o stavki. ali na različne načine s priti- Sicer pa so zastopniki delavski, grožnjami želeli prepre- cev dobili informadjo o t«n, čiti stavko. da KladJvar že tri mesece po- Na Gorenjskem se je stav- sluje z izgubo. So namreč v ki pridružilo le dvajset od- fazi priprave novih vzorcev, stotkov članov regijskega sin- pra\e serijske proizvodnje pa dlkata SKEI, razlog za tako ni, s tem pa tudi ne pravih nizko udeležbo pa je, da so dohcxikov. Kîjiib temu delav» delodajald v vseh večjih pod- d menijo, da bi se moral naj- jetjih že pred stavko privolili ti denar za dvig minimalnih v zahteve po dvigu najnižjih plač in dvig po drugih tarif- plač. Tako niso slavkali v Ac- nih razredih. Če'je bil denar roruju. Domelu, LTH Ulitki takrat, ko so izdelovali ročno in Niku; v Tehtnici, iskrae- in so ob tem lahko zgradili mecu in Indramatu so imeli tudi nove hale in kupovali deiavci zaradi skrajšanega stroje, potem, tako delavd delovnega časa prost dan, sklepajo, da bi moral biti de- stavkali pa so v Kladivarju, nar tudi danes, ko proizvod- hnontu, Tokosu, Tiku. nja -leče na modemih stiojih. A V petek smo se oglasili v Vpnšanje se jim zastavlja, Kladivarju Žiri, tovarni elementov za fluidno tehniko kam gre danes denar. Ocene petkove stavke so oziroma hidravličnih ventilov seveda različne. Na republi- in naprav, Iqernam [e Matija škem SKEl-u ocenjuiejo, da Trček, predsednik sindikata, je stavka po udeležbi, kljub povedal, da stavkajo od 6. do ukrepanju in pritiskom delo-22. ure; od skupno 190 zapo- dajalcev odlično uspela in ve-slenih jih je 105 udeleženih v seli iih, da so vsi delavd podstavki, 23 jih je na dopustu, pisali tudi^ podporo trajajoči vendar so stavko podprli; 12 stavki, torej priiodnji stavki, jih dela nujna razvojna dela. ki naj bi bila do izpolnitve VKladivarjuimavečdelavrev stavkovnih zahtev. Na GZS (števila ne poznajo) po 470 pa so prepričani, da tako ime- evrov plače, zato so tudi na novani "referendum SKEI" plakatnapisali "Kako prežive- ni uspel, stavka pa je povzročila izjemno škodo, saj da bodo s tem naša podjetja iz- ti 3 470 €?". CHjpoldDe so imeli enoumi sestanek z direk- torjem, ki pa jim ni ničponu- gubila zaupanje pri tujih dil, nič obljubil. Lastnike kupcih, ki bodo zahtevali niž-imajo namreč v Frandji, in je cene in višja avarovanja. Gorenjski Glas OOCCVORNA UREDNICA Marija Voičjdk NAM ESTNIKAOCXOVORNE UREDNICE Cvetu Zdplule lik. Diu liui Zâvrt Žieb'rr UREDNiřTVO NOVINARJI.URECNiKI: Bo^an Bogataj, /^enka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Uria Pelemd Mateja Rant Stojan Saje, Vilim Stanovnik, SirtH^ Šub4c, Cwto Zapk)t7iik Danica ZavH Ž^Ir, štdán Žai^; ^Ini sodelavd Marjana Ahaóč, Maja Beftonceij, Matjaž G reg?>r>č, Ana Hartman Jože Košnjek, Milena MiMavSd Miha Nagli£,jasr^ Paladin, Marjeta Smc^nikar, Ana Vok^ak OBU KOVNA ZAS NOVA |em«j Stritar. IlovarStnûr d.o.o. TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFIJA Tina Doki» Corazd Kavdč LEiaORiCA Marjeta Vozlič VODJAOCLASNEGATRŽENíA Mat^a Žvižaj GORENJSKI GLAS (ISSN 03S2-6666} je p«gcs(rirdna bfafovna m steritvena znamka poč ft, 9771961 prf Uradu RS za fntelekTualn» lastnino. Uslanovitelj in írdajai^j: CorttijskigUs, do«., Kranj / Ditelrlortca: Uanja Vol^jak / N*slov: Sleiweísova cesU^, 4000 Krao| / t«l.: 04/20142 00. fax: Q0/2Oi 43 ij.^mai): »nfd^g-flai.s.'maiiogla&l m osmrtnice: i«l.: 04/soi 42 47 / Dtlovni ponedel^řk, torek In {eirtek od S. do 17. ur, srsda od $. do 18 ur«, pel«k od S, do 14. ure, sobot«, nedel|9 in praznik» zaprto, / Corenj^kr glas jt peUednilr, Í2hai ob torUh in petkih, v nakladi žž.ooo irvodov / Redne priloge: Mo;a Cofenjsb. Letopis Gorenjska (»nlcral letrvo) in devet lokainih prilog /Ti&k: Druck Cannthia GmbH &C3KC, St. veit/Clírt (5l. Vid na Gimi), Avstr;ja / Narofr>ira: tel.: 04/201 42 4^ / Cena t«voda: I,); CUfi, («tr>« n«rd(nin»: 140^0 CUR; flc^m pltlriiki ima)» p«pu«lB, poHrtm popjsta, letni 2$ % popusta: v cene vračunan DDV po stopn|i 6.J naročnin« se upošteva od tekoCe Številke časopisi do pesnega prfklica, ki velja od zafetka naslednjega obr4£ijnsk«ga obdotja f Oglasne storliv«: po eentku: oglasno trlcnje. Tel.: 04/ 20^ 4^ i f i > 4 GORENJSKA ■^'^im-^s.si GORENJSKI GLAS torek, 17. novembra 2009 NJaklo Priključek do pomladi Družba za avtoceste RS je končno izpolnila obljubo, da bo zgradila avtocestni prikliuček zahodno od Naklega. Prejšnji teden so prišli na gradbišče delavci Cestnega podjetja Kranj, ki bodo v sodelovanju z avstrijskim podjetjem zgradili priključka na obeh straneh avtoceste in dve krožišči na regionalni cesti Naklo • Podbrezje. Okrog 4,5 milijona evrov vreden posel morajo opraviti do konca aprila 2010. Cesto pro* i Žejam» kjer zaradi del poteka promet enosmerno» bodo razširili z odstavnim pasom. Kot je dejal župan Občine Naklo |anez Stular, bo to velika pridobitev za prebivalce njihove in tržiške občine, zlasti za razvoj turizma. Občina je poslala prvi dopis ministrstvu za promet glede priključka že aprila 1996. Za odločtev o gradnji je bilo potrebnih veliko oroienj in dogovorov, občina pa je tudi brezplačno prenes» la del zemljišč na državo. S. « Kran)5KA CORA Gradbeno dovoljenje za Jasno je veljavno I Upravno sodišče je zavrnilo tožbo občine Kranjska Gora proti (Ministrstvu za okolje in prostor zaradi spremenjenega grad* benega dovoljenja za objekt ob jezeru v Jasni v Kranjski Gori. Objekt je, kot je znano, leta 2005 pogorel, investitor» Cružba jasna, pa je na njegovem mestu zgradil novega s prostori za restavracijo in tudi prenočišča. Prav z gradnjo prenočišč se Občina Kranjska Gora ni strinjala, zato se je večkrat pritožila na upravno in vrhovno sodišče. Potem ko je občina Kranjska Gora preteklo pomiad začela še upravni spor. je upravno sodišče tožbo občine proti MOP zavrnilo, s čimer je gradbeno dovoljenje postalo dokončno. Na občini Kranjska Gora odločitve sodišča še ne komentirajo» družba jasnar d. d., pa napo* veduje kazenske ovadbe in odškodninske tožbe. M. A. l o m Občina Škofia Loka 1. ZUPANOV DOBRODELNI PLES Sobota, 28. novembra ob 19.30 v Sokolském domu v Škofji Loki. Ples bo potekal ob ritmih plesne glasbe Mihe Kra^a. pope<;tren bo z modno revijo veleblagovnice Nama, z nastopi plesne šole Miran dance ter z dražbo izbranih slik učenk in učencev Osnovne šole Jela Janežiča Pogostitev: Hiša kúlinaríke Jezersek Vstopnice lahko kupite na LTO Blegc^, Kidričeva cesta la, ŠkoQa Loka. 04/517 06 00. inf6@llo-bIegos.si Gorenjski Glas Članstvo seje Ob 130. obletnici Turističnega društva Bled je izšla knjiga Bled v soncu ves žari avtorja Boža Répéta. Matiia Rant ves žari avtorja Boža Repe- raturo, ampak tudi stare čanje in vzgoja prebiva]cev ...................................... ta, V njej, je poudaril, je potopise in literarne zapise za pospešen razvoj turizma Bled - S slavnostno priredit- skušal sestaviti podobo raz- o Bledu, slikarske upodo- na Bledu ter v povezavi s vijo v Festivalni dvorani, Id jo je s pesmimi s festivalov Slo- voja turizma in turističnega diu§tva na Bledu. DruStvo bifve in glasbena dela, po» tem skrb za lep in urejen vezana s' krajem, pa tudi kraj. V ta ok/ir sodijo tudi venske popevke popestrila je bilo namreč v petdesetih duhovita pričevanja doma- akcije nagrajevanja najtep- pevka Alenka Godec, so v in šestdesetih letih preiš- Činov. še urejene hiše in ulice na petek zaznamovali visok ju- njega stoletja po desetletju Zgodovine društva so se Bledu." Veseli jo, da se je bilej Turističnega društva povojne stagnacije glavni spomnili tudi na osrednji članstvo v njihovem druš- (TD) Bled. Pred 130 leti so nosilec razvoja turizma. prireditvi ob ijo-letnid nje- tvu v zadnjih petih letih namreč na Bledu ustanovili "Ne le kot organizator od- gnvega delovanja. Kot je po- podvojilo, tako da danes Olepševalni komite, katere» mevnih prireditev, kot sta udarila fana Spec, je druš- združuje že tisoč članov. ga glavna naloga je bila skrb slovenska popevka ali jazz tvo skozi svoj razvoj doživ- Pri njihovem prostovolj- za urejenost kraja. Temu, je festival, ampak tudi kot in- Ijalo veiiko organizacijskih nem delu, je Se dodala, jih poudarila preJscdiiiLa TD veslitor v pomembne ob- in vsebhiskili sprememb. vodi ljubezen do domaČega Bled Jana Špec, še danes po- jekte, recimo kampa in "Za promocijo blejskega tu- kraja in prepričanje, da svečajo veliko pozornosti. mini golfa." Pri pisanju rizma zdaj skrbi javni za- imajo še veliko skritih po- Ob jubOeju so predstavili knjige se ni oprlle na arhiv- vod Turizem Bled. naša tencialov za razvoj sonarav- tudi knjigo Bled v soncu ske vire in zgodovinsko lite- osnovna skrb pa sta ozaveš- nega turizma na Bledu. Na slavnostni prireditvi ob i^o^letnlci Turističnega društva Bled so podelili priznanja Še živečim nekdanjim m sedanjim delavcem In predsednikom društva. Lani izguba, letos morda ničla V Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica upajo, da se bodo letos izkopali iz rdečih številk Ana Hartman ima sicer ZTK pri poslosanju pomeni, da bo občina kredi- nju zavoda v prihodnje. Po ..............................................................................okoli 3S00 evrov minusa, a tirala vso Slovenijo, Id hodi v mnenju nekaterih bi morali Žirovnica - Žirovniški občin- bodo, zatrjuje Dolžan, na ra- Vrbo in Doslovče," je dodal imeti občani od zavoda po- sld svetniki so na zadnji seji ćun večjih decembrskih pri- Valentin Sodja. "Gre za pa- sredne koristi, npr. več dela dali soglasje k rebalansu pro- reditev leto končali z ničlo. ' radoks. Obe hiši prinašata zagostince. "Cebiodvsakega grama dela Zavoda za turi- Razprava se je vnela pred- minus, a od direktorja priča- obiskovalca dobili pol evra zem in kulturo Žirovnica vsem okoli upravljanja Finž- kujem, da ga bo pokrival z več, bi se nabralo veliko," je (ZTK) in se seznanili z izvaja- garjeve in Prešernove hiše, dodatnimi pw^rami," je de- prepričan Ciril Dolar. Sodja njem sanacijskega programa. Id ga žeii prevzeti ZTK. Kot jal župan Leopold P<^čar. je ob tem menil, da se turiz- ZTK je namreč lani ustvaril je povedal Dolžan, je bil raz- Dolžan se zaveda, da bo ma pač ne da ukazati, Jože dvanajst tisoč evrov i^ube, ki pis ministrstva za kulturo upravljanje obeh hiš in nju- Hribar pa je pogrešal pred-pa so jo po besedah direktorja zavoda Janeza Dolžana že objavljen pred tremi tedni, nc poslovanje brez izgube vsem jasno strategijo oz« pro- prevzem pa bo možen z no- zahtevna naloga. Za obisko- gram dela zavoda v prihod- pokrili: "Del je prispevaJa ob- vim letom. "Obe hiši obratu- valce načrtujejo Prešerno nje. Svetniki so se strinjali, da dna, preostalo pa smo pokrili jeta z izgubo. Kaj bomo po- pot, ročno kovanje srebrni- je v Žirovnici nujno tieba 2 nižanjem stroškov, poleg nudili obiskovalcem, da kov, večji poudarek bo na de- ustanoviti turistično društvo, tega več dela opravimo sami bomo pnšli na ničlo?" se je lavnicah ... V razpravi so se ki bi vsaj deloma razbremsni- brez ziinanje pomod." Ta čas spraševal Franc P&jfar. "To svetniki posvetili tudi ddova- lo zavod. Mengeš Prešernova cesta tudi uradno odprta v Mengšu so konec minulega tedna uradno odprli Še eno povsem prenovljeno řeglonalno cesto. Potem ko so leta 2007 temeljito prenovili Slovensko cesto, lani pa Gorenjsko, je letos na vrsto prišla še Prešernova cesta od glavnega križišča do mostu prek Pšate> kar je bil tudi največji letošnji projekt v Mengšu. Rekonstrukcija kilometer dolgega odseka je bila vredna osemsto tisoč evrov, pri čemer je Občina prispevala tretjino sredstev, preostab pa država: sto tisočakov je bilo tudi nepovratnih sredstev. Dela so poieg ureditve vozišča obsegala Še razširitev mostu, gradnjo pločnikov, iZ' vedbo javne razsvetljave, ureditev odvodnjavanja in obnovo komunalne infrastrukture. Prenovljeno cesto sta uradno odprla direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko in župan Občine Mengeš Franc lerič. I. P. 4 Í > i GORENJSKI GLAS torek, 17. novembra 2009 GORENJSKA info@g-éa$.$i 5 Začeli so v Struževem Krajani Struževega so prvi v Mestni občini Kranj, ki ločeno zbirajo tudi biološke odpadke, zato 50 brezplačno dobili rjave zabojnike in posebne posode za gospodinjstvo. Vilma Stanovnik. stih v Mestni oWini Kranj .......................................................................uvedJi tak sistem ločenega Kranj • "V Kranju imamo lo- zbiranja odpadkov. "Da za- čeno zbiranje odpadkov že čnemo ločeno zbirati biolo« nekaj Časa organizirano z Ške odpadke prav v Stniže- ekološkimi otoki. Vendar pa vera, smo se odloČili zato, se tam zbirajo papir, steklo ker gre za manjšo krajevno in plastika, ne pa tudi biolo« skupnost, ki ima tako indivi- ški odpadki. Sedaj smo se dualne hiŠe kct tudi večsta- odlodli še za ločeno zbiranje novanjske objekte/' je tudi teh odpadkov, saj nas k tem dodal podžupan Straus, di- sili zakonodaja, hkrati pa rektor Komunale Kranj Ivan bomo prispevali k čistejše- Hočevar pa je pojasnil, da se mu okolju, saj se ti odpadki je količina bioloških odpadne bodo odlagali na deponi- kov med vsemi odpadki s 36 jah. ampak bodo Šli v prede- odstotkov zmanjšala na 31 lavo. Ob tem seveda niso za- odstotkov že po lanskem nemarljivi strošld, saj je cena razdeljevanju pet tisoč kom- deponiranja Nisoka. Če pa bomo izločili biološke od« postnikov. Z novimi ukrepi oziroma z ločenim zbira- padke, bomo veliko prihrani- njem bioloških odpadkov in Krajani Struževega so te dni dobili nove zabojnike in posode li. Računamo, da se bo, ko še dodatnim spodbujanjem » zbiranje bioloških odpadkov, poleg njih pa tudi navodila, bosistem v občini uveden, to kompostiranja pa naj bise kaj sodhvanje. pozna]© tudi na položnicah," zmanjšala pod 28 odstotkov. je ob začetku ločenca zbira Ker gre za poskusno pol- nje teh odpadkov v gospo- la Kranj iz manjšega stro- nja bioloških odpadkov na letno obdobje ločenega zbi- dinjstvu, tedenski odvoz ška odlaganja odpadkov. območiu Struževega pouda- ranja bioloških odpadkov, bioloških odpadkov pa bo Skupni stroški zabojnikov ril kranjski podžupan Stane so krajani Struževega te dni brezpiačen. Stroški bodo v in posod za celotno občino Štiaus in pojasnil, da bodo v brezplačno dobili nove rjave tem času na ramenih Mest- bodo predvidoma znašali prvi polovici prihodnjega zabojnike, prav tako so do- ne občine Kranj, kasneje pa od šeststo do sedemsto tisoč leta v vseh krajevnih skupno- bili manjšo posodo za zbira- naj bi razliko krila Komuna- evrov. \i I^VV I i v«vv v srediscu bo krozisce Po dogovoru žirovske občinske uprave in Direkcije za ceste bo v središču Žirov urejeno krožtšče. Bošttan Bogataj mo, da bi aprila lahko pod-....................................... pisali pogodbo o sofinanci- Žiri • Spomnimo, da so ob- ranju, v drugi polovici leta činski svetniki pred pri- 2010 pa bi stekla dela," je bližno dvema mesecema povedal župan Bojan Star- zavrnili skupni predlog Di- man. rekcije RS za ceste in Obči- V imenu pristojnih od- ne Žiri po rekonstrukciji borov so predlog po manj- regionalke in mostu v sre- šcm krožišču potrdili svet- dišču Žirov ter gradnjo se- niki Marijan Žakelj, Marko maforiziranega križišča. Mrlak in Branko Jeseno- Razlog: Žiri ne potrebujejo vec. Slednji je tudi dodal, tako velikega projekta, re- da naj direkcijo pozovejo k zultat katerega bi bila širo» delu na obvoznici in ne na ka avenija, pač pa naj bi se predvideni rekonstrukciji tranzicijski promet pre- ceste proti Logatcu. "Čim usmeril na obvoznico (ki je hitreje začnimo pripravljaše ni), skozi mesto pa bi ti potrebne dokumente za uredili cesto z manjšim krožiščem. gradnjo obvoznice, nato pa pozovimo direkcijo h grad-Na sestanku občinske nji od Pustotnika proti uprave in svetniki ter direktorjem direkcije Gre- bencinskemu servisu," je razložii. Predlogu so se gorjem Fickom so se dogo- pridružili tudi drugi svet-vorili za nov projekt. "Di- niki, vendar je župan Star- rektor je zagotovil projekt man opozoril, da bi moral s krožiščem in novim mo- za gradnjo obvoznice imeti stom, kjer bo tudi naš stro- veljavno gradbeno dovolje- šek bistveno manjši. Iz- nje, medtem ko ga za re- vedba so bo Časovno za- konstrukcije regionalke iz maknila, vendar računa- vajalec ne potrebuje. Bogatejši za denar razpisov V občini Gorje bodo v prihodnjem letu razpolagali s predvidoma 3,5 milijona evrov proračunskih prihodkov. Matija Raî^ na Petra Torka rja vredna Spodnjih Gorjah, v kar bodo ..............................................................................Šeststo tisoč evrov, pri Čemer vložili 22 tisoč evrov lastnih Gorje • Občina Gorje bo tudi naj bi jim naložbo soûnAnci" sredstev, iio tisoč evrov pa v prihodnjem letu proračun raL v višini 409 tisoč evrov. naj bi zagotovila služba %iade obogatila z denarjem iz raz- II Prihôdnje leto naj bi za ta za lokalno samoupravo in re- pisov, s katerim bo financira- namen pridobili dvesto tisoč gionalno .poUtiko. Precej vela nekatere večje naložbe. S evrov, delež občine pa znaša lik finančni zalogaj pa pred-pomočio evropskih sredstev 86 tisoč evrov. Preostanek se stavlja še obnova stavbe ne-ter sredstev službe vlade za bo kril iz dilavnega in občin- kdanjega Mercatorja, v kateri lokilno samoupravo in rcgi- skega proračuna za leto bodo po obnovi uredili pros- onalno politiko bodo gradili 2011." Za obnovo ogrevanja tore za občinsko upravo, tu- vodovod visoke cone, med v osnovni šoli Gorje so v pro- ristííno informacijski cen- večje naložbe pa sodi tudi računu predvideli 225 tisoč ter, pošto in večnamenski obnova stavbe nekdanjega evrov, ob tem pa se že dogo- prostor za delovanje društev. Mercatorja za potrebe poŠte variajo, da bi naložbo sofi- "Nabžba bo vredna petsto ti- in občinske uprave. nandrali s strani švicarskega soč evrov, pri čemer bo obči- Gradnja vodovoda visoke finančnega mehanizma v vi- na zagotovila 590 tisoč cv- cone, ki zajema naselja Šini štiristo tisoč evrov. Med rov, del sredstev pa bo za to Zgornje Gorje, Krnico in večje naložbe sodi tudi ure- namenila tudi država," je še Grabče, bo po oesedah župa- ditev javne razsvetljave v pojasnil Peter Torkar. Mrliška vežica privablja turiste IASMA PAIADIN zavod za varstvo kulturne de- je investicijo tudi močno po- ............................................diščine. zato smo zemljišče dražilo. Po besedah projek- Krašnja - V Krašnji so minu- že leta 2003 odkupili zraven tantov gre za arhitekturni (o nedeljo slovesno odprli pokopališča. Arhitekti so si presežek, ki je v svetovni novo mrliško vežico, katere zamislili zelo sodobno za- strokovni javnosti požel že so si domačini želeli že dlje snovo, zato smo pričakovali veliko zanimanja in tudi ne- časa. "V občini Lukovica ima buren odziv, a se je izteklo kaj nagrad, v Krašnji pa si ga nekaj več kot pet tisoč prebi- zelo pozitivno," je povedal je ogiedalo že tudi nekaj turi. valcev, kar enajst pokopališč župan Matej Kobiik. Pošlo- stov. Hkrati z gradnjo pošlo- in štiri poslovilne objeîrte. V vilni objekt je brez odkupa vilnega objekta so v Krašnji Krašnji so si mrliško vežico zemljišč stal dobrih tristo ti- razširili tudi pokopališče, želeli postaviti v bližini cer- soč evrov, saj je šlo za zahte- kjer je zdaj prostora še za kve, a je temu nasprotoval ven vkop objekta v hrib, kar petdeset novih grobov. VARČEVANJA y ZATO, KAR HOČEM. Varčevati zaćnile le zdaj, če mu te v m si n cilj ali nt'. 10 \e rlobro iineti p^^va^r^vùnl denar nle ZA-TÛ' varčevan e. ndmetisko Kratkoročno varčevanje s n \Si\c. narascgômetâSi Tri- nisem začutil, da si z delom glava Gorenjske. Dosegli so devet zmag, dva poraza in tri « « in z vložkom do vseh segmentov zasluži biti v njej." Drugi gorenjski Kljub trenutno drugemu renu j e. predstavnik v ligi Garmin Šenčur je s 15 točkami na 8. mèstu. mestu pa trener Bevc ostaja realen: 'Po devetih letih sem spet prišel v Kranj za trener- Na kranjskem stadionu je ja. Pritiska, da bi morali biti bilo v nedeî;o še posebej ve- prvi ali drugi, ni bilo. Cilj je selo. Zbralo se je 280 gledal- bil prva polovica lige. Moj cev, v klubu pa so poskrbeli osebni dlj pa je bil višji. Zdi tudi za hrano in pijačo. No- se mi, da se' od predaleč vo- gometaSi so doHali še zmago zim (iz Žalca, op. p.), da bi z i : o proti Livarju iz Ivanč- bili šesti, sedmi. Moje osebne Gorice. Oceno jesenske- ne želje so biti čim višje, če ga dela sezone je podal Sta- se ponudi priložnost s poštene Bevc, trener Triglava Go- nim in korektnim delom na- renjske: "Če bi pred sezono pasti enega od prvih dveh kdo ponudil dvajset točk, mest, kar pomeni potencial- Za veselje v taboru domačih je z zadetkom v 76. minuti mislim, da bi sprejel. Sedaj na možnost za prvo ligo. Je poskrbel Edvin Zolič./foto co-azdKavec jih imamo 30, kar je vrhun- pa o tem prehitro govoriti. sko. fenomenalno. Začetek Liga je težka. Vtrenutni situ- metaše Triglava Gorenjske tekati. Z manjšo intenziv» sicer ni bil po naših željah, a adji smo v prvi vrsti po za- še ne bo počidca, "Za resen nostjo, z več popuščanja vem, da smo že od začetka, slugi velikega garinja, nogomet je ta premor v Slo- bomo trenirali še nekje do vsaj po moji oceni, delali dobro. Rezultat včasih tudi ne Kljub koncu jesenskega veniji predolg, tako da mis- prve tretjine decembra," je dela tekmovanja pa za nogo- lim, da aktivnosti morajo po- še povedal Bevc. A GORENJSKI GLAS torek, 17. novembra 2009 REKREACIJA miroslav.cijeticani n ©g-giaj.si 7 Tek ob Žici ali tek po mondeni tekaški progi v Kranju Miroslav Braco CVTEnČANIN morajno biti hvaJežnl, da je bil grad redno adaptiran, ..............................................................................vzdrževan in je tako postal Ves Čas žica, makadam, zbirališče najboljših politič- zemlja, spolzko gnilo listje, nih mogotcev z vsemi pri- senca in neskončni metri sklednikj vkiip. Po vojni in ravnine iz ovinka v ovinek, osamosvojitvi Slovenije grad Ne vem, v katero smer se služi zopet protokolarnim praviloma leče ob žici okoli potrebam političnih velja- posestva Brdo, zato sem kov. Če se natan6icje izra- ubral tisto v nasprotni smeri zim, je danes grad modno urinega kazalca, ker sem se zbiraiižčc Vlade Republike tako izognil osemodstotne- Slovenije. [)vorec je oprem- mu vzponu, ki ga ne márám Ijen predvsem z inventar- à ^ m % ^ 1 t j: k i V .. % . / A ^ v. « ♦ preteči jem, ki sta ga kupila fosip , f J Okoli gradu Brdo tečemo Broz in njegova Jovanka. Kranjčani in drugi, ki živijo v Grad hi ne Imel stila, če ne bi bližini; najraje, ker je to po- imel stlnega pohišWa, dra- Razglednica z Brda stalo celo modno. Če Še niste gih preprog iz eksotičnih de-vedeli, vam povem, da rekre- žel, police so prepolne vred- acija ni povsod laku lepa lii koristna, zato iščemo vedno nih, neprebranih knjig. Povsod po stenah visijo najbolj znova terene, ceste, gozdove, priznani slikarji, ki spadajo katere deklariramo kot vr- med neodvisne, kot so Zo- hunsko modne ali zelo do- ran Didek, France Mihelič, bre za sprostitev oz. trd tre- Maksim Sedej, Fnnce Pav- ning ali navadno r^kreiranje. lovec. Tudi kiparji, kot so Počutimo se tako, kot so se Zdenko in Boris Kalin, Karel včasih počutili Ljubljančani, Putrih in Frančišek Smerdu, ko so tekali po Tivoliju-Grad so si izborili podstavke za Brdo je, pravijo, najbolje vzdrževan dvorec v Sloveniji. svoje izdelke. Z mislimi o najviájih pro- 0 tem ne dvomim, saj ne tokokmih srečanjih, vrhun» vem, ali si "navaden" človek skih kongresnih in konfe- sploh lahko ogleda notra- renčnih prireditvah, poseb- Ves čas se srečujejo tekači, njost gradu. Renesančni nih in zasebnih slovesnosti dvorec je dal na začetku 16. ter razkošij drugih doživetij kolesar ali kasač ali cela prehodil s povprečno hitrost- stoletja, točneje leta 1510, sem odprl svojo letošnjo te- konjenica rekreativnih jaha- jo7,7lQlometranauro, moja zgraditi goriški deželni gla- kaáko sezono okoli Btda. Ku- Čcv. Nihče nikogar ne moti maksimalna hitrost pa je bila var in kranjski vicedom [urij lisa grada Brdo, hotela Kokre, ^si radi premagamo ves na osemodstotnem spustu Egkh. Pozneje so nadstropni Kongresnega centra, hipo» ^og, Za odprtje svoje teka- kar 23 Idfometrov na uro! Z dvorec s štirimi izstopajočimi vogalnimi stolpi in vmes- droma, jezerc, golfskega Igrišča, sprehajalnih poti je ške sezone sem omenjenih Garminom sem doživel iz-sJabih deset kilometrov pré- ziv. Da, spet izziv! Hočem, nimi trakti večkrat prezida- bila k sreči na drugi strani magal s časom ene ure in 16 da mi spomladi pokaže pov- vali. Grad je lastnike menjal žice, zato bi nik<^ar ne motil, minut, kar je maice bolje od prečno hitrost v enem krogu pogosteje, kot se spodobi. če prepoten sopiham na stra- tistih, ki začnejo migati po 15 kilometrov na uro. To se Sredi 18.. stoletja je prešel ni preoranih in pognojenih rehabilitaciji kolkov, kolen pravi, da bom po Garmino- celo v last baronov Zoisov, ki njiv. Žica, žica, žica, vseh de- oziroma gležnjev. Tek z Gar- vem izračunu moral cel krog pa so kmalu ugotovili, da je vet kilometrov in 620 me- minom Edge 705 je boljši kot to prehud strošek in hkrati trov, kolikor znaša cel krog pa z glasbo v ušesih, ker zdaj dobra možnost za prodajo, okoli posestva, sem bil sre- končno lahko vidim, s kakš- preteči v 38 minutah in 29 sekimdah! Torej, izzval sem se sam s Od leta 1935 je bil last kralje- čen, da tečem na tej strani in hitrostjo tečem. Sateliti in pomočjo napravice, fci jo novega namestnika, kneza Pav- tako ne motim "lastnikov" na GPS-prenosi omogočajo, da sim s sabo in ki me bo prela Karadžordževića. Po dnigi drugi strani. Nisem bil sam. imam zdaj tako kot imam ganjala celo zimo. Razen če svetovni vojni ga je kot vi- Sobota in nedelja sta pravi števec na balanci kolesa tudi se iTii §e kdo ne pridruži, po-kend hišico uporablja] Josip tckaško-s prehajal ni prome« števec za preprost tek. Ves tem me bo preganjal tudi Broz Trto osebno, zato mu nadi. Včasih tc prehiti tudi l^^og sem pretekel in delno on. Se raje pa ona. A Nekateri prepustijo tek drugim. Napovednik rekreativnih dogodkov Vpis podatkov o prireditvah in programih vadbe DruStva, zvtze In druge ponudnike športnih aktivno^li po^ivď mo, da na spletni strani www.rnigajznanii.sl vpišejo podatke o rekreativnih prireditvah za leto 2010 in razne vadbene programe. Vpisovanje podatkov in objava v medijih sta zagotovljena in popolnoma brezplačna! Če boste potrebovali pomoč, se obrnite na Olimpijski komite Slovenije • Združenje športnih zvez in vam bomo pomagali. Kontaktna oseba: Alel Šolar, telefon 01/230 60 50, 051/376 289 c-polta: dfes.solar(^of)rnipic.si. če podatkov sami ne bo$te vpisali, jih poSijite nam jn bomo poskrbeli za vpis in s tem zagotovili brezplačno objavo tudi v Gorenjskem giasu. wAv.oiympic.s» GIBAJTE SEZNAMI Miroslav Braco Cvjetičanin i ^^^^ »» » «M Ni nemogočih poti t/rynn*nfi mi jczdd, áaj&prekrHl vsapm- tm dopušíajo dve- de triurno vila resnih alpinistov, ki so do kolesarjenje, če se le spravite na nj^ veljali za samotam, ki so r\ekje sredi dnevo najraje sami z gorami. Motil hoto sem Izkoristil za kolesarski sem se zato, ker ga nisem po izlet s prijateljem, ker sem bil znal. V soboto sem kolesaril s prepozen za uro, ko se še prijateljem, kije hil tudi dober vedno dobrvamo pred Glasof Teden za pozabo stje sp menil v nepozaben teden. Vs Šle narobe, inkvm navzdol Tomažev prijate^' in mi je v nekaj lahkotnih kilometrih povedal zgodbo âoveka, kije umri tam nehe, nimam pojmu in me niti hudič na hrbet naloži še kak ne zanima kje, na vifini dveh nahrbtnik poln kamenja, da Tridavov. Ne bom rekel, da me grd še hitreje. Presum zdaj alpinizem zanima. Raje dalj časa iztiri, ko mi nekdo bom napisal, da je bil Tomaž vse ljub brez opozorila odide na drugo kot pa pav, za hAršne^ sem ga imà. Prijatdjje zgoťá^ arugo stran, 5a, od koder se je samo en âovek vrnil Če je to goron/ počasi, kót bi mu spome- športnik, me zaboli Še toliko nik zidal. Opravičujem se mu, huje. Čeje to ljubitelj športa, me čeprav prepozno, a če obsUya. da zaboli Še toliko huje. Dva v nekdo vse sporoči takrat, ko je evelika treba, bo ta stavek dovolj, da mi imajo ne zameri, 1^'erkoli zdaj tià. Ni nemo^ičih poti je nadov njegn^ Iva, ki knjige. Naslov je eno santo preti- ranjski ravanje. Verjetno tako kot je bilo kolesarski dirki. Njegov čas je tye§>vo po^e, povezano s cepi- tfAnu kamnu podob smo pokopai mnn Šele prihajal in besede nad ža ki sta Jih brala njegov prija, in snaha, Sta v soke spravila stoječe nom in derezami. Ekstremizem in egoizem, v najhujši možni ob-iiki. ÎVO ni bil mti ekstremist niti egoist niti vrhunski alpinist, pa cmokom v grlu smo ho vseeno za vedru> ostal na ru^ moški zaradi skrivanja soiz rajt pedali v traktorje, ki so orali ol pokopališču, kot t>a v tisti bidon strani, v naših zgodbah in spo- minih prav tako kot Tomaž. Po nekaj prevoženih eilome- od žare. v katerem je bilo vse. irih sva se ustavila na vr^ih kar je ostale od Iva. Ženskam solze prebile jezove... Tomaž je ostal tam, kjer in čaju. Mimo je pn^ prijate-'Cva tašča, ki naju je skoraj spr^ledala za mizo, ker je popravil, daje najbližje NJemu. gW imela5 wlzumizalit. Tudi Verjetno je rnidU na tistega edin- ona ga je poznala. "Sg je bil ca, ki se mu Je uspeio vrniti vsaj nor'c, sam' ni bil neumen. Tako mi gaje žal, da se mi srce trenutek. Misleč maž samo še en pav izmed para,"je ihtda. TudiAf\dr^in mnogih vrhunskih alpinistov, ki Peter, sinova, ki sta ostala za se raje kot s perjem stalno hvati^ !vom, sta bila zbita in zavita v jo, kam vse so splezali, kerjih nekdo od tam zgoraj kliče. Motil sem se zato, ker ga nisem po- svojo žalost, Ko/iko Rudije v žalosti, ko samo eden odide? Začel seborwv teden. Danes znal Še od Uikrat, koJekotmla- je torek in časje, da sperem ža- dec prejd cncijan za živ^enjsko bst iz sponúna in jo nodčme-delo v alpinizmu, se mije zdel, stim s tÍ5tím najlepšim, kar me daje bc^ kot gora potreben me- bo spominjalo na oba. Iva se dijske popularnosti. Motil sem zato, ker gfi nisem poznal. od takrat, ko je prvi svoj vzp bom spomnil vsakič, ko bom videl Petra in Aïidr^a. Tomaža se bom spomnil vsakič, ko se predvajal "v živo" in s iem na- bom s kolesom zapeljal skozi pravil ogromen korak za cdpini- pomembnosi Trstenik, Bc^J, Preddvor, Oř- kvek... A 8 K ■ O I 5Í mo n. iub (c® GORENISKi GlAS torek, 17. novembra 2000 Preveč žrtev v prometu Močno okajeni voznik jc v soboto v Češnjevku trčil v hišo. Simon Šuezc je do včeraj v prometnih ne- ....................................... srečah umrlo že 22 oseb, Kranj - Svetovnega dneva lani v enakem obdobju pa spomina na žrtve prometnih "samo" trinajst nesreć so se v soboto popol- Med najpogostejše vzroke dne s prižiganjem sveč za hude prometne nesreče spomnili tuejaDa Savića, samo območje iz smeri Biki naj bi 15. maja zgodaj zju- tenj, kjer živi, do iabor, nika-traj odvrgla ročno bombo koi pa ne levega brega Save, pred policijsko stavbo v Kra- kjer je razneslo bombo. Tudi nju, zatrdil oče prvoobtože- izvedensko mnenje za raču- nega MUja Radojevič. V pet- nalniško stroko potrjuje ob- Domnevna bombaša Stanko Radojevič (na sredi) in Dejan ek so sicer poostrili varova- dolženčev zagovor, da je bil v Savič (bela jopica) ostajata v priporu. / foio. corsd nje kranjske sodne stavbe, tem času za računalnikom," saj so na Zoisovo 2 hkrati je dejal odvetnik Janez Hoče- bil deset minut pred eno zju- Sojenje se bo nadaljevalo na dodatno zaslišanje pred var. Savičeva zagovornica traj, bomba pa |e bila odvrže- 25. novembra, ko bodo po» preiskovalno sodnico pripe- Anka Kozamemik pa je med na 21 minut kasneje, "kar je skušali zaslišati Savičevc de- IjaJi 2i-letnega Kranjčana drugim podvomila o verodo- več kot dovolj, da se v tem kle Anjo Lukanc, ki je bila Damir^a Mustaferovića in stojnosti analize bioloških času pride iz Zgornjih Biten j vabljena že na petkovo obra- 25-letnega Postojnčana Dže- snovi, najdene na ostankih do Kranja". Opozorila je, da vnavo, a se je za odsotnost že vada Veliča, glavna osum- bombe. "Tudi če bi res pri- je Radojevičev računalnik vnaprej opraričila. "Če ima Ijenca za bombni napad padala obtoženemu Saviču, deloval tudi 14. maja čez vabljena priča kakršnekoli pred hotelom Creina. je bila starejšega datuma," dan, ko je bil obtoženi v zadržke zaradi varnosti, naj Sodni senat pod vodst\'om je ocenila. Tožilka Renata Murski Sobod. "Kar se tiče ji jo zagotovijo, pojasni pa sodnice Andrijane Ahačič je Vodnjov je predlogu obram- bidoških sledi, pa te ne iz« naj tudi, zakaj želi tajno ob- sklenil podaljšati pripor za be ugovarjala, ker da je iz iz- ključujejo siuna, da je prav ravnavo. Če je potrebno, naj obdolžena Radojevica in Sa- piskov razvidno, da je Rado-viča, čeprav je obramba jevic tisto noč telefon upora- Sa\ič vrgel bombo," je razložila tožilka. izločijo javnost," je ob tem dejala Savičeva zagovornica. KOŠARKA V RADOVLJICI V Radovljici so košarko za-če i organizirano igrati leta 1955. Prvi uspehi so bili vidni v letu 1964, s prebojem v drugo slovensko košarkarsko figo. Danes delo v kiubu bazira predvsem na vzgoji mladih igralcev. ABSOLUTNI ZMACOVALĚC BELIH STRMIN Lahko, elastično in zračno tudi na belih strminah. Navdihuje nas nova jakna • vetrovka z aktivno membrano c«change. Lastnosti delovanja membrane so presenetljive, saj so v določenih parametrih celo boljše od paroprepustnih membran velikana Core-texa, HAUPTMANOV KROGEC Krogec zato, ker ne doseže stotih kilometrov. Hauptma- nov pa zato, ker je to najpriijubljenej-ša gorenjska kolesarska tura Andreja Hauptmana. več na 10. strani več na n. strani več na 15. ^rani Gorenjski Glas Športni glas je priloga Časopisa Gorenjski glas uredntk! Robert GuŠtin Časopis izhafa mesečno ww.goh t ni skl gla5. si Plezajo tudi Tekma svetovnega pokala v Kranju je bila za številne športne plezalce letošnja zadnja. Slovenske čaka še državno prvenstvo, na katerem pa vsi ne bodo nastopiti. Natalija Gros danes odhaja na plezanje in snemanje filma v Argentino. Večina plezalcev tudi dopust preživi v steni. Mai a Bertonceli Po zadnji tekmi svetovnega pokala, ki je tudi letos potekala v Kranju, se za številne plezalce začnejo športne po-čicnice. Pred slovenskimi je §e državno prvenstvo, na katerem bosta nastopila tudi letos najboljša Slovenca v skupnem seštevku v težavnosti Triičan Klemen Bečan in Škofjeločanka Maja Vidmar. Natalija Gros, še ena Škofjeločanka, za katero je prav tako uspešna sezona. p2 bo državno prvenst>o iz- piistila, saj že danes pofuje v Argentino. Trije Gorenjci so po tekmi v Kranju podali oceno sezone in pojasnili, kje bodo preživeli Iportne "počitnice". "Letošnja sezona je malce slabša kot lanska, a to morda idio» ker setii veC piiCakuvdl, imel višje cilje, Id jih nisem povsem uresničil. Vseeno sem zadovoljen. Sedaj me čakata Se tekmi državnega prvenstva, potem pa na Mallor- co na plezalni počitek, kjer bom plezaj in užival na morju. Na Mallorci sem bil že pred mesecem in obema z ženo nama je bilo zelo všeč. Po novem leru pa bom jačel na polno s pripravami na novo sezono," je povedal 27-letni Tržičan Klemen BeČan. Maja Vidmar je bila še pod vtisom slabšega nastopa v Kranju; "Bila sem premalo odločna. V steno nisem šla sproščeno. Vseeno sem se borila. Naredila sem težak gib, šla nazaj in tukaj je bilo konec. Takoj sem vedela, da poti naprej ni več. Saj se mi je to letos tudi že kdaj prej zgodilo, a ni fino, da je do lega prišlo v Kranju. S sezono $em sicer zadovoljna, a Klemen Bečan bo nastopil še na tekmi državnega prvenstva, nato pa bo odšd na plezalne počitnice na Mallorco. i pot o. corue največji cilj. S koncentrira na gentini, kamor se odprav-sem bila za tc tekmo, tako da Ijam čez dva dni. Tam se načrtov za naprej še nisem delala." Drugače pa je pri Na- bom 40 dni pripravljala na novo sezono in snemala," je taliji Gros, ki bo izpustila dr- razkrila v nedeljo. žavno prvenstvo. Za njo je uspešna sezona, predvsem v baivanskem plezanju, kjer je bila tretja v skupnem seštevku. "S sezono sem zadovoljna. imela sem nekaj lepih dosežkov, med njimi tudi filma kadar zaključek ni dober, je 'premiera mojega kar grenak priokus. Svetovni "Chalk & Chocolate II Nov Po tekmi svetovnega pokala so se oddahnili tudi organizatorji, zadovoljni z obiskom tekme, vzdušjem v dvorani In seveda tudi s slovenskimi uspehi. "Dobiti tekmo svetovnega pokala ni tako zahtevno, ker situacija na "tržišču" ni ravno rožnata. žav, ki bi se prijavile za izvedbo svetovnega pokala. Organizacija na nivoju, kot si ga želimo, pa je zahtevna. odvisna tudi od malenkosti, od sreče. V ekipi je okrog 35 ljudi, ki so dva dni sodelovali pri priredit\i. v ožji eidpi pa nas je od dva do pet, " pa je za konec velikega tekmovanja v Kranju pojasnil Tomo Česen, ki je tiidi predsednik komisije za športno plezanje pri Planin- pokal v Kranju je bil zame film pa bom snemala v Ar- Ni veliko organizatonev, dr- ski zvezi Slovenije. // ■ K- /N r< v/ F? $ \ êJ leto dni tekmovalnega Trd trening in dieta Miha Zupan je znan slovenski bodybuilder. S tem športom se resno ukvarja zadnjih pet let. Za njim je uspešna sezona, v kateri je nastopil na dveh tekmah svetovnega prvenstva. Drugl je bil na prvenstvu po verziji WABBA kot tudi po verziji NABBA, To sta bili zanj največji tekmi doslej. Prihodnje leto 33-1 et nega mišičastega fanta iz Struževega pri Kranju na tekmovanjih ne bo. Kot pravi, si bo vzel let« dni premora: "Popraviti moram §e nekaj detajlov, za kar potrebujem leto dni intenzivnega treninga, potem pa bom znova nastopil na svetovnem prvenstvu." Bodybuilding je njegov hobi, saj od tega Športa živeti ne more. zato hodi v službo. Prosti čas na* meni treningi in pripravi hrane. "Moj življenjski stil je povsem drugačen. Na dan imam dva treninga, za dan vnaprej si pripravim vse obroke hrane, kar vzame veliko časa, saj jem sedem do desetkrat na dan. Celo leto sem na dieti in na jedilniku, vse imam preračunano v gramih, imam meso, jajca, zelenjavo in proteinske napitke. Le kakšen dan v letu se pregrešim,** pravi Miha Zupan ter dodaja: "Tega športa se nisem lotil zato, da bi se z mišicami postavljal pred pnjatelji in drugimi, temveč zato, da bi iz sebe naredil, kar se le največ da. Moj boljši del so noge. ' M, B. Kloc s fotografijo Čez mejo Primoža Ravnika^ tekmovalca v spustu, je takole v objektiv ujel Rožle Bregar. Fotografija bo na njegovi razstavi z naslovom Čez mejo, ki bo od 20. novembra do konca leta na ogled v Mladinskem centru Jesenice. Povod za tokratno razstavo je njegova diplomska naloga o malo drugačni fotografiji. M. B. IO športni glas, torek, 17. novembra 2009 sportn t $ orenjsk Košarka v Rado vi i i ci Robert guřtín ZaíetJd košarke v Radovljici segaio v leto ^955, ko je na aa-puši enem teniškem igriSču pod kopališčem skupina ljubiteljev košarke postavila tablo z obročem, igrali pa so z usnjeno žogo. Naslednje leto so ustanovili Košarkarsko sekcijo Radovljica in se vklju-čili v ligaško tekmovanje. Ker kem državne reprezentance, kar nekaj njegovih Članov pa uspešno nastopa v mlajših reprezentančnih selekcijah. Ekipa Cicos, ki so jo sestav* Ijaii člani KK Radovljica, je leta 2007 postaja državni prvak v ulični košarki v kategoriji mladincev. K K Radovljica je leta 2007 prejel poseb* no nagrado Košarkarske zveze Slovenije za klub. ki je lastnega igrišča niso imeli, so v pnmenavi s prejšnjo sezo- vse tekme igrali na tujem ie- no najbolj napredoval. renu. Pogoji za treniranje 50 KK Radovljica je organiziran se izdatno izboljšali šele leta kot športno društvo in se fi- nancira predvsem iz danskega prispevka ter donocij in 1958, ko so člani sekdje postavili koše v TVD Partizan. Takrat so se vse tekme igrale sponzorskih prispevkov. V zunaj. Ker ustreznega igrišča preteklem letu je bilo v dru5- v Radovljici ni biio na voljo, tvu 145 aktivnih članov. Nji- so vse tekme igraJi na tujem. hov dlj je, da bi povečali to Šte- V letu i960 so v Radovljici vilo na vsaj 200 prijateljev kc^ zgradili prvo zunanje igrišče, tako da so se pc^oji za tekme prece) popra\1li. Začetki uspehov so se s prebojem v drugo slovensko košarkarsko ligo začeli leta 1964. V zadnjih letih je klub organiziral več prijateljskih te- šarke, s poudarkom na delu z miadimi, ki tako osebnostno, telesno in Športno zorijo. V pogon kluba sodi tudi veteranska ekipa, ki pa v klub ni vpeta preko strokovnega, temveč preko promocijskega in organizadjskega vidika. Danes v Radovljici igrajo dobro košarko. ( ^OTO* Mmx^c Zoí^man plezalni dnevi krama Finale državnega prvenstva v športnem plezanju, v balvanih in težavnosti. Kranj, športna dvorana Zlato polje, 4.y5. in 6. dec 2009 > ^ .a Tekmovanje bo spremljal tudi zanimiv spremljevalni program, med drugim predavanjô' in projekcija filma Chalk & Chocolate, razstava fotografij z natečaja Pfezam. torej sem!, otroški kotiček, in še, in še. a VSTOPNINE NI ! Več I Id sple;r>i sloni http://pdk.dol in Še ne poznajo poraza. ki ima za sabo že 14-letno trenersko kariero, pravi, da ima ekipa potencial in realne možnosti za preboj v 1. B slovensko košarkarsko ligo. Ekipa je dobro uigrana, deluje homogeno, vse pa je podrejeno kolektivu. Predsednik kluba Elvin OmanoviČ, ki je tudi igralec, je povedal, da želijo igrati dobro obrambo in biti u6rikoviti v napadu. Igralski kader je večinoma sestavljen iz domačih igralcev, KK Aktiva skupina Radovljica I FOTO' UaticZoí ÍAÍLU Q BIKES KOLO WILIER LAVAREĐO + TACX ŠATORI = 799,00 EUR KOLO WILIER LAVAREDO + TACX FORTIUS = 1.490,00 EUR OPREMA: Campognolo Veloce Base lOP Shimano 105 lOP OBROČh Fulcrum R7 VELIKOSTI: XS S, M, L, XL, XXL o c o E o S V) d) Ï D C o Saton Fortius 799,00 EUR K490,00 EUR 4 Zimski servis koles je temeljit pregled in priprava kolesa na prihajajočo sezono« AHA PRODAJA IN SERVIS GORENJESAVSKA C. 11,4000 KRANJ TEL: 04/202 64 42 OEL. ČAS: PON.* PET. 15-19, SÛB. d«12 INFO@AHA.SI WWW.AHA.SI C 0 è 12 Športni glas, torek, 17. novembra 2009 f Š Luka je pra vi za košarko Luka Završnik je star devetnajst let in visok 202 ccntimctra, s košarko pa ima še velike načrte. Je član KK Aktiva skupina Radovljica. V ekipi igrata skupaj z bratom dvojčkom Jakom. Robert guihin Kdâj ste se navdušili za ko-àarko? ujemava. Pod njegovim vodstvom sem napredoval. " Kakšni so vaši načrti s ko* "S košarko sem se začel šarko? ukvarjati relativno pozno, "Košarko bi rad igral še na« šele v 7. razredu osnovne prej. Najprej bi igral dobro, šole. Takrat sva skupaj 2 Ja- in da bi se klub prebQ v i.B kom, mojim bratom, priče- ligo. Kasneje pa si želim za- la obiskovati treninge." igrati v 1. bgi in tudi v tujini. Luka Zavrž nik i píitor Mat ic Na katerem m«shi v ekipi Kajco je s podporo domaĆih> igrate in za katere klube ste že igr^t? "Starši me podpirajo in kar precej časa namenijo loasti- "Igram na poziciji 3 in 4 v ka okrog tekem in treningov. Oče Igor je tudi včasih igral košarko in zato naju z bra-dovljica, eno sezono pa sem tom še toliko, boij razume." članski cHpi. Do sedaj sem igral večino časa v KK Ra- igral tudi za mladince K K Triglav iz Kiaiija." Kaj vaša prednost na igriš* ču? "Predvsem borbenost in nepopustljivost v igri, seveda pa tudi kolektivni duh^ki ga nosim v sebi." Ste 2adovoljm s treneriem? "S trenerjem Mitjem Mebla- jem se poznava še iz mladinske eidpe in se dobro Imate kakšnega vzornika med igralci in kateri klub vam je najbližje? "Moj vzornik je pokojni Dražen Petrovič, trenutno pa mi je najljubši Erazem Lorbek. Med klubi navijam za ekipo Reala iz Madrida." 4 t « Imate kaklen moto? "Sport je prava stvar.' Je dober za telo in predvsem za vzgojo." r- \ ( ( \ \ \ \ I 1 1 • ( I I ( I I I I I I I ( i I L, _ _ _ _ ^ ffî J. JP^^JP^ B P, J,, i HCPFEiÇîS i EUERRILIA BIKES d.o.o., C30DeŠIĎ9B. ŠKORJA LflKA TEL: 045137-308, gjerTilia6IkesBstol.net, wAWJuerrill&bikas.si UGODEN SERVIS SMUČI IN SMUČARSKE OPREME O a ss 10% Ni trenira o košarke Pevka Manca Špik je s športom na "ti". Telovadi na power platu in obiskuje fitnes. Mata Bhrtoncelt Manca Spik je znana pevka, doma z Bohinjske Bele. Visoko, v višino meri 180 centimetrov, in vitko postavo ima že v genih, kljub temu pa za svoj stas skrbi tudi s Športno aktivnostjo. Kako se. znana dovenska pevka znA^e v iportri? "Bom rekla, da sem s športom kar zelo na ti, se pra^a, da sva velikokrat v druščini. tiiano stala na smučeh, imam prespani noâ- Me pa vibradj-pa zelo rada sneg in komaj ska vadba dobro zbudi, prebu- kam, da bo zapadel Upam, da bo letos dobra zima." di vse čute in da energijo." pa je biJa zelo zapietena. namreč po tem, da sem bila že v osnovni šoii tako visoka in ko smo sé pri telovadbi po- Omenili ste, da vadite na p> wer platu. Zakaj ste izbrali ravDo to vadbo? "Vadim pri moji kozmetičarki Karmen, s katero se poznam že zelo dolgo časa. Vedno ima kakšne dobre stvari. Verjamem ji na besedo in priporočila mi je to vibracijsko napravo. Poskusila sem in moram Spoft vam torej ni tul. Ga ladi stavili v vrsto, je bil samo so- tudi spremljate? "Zelo rada spremljam hokej. Moj oče me je že kot majhno punčko vozil na tekme v Pod- mežaklo. tako da sem že od majhnih nog navijačica Jesenic. Vedno mi je v Čast, ko me povabijo, da pred začetkom reda in discipline. Tako je kakšne tekme na ledu zapo- bilo tudi v srednji šoli." jem slovensko himno. Hokej Šolec Grega višji od mene, jaz pa takoj za njim. To je takšna zgodbica, ki mi je v spominu ostala iz osnovnošolskih let. Telovadbe se spomnim tudi po kar strogih íjřjteliih, kd so nas naučili (smeh). Sem zagovornica red, da sem bila po prvem tre- je še vedno šport, ki ga rada )e biU telovadba za vas bolj slogana zdrav duh v zdravem telesu. Vsaj dva do tri- ningu tako zelo utrujena, zelo sem čutila vsako mišico, da pogledam v živo, grem na tek- nuja mo, druge športe pa sprem- meti? pred krat na teden se ukvarjam s sem vedela, da je to dobra za- Ijam po televiziji. Spremljam športom. Potrebujem kondi- ' deva, primerna tudi zs žen- tisto, kar je aktualno." cijo, predvsem pa rabim to, ske. Z vajami ohranjam kon- kar rabi vsaka ženska: potrditev, občutek, da se v svoji koži dobro počuti." Takšno postavo imate verjetno že v genih? "Res je, da sem postavo podedovala po mojem očetu, ki je visok 195 centimetrov in zelo vitek za svojih več kot šestdeset let. Od njega sem podedovala te gene in sem zato zelo vesela." didjo, mišični tonus. Zelo rada obiskujem to vadbo. Njena dobra stran je tudi, da mi ne vzame veHco časa." Ste kdaj kaj trenirali? Glede na vašo višino, bi bila lahko la>šaikarica> To mi vsak reče, da sem za- 'Telesna vzgoja je del učnega procesa in prav je \àko. Je pomembna za otrokov razvoj. Je pa res tako, da starej- ši kot si, bolj se zavedaš pomena telesne aktivnosti za zdravte in za DOstavo. Rada C*\im ka vadba? Kako "Power piate aktivira vse mišice v telesu. Zaradi samih vibracij v petnajstih minutah vadbe nadomestiš uro in pol gotovo trenirala košarko ali sem urejena in rada se do- odbojko. Nič od tega. Odbojko sem igrala ljubiteljsko, trenirala pa nisem nič. Hodila sem v glasbeno šolo, igrala klavir, tako da sem se odločila za fiTnesa. Glede na današnji umetniško smer, ne za šport." tempo življenja je to idealna rešitev. Poleg t^a je to vadba z minimalnimi obremenitva- bro počutim v svoji koži. Za to veliko naredim. Ne samo, da hodim telovadit, Karmen me tudi masira, mi neguje kožo. Rada imam tudi urejene nohte, dvakrat na teden sem pri frizerju ... Sem res Si niste nikoli želeli postati tista prava ženska.' dobra športnica? Kako še skrbite za svoj stas? mi na sklepe, zelo priporočlji- "it kot majhna punčka sem In kako bi se Manca Špik "Kljub genom je treba za po- va tudi za starejše ljudi. Z njo stavo kaj tudi narediti. Ni več mišice ojačaš in îih ne odebe- tako kot pri petindvajsetih. PriWižujem se tridesetim in \'sako leto se pozna. Telo se liš. Na tej vibradjsld napravi delam različne vaje. Karmen tri vedrio doda kakšno novo. zelo spreminja. Telovadim na Po vadbi sem zelo utrujena in power pîahj, orbitrcku, obis- povsem prcznojena. " kujem fitnes. Poleti rada plavam, igram odbojko na mivki, Uživate med vadbo? sanjala, da bom igrala klavir, da bom hodila v ^asbeno . Staiša sta mi nato res ku- odrezala na kakšnem rekreativnem tekmovanju, na primerna teku? pila klavir in mi to uresničila, "Tek ni moja disdphna, ker ugodila moji prošnji. Smo pa z očetom veliko smučali in se rekreirali. medtem ko raje ne tečem, saj imam občutljivo koleno, Poii- "Pride tudi kakšen dan, ko mi je muka, auip^ veni, da mo- Po Čem se spominjate športne vzgoje v osnovni in srednji zaradi občutljivega kolena ne tečem. Če bi me dali na kdo, na spinning, bi verjetno priila kar daleč. Ponava^ grem za tri četrt ure ali na orbitrek ali na kolo in prevozim okrog dvanajst kilometrov. Na cesti mi smučam, čeprav zadnjih ramTo je predvsem po kakš- "Predvsem po eni stvari, H je pa ne kolesarim veliko. Že dve nekaj sezon nisem ravrx> pre- ni zaradi nastopa ne dovolj zelo simpatična, v tistih letih leti kupujem dcbro kolo." trikrat na tôden ukvarja s športom. Pri vadbi na power platu jo "nadronjie" nrena kozmetičarka Karmer I i A športni glas. torek, 17. noverabra 2009 13 ortn t rem t v* • mestu mirosiav Braco CVjEnČANIN Smučarji in tisti, ki so kakorkoli povezani s tem športom v Kranju, ga poznajo. Od je tisti, ki vam bo najbolje pripravil smuči za sezono in zraven še postregel z najkoristnejši* mi informacijami, ki jih rabita 7J1 pravilno raho in vanje svojiřt smuči in smučarske opreme. Ime mu je Drago Debeljak, diplomirani ekonomist, ki izdeluje smuči in snežne deske» ki izdeluje UPS smuči, tekaške colke, ki ima trgovino smučarske in deskarske opreme in nudi njihov popoln servis, ki izdeluje naprave za širjenje smučarskih čevljev in prodaja servisne stroje ziiainke Reich- mann. Dra|0 je zato največji v tem poslu v Kranja 2e leta 1876 se je dmžina Debeljak začela ukvarjati s kolarstvom, danes že skoraj Drdgo Debeljak Čarskega središča na Pokljuki in Rogii. Drago pravi, da se naval na smučarske servise začne ta- Debeljak priporoča obisk smučarskega servisa po vsaki.peti ali lesti smuki. Bolj ko boste skrbeli za vašo popolnoma izumrlo obrtjo. koj, ko Krvavec dobi belo opremo, manj stroškov bo- Leta 1933 so že izdelali prve smuči in so znani po tem, da so smuči z robnikom in kapo. Tudi letos je tako in ste imeli in giede na današ- servis že dela s polno paro. nje cene smučarske opreme Pred prvo smuko Drago pri- îa .nasvet ni zanemarljiv, V '/rtilne tehnike, ki zahtevata nove poti učenja, hitrejše, neposrednejSe, učinkovitejše sisteme, ki prepriùjo vse ljubitelje smučanja, ki se lotijo takega učenja v žeiji, da do popolnosti obvladajo novo tehniko smučanja. maso začeli izdelovati pre- poroča natančen pregled Dedra Športu imajo tudi Učenje se začne z 00 centi- ccj pred Elanom. Podjetje Dedra Šport ima danes pet smučarskih čevljev in smuči ter okovja. Za tiste, ki redno zaposlenih ljudi, ki smu6 ne shranjujete pravil-niso brez dela niti v pole- no oziroma jih ne pripravite tnih mesecih. Podjetni Drago že neka) let proizvaja sredice za izdelovanje boirdov, smučarskih desk za Elan Avstrija. Podjetje se je lotilo tudi izdelovanja tekaških rolk, ki jih vse veČ uporabljajo tudi rekreativci, pri nas in jih bodo Se veČ z nastankom novega tekaško s mu- za sezonski počitek, pa je obisk servisa še posebej pri» prodajalno smuči in zelo pomemben podatek je tudi ta, da si lahko smuči tudi sposodite v preizkus» preden se odločite za nakup. Posebna zanimivost so De- metrov dolgimi smučmi in potem se napreduje na 125 centimetrov do!ge in na koncu ste že po nekaj vadbah popolnoma pripravljeni za "standardne" smuči, s poročljiv. V Dedra športu dra UPS smuči, ki so lastna katerimi boste uživali v novi proizvodnja in je skupen tehniki, projekt s Kranjčanom San- Drago Debeljak je najin podijem Murovcem, UPS po- govor zaključil z vabilom na bodo že o b prvem stiku z va-šimi smučmi vedeli, kaj je treba storiti, zato bodite za popolno oskrbo brez skrbi. Preverijo lahko tudi stanje vaših smučarskih čevljev ali smučarskih desk. Drago meni učenje s podaljšanimi smučmi! UPS smuči so ustvarjene za kombiniranje tako imenovane zarezne in sneg z dobro pripravljeno smučarsko opremo in se priporoča za kakršenkoli nasvet, povezan s smučarijo. V družini Debeljak so karving smuči izdelali v skoraj enaki obliki^ kot so današnje, že leta 1968. ake smuči so v tistem obdobju uporabljali predvsem turni smučarji. Drago je že četrta a * generacija družine, ki se ukvarja s smučmi in smučarsko opremo. GG mali oglasi 04/201 42 47, i-pošta: malioglasi@g-glas.si www.gofeniskiglas.si A bsolutni zmago valeč belih strmin Lahko, elastično in zračno tudi na belih strminah. Navdihuje nas nova jakna - vetrovka z aktivno membrano c_change. Lastnosti delovanja membrane so presenetljive, saj sov določenih parametrih celo boljše od paroprepustnih membran velikana Gore-tex. Sliši se razburljivo, sliši se zmagovalno! Karme k Kioba£a Bližajoča se zima je razlog, da sem ziL vas poiskala zmagovalca bdih strmin. Čeprav moram priznati, da se v primerjavi z lansko in predlansko sezono niso zgodili neki tektonski trendov* ski premiki, je pa opaziti večji tehnološki napredek v materialih. Na lestvici najaktualnejših oblačil za smučanje in deskanje je privlačna novost • trisiojna vetrovka 2 aktivno c_change membrano. C.change membrana je odličen Scboellerjev tehnološki dosežek, saj v primerjavi z ostalimi hidrofobnimi membranami omogoča za z$ odstotkov večii prenos vlage navz^'en. Zasnovana je Tako. da s e aktivno odziva na spremembe temperature, vlage in aktivnosti. Aktivno- sti so lahko visoke ali pa smo v mirovanju. C_change je prava rrimikrija narave, $âj deluje kot borov stprž. ki ik U mm 'O Vodni rtolp«C' 3 0 000 ram mvt!) vtcďnkt {dihan^r): 1s.900 ret vifdaoft (ihvoprepustaostj; * • 1 •»ft: ù ■ 6 dobra pAropKpuiDMSt & • j) dobra paroprepiiitnnst Cl • 20 Milidju MmpreBistmMt Elastičen material nam poleg anatomske konstrukcije omogoča neovirano gibanje in udobje. Si predstavljate kakšne akrobacije vse boste lahko zganjali? To je res vetrovka, ki misli in dela z se glede na vreme odpira in vami. zapira. Membranska struk- Lahke, elastične, trislojne tura se odpre pri visokih cemperaturah ali pri povečanih aktivnostih in ohranja optimalno telesno klimo. Presežek toplote in vlage pa i>dvťde navzven. Pci ohladk- vetrovke so primerne za vse vrste smučanja, odlične pa so tudi za druge zun&nje aktivnosti, kot so pohodništvo, plezanje, tek. C.change bo i^dgavuril ua vs«^ tt^mpera- vah ali v mirovanju se mem- turne spremembe. brana znova zapre in je v toplotno oporo telesu. Seveda pa ima c.change bionska klimatska membrana še druge odlične lastnosti; trajno ščiti pred dežjem, snegom in vetrom, odlično diha, se hitro suši in je elastična. Drage smučarke in smučarji, če je bOa pravkar opisana jakna - vetrovka dolgo varovana skrivnost in na voljo le inovativnim ustvarjalcem ter testiranjem, je sedaj napočil čas, da začne pohod * « nove generaaie m osvoji tudi bele strmine. i Y ř ĐEĐRA sport, Draqo Oeóeuak e.». c£sta Staneta Žagapja 45 4000 kranj • izdefava alpskih, UPS ir> vodnih smuči, • izdelava tekaških rolk - DEDRA - izdelava naprdv u Širjenje smučarskih čevljev - Udetava strojev za servisiranje smuči in boafdov - servis s m u čir board ov In smučarskih čevljev ' prodaja in servis smuči in boardov Elan - prodaja servisnih strojev Retchmann - Izposoja smučarske In boarderske opreme - pooblaščeni servis Elan, Alpina, Reichmann < •»f v SMUCi iN s 3ERVIS " BOARDOV m -V fu id » *T ' Om StMCu «d 4000 Kmm tBúBáCU iíUá. n2u bikt-5 TAC5N 1211 LjuOijan.i Smdr^r.o le).: OWbU 23 42 iT^fíi ' A 2 ú .si • » . SENC! c ron sí A ' 420U Set i \ 14 Športni glas, torek, 17. novembra 2009 smuc t rt za vse življenje To je vodilo udeležencev Svetovnih iger za veterane, ki potekajo že od leta 1985, to zimo pa bodo v prvi zimski različici organizirane pri nas. Vilma Stanovnik Glavna ideja tako imenovanih Svetovnih masters iger je, da na njih lahko tekmuje vsakdo. Tako tudi ni čudno, da svetovne igre veteranov potekajo pod geslom "izziv se nikoii ne konča", udeležencem pa je blizu preprosto življenjsko vodilo "šport za vse življenje ". Po izvedbi osmih letnih iger je to zimo napočil čas. da se športniki veterani prvič po Košr. merijo ie na zimskih igrah. Tekmoval bo tudi Jure Te bodo od 25. do 30. januarja 2010 potekale na Gorenjskem, saj je občina go-5;titeljica Bled. poleg tega pa bode tekmovanja v alpskem sveta, od Kauade, ZDA, Francije. Češke, Nizozemske :er seveda domače slo- smučanju potekala v Kranj- venske ekipe. Med tistimi, ski Gori, tekme v hokeju na ki že težko pričakujejo zače- ledu na jesenicah, v Kranju in na Bledu, tekme v teku iek Svetovnih zimskih iger veteranov, sta tudi alpska na smučeh in biatlonu na smučarja Christian Maier in Pokljuki, tekme v smučarskih skokih pa v Tržiču in Kranju. Kot promocijski špor v okviru FIFA {Sveto- Jure Košir, v teku na smučeh bo nastopil Tadej Valja- vec, pa tudi nekdanji smuča rsld skakalec [ože Štibar. vna nogometna zveza) bo na Na turnirju v malem nogo- igidh potekal tudi turnir v dvoranskem nogometu- * "Trenutno je prijavljenih Že več kot dva tisoč udeležen- metu pričakujemo Miio^- va Cerarja, pa tudi |aneza Hočevarja Rifleta in Toneta Forr.ezzija Tofa. Ker veliko cev jz dvainStIridesetih dr- Športnikov še želi tekmova-žav. Med njimi je več kot ti, smo rok prijav podaljšali 500 alpskih smučarjev, okoli 400 tekačev na smučeh, 200 skakalcev, 100 tekmo- do 25. decembra," pravijo pri Si sportu, kjer so prevzeli organizacijo iger. Te pote- valcev v biatlonu in več kot kajo pod okriljem Medna-30 hokejskih ekip. Navdu- rodne organizacije za ma- šujoče je prav število hokejskih ekip, saj so se prijavila moštva iz različnih koncev sters igre, ki deluje pod pokroviteljstvom Mednarodnega olimpijskega komiteja. www.2010masterseames.com OCX) Cutim sport. 2S- januar 2010 mastiks KM _ ^ .ALOMIO F 1/5 idu PftUAUI NA DOŽIV SVOJO olitT>p^|sKO izkusnio. Soiie^aie iahko vsaK www»2010mdstersgdmesxoiTi X9UU IM St SPORT ďoc. rN3sloyna0MAà B1ATMLQM UMÁM IFCEL LOVE PRODAJNA MESTA VSTOPNIC: vilDO'^K v CjI/r;^'^:. in i^jf^^r^rku. ^cr^i^i in ^v'ûla Loi^olsbćpo.i pr':o:i "Ô ni': prod<9i& www.eventim.sj. kii'.'''« '.'.r^'c 01/^20-6000 KOn^pdS 8)9 83.9 J« ^ » ♦ pnaariJR m beruis Gorenjesavska cesta 11. Kranj T: 04 202 64 42 E:info®aha.si. $:www.aha.$i De/ovni cas: pon.- pet: od 9 -12 ure. 15 -19. ure sob. od 9 ' 12 ure i6 Športni glas, torek, 17. novembra 2009 o rt ni utrinki V športni dvorani Medvode je od 7. do 15. novembra potekalo prvo uradno evropsko přvenstvo v badmintonu za igralce do 17 let, ki je bilo sploh največj tekmovanje v tem atraktivnem športu v Sloveniji. Prijavljenih je bilo 369 tekmovalcev iz 39 držav. Največ medalj za mlade badmintonrste z Danske. e Odprtje prvenstva je bilo še posebej slovesno: ravno prav dolgo în zanimivo. Folkloristi iz KUD Oton Župančič Sora so v narodnih nošah predstavljali vseh 39 držav udeleženk. Prvenstvo je potekalo v organizaciji Badmintonske zveze Slovenije in v izvedb! Badminton kluba Medvode. Mladi badmintonisti so tekmovali na šestih igriščih, ipcptoimaiascrtonceu Vzdušje je bilo dobro vseh devet dni tekmovanja. Takole so v ekipnem delu svoje kolege bodrili člani slovenske ekipe. V ospredju dva Iz BK Medvode: Matevž BItenc in Blaž Kastelec. Poseben pozdrav slovenske ekipe pred prvo tekmo. Vodil ga je Urban Turk, kapetan reprezentance» sledilo pa mu je poskakovanje po taktih, kdor ne skače, ni Sloven'c. £ktpa Slovenije je štela deset fentov m pet deklet iz šestih klubov, največ, pet, iz BK Medvode. Najboljšo uvrstitev sta dosegli Kaja Stankovič in Kim Novak med dekliškimi dvojicami (obe iz BK Ljubljana), ki sta se uvrstili med t6 najboljših. V tekmi za med osem Najboljši na prvenstvu so bili Danci. Poleg ekipnega so osvojili še štiri posamične sta bili boljèi Finki. 1 ma»», cem ONCitI .. ostali egistrîranih okrog lie 22. \ FOTÛ! ^MâftâKA i H-;.. A GORENJSKI GLAS torek, 17. novembra 2000 EKONOMIJ r\ / FIN> i stebn.zará ^g-^as. si 17 se ne bo selil Tudi Termopolu recesija ni prizanesla. Ugotavljajo preveliko odvisnost podjetja od nemškega partnerja, ki je tudi njegov lastnik. Na Sovodnju načrtujejo širitev. ŠTT efan Íjjígi So vodenj • Pred nedavnim nato preselilo v lastne novozgrajene prostore. Prvi posli za sedanjega smo v uredništvo prejeli pis- lastnika firmo Eichner iz Co- mo, v katerem nekdo od za- .burga v Nemčiji so se zaíeli poslenih opozarja na infor- leta 1987. Sodelovanje se je madje o tem, da namerava postopoma povečevalo in v nemški lastnik proizvodnjo začetku 90. let smo dobili Termopola preseliti na Polj- tudi prve njihove stroje. Desko. Ukinitev pxxijetja z oko- set let kasneje so pri Eichner-li sto zaposlenimi bi bila se- ju odkupili prve Termopolo- veda hud udarec za vas na ve delnice, najprej od države, koncu Poljanske doline. Po pojasnilo smo se podali k nato pa so jih začeli odkupovati tudi od delavcev. V začet- Primožu Pečelinu, ki je vod- ku leta 2005 smo se iz d d. ja obrata in prokiirist Termo- preobHkovali v d. o. o. in izvodnja še vedno teče v dveh izmenah» v režiji pa smo ob polletju predvidoma do konca leta uvedli skrajšan delovni tednik. Velik problem postaja splošna nelikvidnost, saj plačila dobivamo tudi za mesec in, več po zapadlosti računov." pola Sovodenj. Eichner ima nekaj nad 98 odstotni lastniški delež/' Temiopol je letos slaviJ pet« V uredništvo smo dobili pis* mo enega od vaših zaposle* Dih, ki izraža bojazen, da bo nemški lastnik preselil vašo proizvodnjo na Poljsko. Pravi, da se take informacije ši-njo med zaposlenimi. "Podobno pismo sem tudi deset odstotkov našega pro- jaz prejel. Mislim, da se sum Primož Pečelin let svojega obstoja. In kaj je danes vaš glavni meta. Ker Ustnik priskrbi in te dezinformacije o prese- Kateri so bili pomembni proizvod? tudi material, je to v bistvu litvi porajajo zaradi napove- mejnild na tej poti> "Še vedno so to mape, dodelavni posel." v Termopolu se je začela vendar ne več tiste klasične. dane zamenjave direktorja, ki je Nemec in kije na prejš- predelava plastičnih mas z preproste, pač pa mape za Tovrstni posli večinoma ne njih delovnih'mestih delal varjenjem folij z visoko frek- arhiviranje • največ jih na- prinašajo dobrega zaslužka, tudi s Poljsko, Kitajsko, Indi- venco na strojih, ki so jih iz- pravimo za dokumentacijo Je pri vas drugače? 10 ter Turčijo. Zagotovim deUli sami ustanovitelji, pri v bolnišnicah, ter mape, do- 'Ne. Tudi pri nas je za^lu- laJiko, da o seUlvi Terniopola čemer je treba kot začetnika polnjene za pripravo kalalo- žek skromen in v teku so po- ni bilo prav nd>enega govo- omeniti Matija Ivanušo. Sle- gov. Klasičnih map, ki jih iz- govori o povečanju umih po- ra, nasprotno: pripravlja se dilo je varjenje polietilena s delujemo na avtomatih, je stavk, ki se že pet let kJjub širitev obrata v Sovodnju." toplotno impulznimi stroji sedaj manj, prevUdujejo višjim stroškom niso spre- prav tako na začedcu lastne mape, ki jih prilagojeno na- menile. Tudi plače so zato Iq kakšni so vaši načrti za izdelave. Začelo se je z izde- menu naročnika izdeluje- skromne. Nekaj delavcev do- prihodnost? lavo plastičnih dežnih plaS- mo lučuo. Težimo k izdel- biva minimalno plačo, tudi "Vsekakor ždimo povečati čev, plastičnih plenic, plastič- kom z večjim vložkom dela sicer pa imamo plače na rav- Ustno prodajo, saj je kriza nih etuijev in nato map, ki so in znanja ter s tem z večjo ni kolektivne pogodbe.' postale naš glavni proizvod, dodano vrednostjo. Devet- p>okazala, kako neugodna je naša skoraj popolna odvis- Podjetje je začelo delati v deset odstotkov izdelkov de- Kako v Termopolu občutite nost od lastnika in le njego- prostorih zadružnega doma, lamo za lastnika, vrednost- sedanjo gospodarsko krizo, vega trga. 2elimo povečati prodajo doma, v Avstriji in v "V teh petdesetih Jetih na- državah na območju nekda- tam delalo kar 18 let in se no pa to predstavlja osem- recesijo? šega obstoja so bili v Termo- nje lugoslavije. Kot sem že pok vseskozi vzponi in pad- omeniJ. pa pripravljamo širi- ci. Trenutno tudi našemu tev Jermopola. Iskali smo podjetju ni prizanesla reče- ceÍonovelokadje-vTodražu sija, do lani poleti pa smo in Poljanah, vendar sedaj pri- imeli dela celo več, kot smo pravljamo dograditev v So- ga sploh zmogli. Proti kon- vodnju. Sedanja krÍ2á sicer cu lanskega leta se je pov- te načrte nekoliko odmika, praševanje umirilo, letos pa vendar smo prepričani, da začelo upadati, najhuje v bomo začeli graditi prihod- tretiem četrtletju. Trenutno nje leto. Pridobili naj bi okoli sta 102 zaposlena. V tem sedemsto kvadratnih metrov času se je zmanjšalo število novih proizvodnih površin, 7Jïposlenih s 116 zaradi treh kar pomeni prihli^^o Četrti- upokojitev, nekaj odhodov no obstoječih, Širitev proiz- dnigam ter neobnavljanja vodnje pa seveda pomeni pogodb za določen čas. Pro- tudi dodatno zaposlovanje." IguagANA Pokojnine ne bodo prizadete V petek so se o probierru neplačanih socialnih prispevkov v prostorih vlade sestali predstavniki delavcev Mure, Industrije usnja Vrhnika, LTH, Steklarske nove ter sindikatov s premierom Borutom Pahorjem, dverra ministroma in drugimi sodelavci. Ugotovili so» da sistem odlaganja plačevanja socialnih prispevkov deluje neprimerno, saj sedaj ni psnove za to, da bi s poplačilom zaostalih prispevkov odpravili nevarnost, da bi bili delavci prizadeti pri pokojninah. Dogovorili so se za individualne izračune pokojnin in da bo vlada poiskala takšne rešitve, da pokojnine zaradi neplačanih pri-spevkov ne bodo prizadete. Predstavniki delavcev in sindi« katov so ostali skeptični in nezadovoljni, saj da so podobne ubljube le dobili, zahtevajo pisni odgovor oziroma zagotovilo, da bo dogovorjeno tudi ufesničeno, Posebej nezadovoljni 50 delavci Steklarske nove, ki je bila v lasti države, zato bodo tudi s tožbo zahtevali zaostale plače, plačilo prispevkov In odpravnine. S. Ž. IgufigANA Prekinjen socialni dialog Predstavniki sindikatov so v petek protestno zapustili sejo ekonomsko socialnega sveta, saj se na dan, ko je po Sloveniji stavkalo nad trideset tisoč delavcev kovinske in elektro industrije, niso strinjali z izhodišči za socialni sporazum. Ta naj bi zavezal socialne partnerje k opredelitvi najnujnejših ukrepov za izhod iz sedanje krize in za nujne dolgoročne strukturne reforme. Izhodiščem, ki so jih pripravili na vladi, predstavil pa minister za delo, družino in socialne zadeve Ivar) Svetlik, očitajo, da so zgolj načelna, da ne ponujajo rešitev aktualnih problemov, predvsem dviga minimalne plače, neplačevanja prispevkov in razbremenitve plač. Ocenjujejo, da vlada za sedanje probleme nima pravih rešitev. Nad ravnanjem sindikatov so bili presenečeni tudi delodajalci, ki S ponujenim sicer tudi niso bili zadovoljni, ne zdi pa se jim prav, da se socialni dialog prekinja. Minister Svetlik pa je dejal, da izhodišč z bolj konkretnimi ponudbami brez nadaljnjih pogovorov viada ne bo pripravila. S. 2. Obrestne mere se bodo zvišale Po napovedi Velimirja Boleta se bodo obrestne mere precej zvišale, še zlasti posojilne. Cveto Zaplotnik na mera naj bi letos znašala ..............................................................................5,2 odstotka, prihodnje leto Predoslje • Zdmženje bank 5,9 odstoflca in v letu 2011 Že Slovenije je tudi letos pripra- 8,1 odstotka, depozitna obrest- vilo Dneve slovenskih banč- na mera pa naj bi se z letoš- nikov, tokrat so bili v četrtek njih 24 odstotka povzpela v in petek na Brdu, tema pa je letu 2011 na veČ kot štiri odbila času primerna: ukrepi stotke. Predsednik uprave monetarne politike v razme- Nove Ljubljanske banke Božo rah finančne krize in odziv JašoviČ je Boletovo napoved bank v kriznih razmerah. Za glede zviševanja posojilnih uvod je Velimii Bole z Eko- obrestnih mer komentiral, da nomskega inštituta Pravne obresti na tako nizki ravni, fakultete predstavil napoved kot so zdaj, verjetno dolgo ne gospodarskih gibanj za leto bodo mogle zdržati, saj se 2010. Kot je dejal, se bo go- bodo sicer pojavili inflacijski spodarsko okrevanje po krizi pritiski. Zviševati se bodo za- začelo do konca letošnjega čele tedaj, ko bodo jasni znaki leta, vendar bo v letu 2010 še gospodarskega okrevanja: šibko, sredi prihodnjega leta podjetja pa se bodo ob višjih pa je tudi še možno rahlo po- obrestnih merah še težje od- slabšanje. Po njegovem bo ločala za zadolževanje. Ko je gospodarska last prihodnje Andrej Rant, namestnik gu^ leto 1,1-odstotnainietokasne- vemerja Banke Slovenije, je 3,6-odstotna, javno finai;č- predstavil xikrepanje in politi-ni primanjkljaj pa naj bi v ko Evropske centralne banke letu 2010 predstavlja] pet od- v kriznih razm«h. je dejal, stotkov BDP-ja, v letu 2011 pa da je finančna kriza spodbu- 3,9 odstotla. Iniladja bo niz- dila zahtevo po večjem nad- ka, obrestne mere se bodo zoru nad finančnim poslova-precej povečale, še zlasti po- njem. po večji transparentno- sojilne, bančni krediti 'se sti in po oblikovanju enotnih bode povečevali umirjeno, finančnih standardov v Evro Referenčna posojilna obrest- pl in v 2DA. Vec za rezervacije, dražji viri financiranja Skupina NLB je do konca septembra ustvarila 12,5 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo. Cvno Zaplotnik ne. V jamstveni shemi za ..................................... podjetja je na tretji in četrti Ljubljana « Nova Ljubljanska dražbi dodeljeno kvoto izko-banka je v prvih devetih me- ristila 67-odstotno, uspešna sedh letošnjega leta ustvarila 57,2 milijona evrov dobička pa je bila tudi na peti in šesti dražbi. Na dveh dražbah pred obdavâtviio, NLB Sku- za kredite po jamstveni she- pina pa 12,5 milijona ťvrov. rni za obCane je pridobila Na letošnje poslovanje sku- skupno 19,9 milijona evrov pine je vplivala ekonomsko kvote. Tovrstna posojila so v finančna kriza, ki se je odia- vseh poslovalnicah banke žila v poslabšanju kakovosti na voljo od 19. oktobra da- portfelja in posledično v več- Ije, posojilo za stanovanjski jem obsegu rezervacij in namen ali osebno potrošnjo dražjih virih financiranja. Bi- pa lahko pridobijo tudi tisd, lančna vsota skupine se je v ki z banko poslovno ne so- devetih mesecih povečala za delujejo. 4,9 odstotka, na 19.852 mili- Nadzomi svet NLB se je jonov evrov, bilančna vsota pred časom tudi sporazumel banke pa za 9,1 odstotka, na s tremi člani uprave • Aloj- 15.788 milijonov evrov. De- zom Jamnikom, Matejem poziti podjetij, prebivalstva Naratom in Miranom Viři- in vseh drugih, ki sodijo v t. čem o predčasnem nekrivd- i. nebančni sektor, so se v nem prenehanju mandata s skupini zvišali za 13,5 odstot- 30. novembrom letos, nova ka m v banki za 16,9 odstot- člana uprave Marko Jazbec ka. Krediti nebančnemu sek- in Robert Kleindienst pa bo- torju so v skupini upadli za sta petletni mandat začela 1. 3,iodstotka.vbaiikipasepo- decembra oh pogoju, da bo- večali za pol odstotka. sta dotlej pridobila tudi dovo- Banka sodeluje tudi v ljenje Banke Slovenije. Upra-obeh jamstvenih shemah, va banke se bo s tem zmanj-takc za podjetja kot za obča- šala s šest na pet članov. « » i f i è i8 KMETIJSTVO cvet4>.zaptoin i k @g-gias.si GORENJSKI GLAS torek, 17. novembra 2009 Letna // inventura A/ Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik je predstavil dosežke ministrstva v prvem letu sedanje vlade. CvetoZaplotnik Ljubljana • Kot je dejal, so pripravili sveženj kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, s katerimi blažijo posledice globalne gospodarske in finančne krize. V okviru kratkoročnih ukrepov so iz obdavčitve izvzeii plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, zagotovili kmetom večje povračilo trošarine za pogonska goriva v kmetijstvu in gozdarstvu, uvedli davčne Minister Milan Pogačnik olajšave za zavezance z nižjimi dohodki v kmetijstvu in s kmetijskimi zemljišči. Na investicijske olajšave, zagoto- področju gozdarstva, lovstva vili Štiri milijone evrov dodat- in ribištva so pripravili podla-nih podpor za pridelovalce ge za prednostno podelitev tita m rnJcka in dodatno fi- koncesij za izkoriščanje dr- nančno pomoč za mleko v žavnih gozdov hribovskim in gorskim hnetijam ter pode- Kmetijsko ministrstvo bo " gospodarje- rihodn e leto ri ravilo ^ divjadjo in za nbiške pn nje e o pnpra o okoliše. Na področju vame proff^zn ohranjanja kme- ^rane so dvignili starostno tí| in podeželja v gorskem niejo za testiranje govedi na in hribovskem svetu. bolezen "aorih krav" (BSE) . pri rednem zakolu na 48 letu 2010 ter pospešili izpla- mesecev» zmanjšali pomore čevanje subvencij. V okviru čebel m sprejeli zakon o so- dolgoročnih sprememb pri- obstoju gensko spremenje- pravjjajo na ministrstvu stra- nih rastlin z drugimi kmetij- tegijo razvoja kmetijstva do skimi rastlinami. Osnutek leta 2020 in novo zemljiško zakona o promociji kmetij- politiko, s katero želijo izbolj- skih proizvodov usklajujejo v šati varovanje najboljših okviru širše delovne skupi- kmetijsldh zemljišč ter spod- ne. tako da letos še ne bo v buditi obdelovanje in promet parlamentarnem postopku. Gorenjs ka 96 MHz RAD Ô z a RADOVÊDN 0 1 i \ Skupaj poisčimo najbolj prijaznega postnega uslužbenca/ko! Verietno ste Ka; presenečeni, kada* se v sotsem costnem nabiralniku ne znajde nič, nid en sant oglasni letak. Šele takrat porrislimo. kako zelo 9n>o odsÀsni od poŠte ozirt^ma njenih pctštnih delasA^ Morda niste vedeli, da pismonoše za dostavo postnih pošiljk na Gorenjskem op^jo 8.996 Kilometrov poti na dan. Od teoa 569 Kilometrov pes, 985 kjbfnetFov s kotes), 1Ô99 ki^^metrov z motoqi in 5.6^ kjlometrcpv z »A^mobíií. Po^ na Gorenjskem pa cHéče od 5.000 dc 15.000 uporabnikov na dan. Osupljivi podatki, marne? Ker Qoren)skj glas er^komemo pokrtva območje Gorenjske, prinašajo pa ga pismonoše, ki jih marsikateri naročnik vsaj vsak torek in petek težko pričakuje, vas vabimo k sodelovanju. l?polnrte glasovnico in nam jo do 24. novemtxa pošljite na: Gorenjski glas, Bleíweisova cesta 4, Kranj, ali nam pi^e na: koticek(^^las.^. Tako t>otno 2 vašo pomočjo czbrali najpfija^ejsega poštnega usluzbenc»/ko. kt bo nagrajen z zasluzenim letovanjem. Deset izmed vas pa bo prejek> praktične r^agrade, ki jih podeljuje Pošta Skivenije (osebne znamke, letna rriapa znamk). Glasujem za: Poštah Moli podatki: * Ce ne po2Aaie ime<^a in Drimkâ ooárfie^a na KaSon dela oz ctmočie Inastov) Mief aeidijca. lahko uocšete samo poèio. poâil^. Gorenjski Glas O MSTA SiOVENffb Sama na Katarina Tome iz Gozda po smrti moža in hčere sama gospodari na osemnajst hektarjev veliki gorsko višinski kmetiji. Odtlej sama opravi tudi "moška dela\ v okviru dopolnilne dejavnosti pa vsak petek peče kruh v krušni peči. Cveto Zaplovi k Gozd • Zveza kmetic Slovenije je ob svetovnem dnevu kmctic za kmetico leta izbrala Olgo Tičar, gospodarico kmetije m Zgornjem Jezerskem, a če bi ta laskavi naziv podelila "sosedi" oa razglasitvi, Katarini Tome, kandi- A M J 4 1 1 % 1 _ — «MM « K ^ ^ 1 ■ .• ■ 1 datki Društva podeželskih žena Svit Tržič, tudi ne bi storila napake. Zakaj^ Njena življenjsla zgodba je pretresljiva: Katanna je v treh mesecih ostala brez dveh svojih najbližjih. Odtlej sama živi in kmetuje na gorsko višinski kmetiji v Gozdu (v tržiški občini), pri večjih delih ji pomaga sin, sicer gospodar na kmetiji v Podljubelju, odkoder izvira tui sama. Kmetijsko gospodinjsko Šolo je skupaj s še dvema sestrična* ma obiskovala v Avstriji, saj Katarina Tome med peko kruha je inauia želela, da bi se dobro naučila kuhati. Po poro- sreči še i4-letna hčerka. 2iv- kruha. "Še ko sem bila ti." pravi Katarina, ki je aktiv- ki 1978. leta se je preselila v ljenje se ji je obrnilo na glavo, doma, sem pri mamini peki na tudi v tržiškem društvu na kmetiji je ostaîa sama ... rada naredila "svoj" hlebček, podeželskih žena in v župnij- . "Z delom se zamotim, nav- peke sem se učiJa v gospo- sld Karitas v Križah, V okviru ' Pn kruhu je denar vsak ^^^^ poskušam ostati trdna, dinjski šoIj, kruh sem potlej _ teden, pri živini najprej v ^ znotraj boli Dolgčas je. naj- pekla tudi za domače potre- x ^ pol leta. les pa ima tako huje je ob nedeljah, prazni- he. Ko sem registrirala do- ^^ Jonetjl smo Že slabo ceno. da se ga ne kih: v delovnih dneh sem polnilno dejavnost, sem za to tovali, da bi se ukvarjali s splača sekati." zvečer zmatrana in hitro za- opremila posebno sobo in turistično dejavnostjo, a spim," pi^vi in poudarja, da postavila novo peč, za katero . nam je bolezen to prepre- se je dela s traktoiiem in z pa ugotavljam, da st v ujej Morda bodo načrt Gozd, na moževo kmetijo, ki drugimi kmetijskimi stroji slabše peče kot v stari in da ufesoiflU mou nasledniki obsega osemnajst hektarjev naučila že prej. Na kmetiji porabi tudi več drv." pravi » zemljišč, od tega je pribli^o redi tri goveda - eno kravo do- Katarina in dodaja, da je pe- ^ enajst hektarjev gozda, osta- jiljo in dve teleti ter dvajset tek dan za peko. Takrat iz ~ lo so travnild in pašniki. Oba ovc Goveda se poleti pasejo moke, vode, kvasa in soli, društva se udeležuje preda- z možem sta ob delu na na pašnika v Gozdu, ovce v brez kakršnegakoli dodaja- vanj, izletov, tečajev in delav- kmetiji hodila v službo, v tr- okviru Društva rejcev ovc njabarvil, zamesi testo, iz ka- nic - plete j o, kvaČka jo, izdeîu- tiški Peko, Najprej je kot Tolsti vrh na Krišld planini, terih potlej naredi majhne jejo pirhe, voščilnice, v okvi- "presežek" ostal doma mož, Prodaja teličke in jagenjčke, hlebce. V peč jih naenkrat ru Karitas obiskujejo ob bo- potlej, ko je mož zbolel in je zre HOVÍE 40, CEflKUE roh 18.)1.?0Û9; VP VIRANT, ć o.tj,. KOPRSKA UL &6, LI fOWÚII DEiiCRC rok A: 03.12.2009, ANASSY. d.0.0.. GOINIK 60LMK rok do: 03.12^00S: ANASSY. đ.o Q., GOUIIK 83, GOLMK PUKA rok ^ 29.11.2009; OZS. ZD flAOOVLflCA, KO-PAU^KA C. 7. RAOOVUICA ttUnOilUU ffOBMZU PROIZVODNI DELAVEC; rok đo. 18.112009^^ AKCCO H.fl.. 40,0. BRNČIĆEVA UL 15 î. 1231 U-^ĆE SKL^I^CNI OSLAVEC; rok do: 2l.ll20Ûd; AOEŒOH.R..đo.o.8ANĆIĆEVAQL m, 1231 UČAftUČE SOBAACA-âtôïfLXA: nk ». 03,122009 ALPE ADAlA TUR12£M, loo. ŠMAflTINSKA C. 1§2 G, U ŽELÉTOKRIVEC: rok do: 25.01.2010, lOk dO 07.012010; [»AGAN ILI EV, S.P, STT^AŽARJEVA UL 13. LJ GftACBENt OaAVEC, nk do: 27.11.2009: GROS. Ce 0.. K/ani LJUaUAN»A C. 4. KfWU DEIO V LESNI PflOIZV.: lOk do 01,122009; BRANKO AMBR0Ž1Ć S.f. LfSOAU SOVOKrU 4. dOVOD£NJ VARNOSTNIK RECEPTOR; rok do: ?9,11?009: PLLtS OHerTA. 10.0,, VRTNA UL ti. Kflft SEKAČ. ŽIČNIČAR: rok do: 24.11.2009; VIA MAIJS, d 0 0. Železndu, 3AVĆA 46, ŽELEZNIKI mmm rok do: D7.12.2009: AĐSCCO H R, do.o. ^NČl-CfVA UL 15 B, 1231 U-ČRNUČE mtLt rok do: 39.12.3009. R£A METAL, do.0., RAJ^ VAUL18.2250 PTUJ tmm rok do 21 n.2Q09; SAT COKTROL d o 0, POŽE» NIK laCEflKUt unonuuB nk do: }712.20Q9: ADECCO H R., d.c^.o., BPNČ)-CCVAUL 15B. 1231 U-^fiNUCE íiamĚirttum rok do: 27.11.2009: flfiOUNE, d.0.0, GORENJ-SKA & 19 A. 1234 MENOEl Mmmčui jok do: Cf712.2009. ADECCO H.R., doo., BPNÙ- 15 B. 1231 LJ • ^\A Oo. 0701.2010. AlE> KUDUZOVIĆ dP. Mh JAVČeXAUL 15.1291 ŠKOFLJICA nk 0!X 19.112009: hrA dji«. C V hCSm LOG 64. y roh do'^9.11 ?Û09, URl^HTA tev^P nZK rok do: 22.11200^ TRANSPORT MIKLI&. ůod qomí fipm 1 1274 cabrovka TEREMSKIKOUERCIALJST; rok dO' 13.12.2009, KO-' NIK.doo.Tno^1.23dOSLi^mjGRAOEC ' PRWAJA.EC VOZOVNIC; rok do; 29.11.2009; RTC KRVAVEC, d.d.. GRAO 76, CERKUE , Of^TiRWSTFOAlINDaAVECVPROIZV.nAOiX i 18.112009VIP Vtfwa. loa. HDPRSKA UL as. U . ZMiaiTUMH . rok do: U12.2009i DON DO^I. d co. Uerlila Tft : ĐINOVA POT 2 A. 8330 MrUKA niRUUTĐIIIR rok do; I0.12.2009; ELVEZ, do.o., UL ANTDWi JdUèitA 35,1294 VIŠNJA GORA 9Mtmmm ' rok do; 0612.2009; TISK ŽNiQARlC.d.o.o. lAZE 7. KRAai nmnMRniA ' rok do. 2111.2009; M PflOTDKOLARNE STD-; RfTVE RS. PREOOSUE 39. KRANJ ' EXeiMSUTElUn ' rok(}o:2011.2009:60$CH,lo.o..TACENSKAC. 12,1210U.t6NTVIO rok do: 28.11.2009; GRAD, d.d, Bled, GRAJSKA ^ c. 44. BLED : rok da 0212.2009; GRAD, id. Bled, GRAJSKA i C, 44, BlED ! KOBUaUST i rok do; 03.12.2009; A KV1CK. d.o.o.. POUANE • nadSkofjdldkoi3.pclanenaoSk.low n&u nitanH i&euai TBINIK SPLETNIH STRANI IN SPLHNIH f^îè^ TEV, tok di: 27.11.2009; KREATIVNE IDEJE, lo.o.. PLESÎ 9 A. 9000 MURSKA SOBOTA DIPL K. mUllÍTVJl (VSI rok do: 19.11.2009; ISKRA PR3. d.o.o.. SAVSKA LOKA 4. KAANJ UM. nPL mL Mmutím m nnouTiE rc* do. 21.11.2009; m. dCko.,POT K ^IŠČU 33,1231 LJ - ČRNUČE DIPL ML tfDDEZUE m) rok do, 20.112000; srao, d.d. Biod, CRAJ8KA C. 44. BLED DIPL EUMOm flm tok do. 27.11.2009: AGi?KtJA U SERVIS. IGRIŠKA ul 14. U PROf. UKINKIZBOJE rok do: 15.11.2009; OŠŠK. SKAUL 1. SK.LOKA •MESTO, ŠOL : Oft. KM» i rok do 29.11.2009; 02G ZD 80H1NJ. MUOlh^ ! SKA C. 1. BL£D i rok do* 29.1; 2009.0Z6 ZD JESENICE, C. MAR> ! ŠALATTTATB.JESfNICE i rok do; 29.11.2009; OZG 2D RÍMVLIICA, KOPA« ! LiSKAC. 7.IWD0VLJICA ! rok dO' 10.12 2009; 0Z5 ZD TRŽIČ, BLEJSKA C. i 10. TRŽIČ tok do: 22.11.2009. ÛOREX. d.o.o, PODREČft 5. hlAVČIČE rok do: 1112.2009. TEHř«CAR. do.o,, BR9DE 20. ŠK. LOKA DU mmmt SKMUT SPLU rok do; 29.11.2009; OZG ZD BOHINJ. MLADINSKA C 1.6LEÛ rrt do; 21.112009; EMS S&3MI, do.O.. GRAC 75. CEfJKLi rok do; 26.11.2009; MAI^Č ANTON S.P., DELAVSKA C. 16, ŠENČUR rok do: ?6.n,2D09; ^TIP. d.O.O.. STARA FUŽINA 12. BOHIKJSKO JEZERO : TOM ZBUHTIER «C j OfL BEffnUi KlHCflK ! rok do: 20.112009. BOLNlàJlCA GOLWiX, OO- 5 rnkrirr lçl1lPftflQ:07ft7n^ ' NIK 36 GOLNIK I 10. mmxmmíitáitňíáĚkasiauBk SWELAVÊC PRI SVET. ZAVAFL STCBITEV TO; nk do: 21.11.2)09, AGENTA 36 do,fl.. STIGNE 27. U KWTROLOR ÛSCENJA IN VZDRŽEVANJA; rok ttr 29.11.2009; EES. do.a, LfSKOŠKOVA C. 12. U ZASTOPNIK I ; rok do: 04.012010; MERKUR vartMaHriQ, dl. DUNAJSKA C. 58, U ZASTOPNIK I; rek do. 15.02201D; MERKUR vafwainica, dd, DUNaj5K>|| C. se, u NEPREMIČNINSKI POSREDNIK; rok do. 03.12. VAL NEPREMIČNINE, d o.o, TfiŽAŠKA C. 116, U oka stara c Mag sPEOALjn rawnu rok do 10.122009; OZGZD R/SDOVUICA, XOWr UŠKA C. 7. HAOOVLflCA IBOKIBOLSU STBOlOnU PIZJOTeFtAFCVT-fRlPRAVr^íX rOK OO: 22.11.2009; C&^ER MATiVŽA LANGUSA, RA> VUK:A.C,NA JEZERCA 17, AA lil 11 Ut màiWfmtMW roK do. 06.122009, V GOZDiJ. O.OX»., SMlEDN ŠKA C. 132 A. KRANJ ornjćtt tok de: 1B.112009; aORA. d.o.o., Z6, 8ITNJÊ 133. ŽABNICA rok do 21.11.2009: ZV0SK0TÎL5ANS.P. C S-LEZARJEV 9. JESENICE rokdo: 17.112009: âL del meu ? .in^PFAfE;-TROVR^IK. S.P.. PARTIIANSKA C 52, 3320 VtlfNJE nDmmvm rok do: 13.12 2009; ACRlA TURIST, doo, TRU- HAHJïVA U. 52, U SSMU PMinU IZDSMZM NATAKAR: tok do: 0312 2009: ALPE ADRtATU RIZEW. i 0.0.. ŠMARTINSifA 1152 G. U HAlAKid: rok do 05122009; MIRAU ANŽIĆ SR, MUDINSKA UL 2, KMl ■I ous nnDUBUE tUiimzrmu , ir*rV\'731170ng;n0N00M.d00 • LOGOPED; lOk dO 17.11,20&9: 026 ZD ŠK. DINOVA POT 2 A, «330 MOUKA LOKA, STARI C. 10, ŠK. LOKA ■tfîBOJBlTto ' : tok do: 2cl11.2009; ENERXON. d.O.O.. ZEJE PRI : vu Prav laXo veVNm» ctfv ecottaw nooi, KOMEND1107,1218 KOMENDA ^ • Otier'Tt idígtifí, posedne Oajft aha- EL ÎTTOSdrmitil ' V» «vwn marfaioâ poûan SO OffSfn , -, —-. : • «a «Olas* líMk» oúfficťnň shA P »rate a li« » rok do 1911.2009; 1SKRA PRO, d.OJJ, SAVSKA ! «đ^ LOKA 4. MANJ • ta domrii slv\i 2tvo6» RS ii aposiovB^ft miAtmmmtXMnan wtp7/ww»rewa tu: I i Orr rok dO' 2ai T.2009; TRtHia áM. LJUBUAN j SKA C. 86 1230 DOMŽALE i 4 » 5f GORENJSKI GL^S torek, 17. novembra 2009 ZANIMIVOSTI / KAŽIPOT info@g-gias.si 21 Biserni jubilej zakoncev Bizovičar Pred šestdesetimi leti so v cerkvi sv. Urbana v ŽIrovskem Vrhu zvonili poročni zvonovi za Apolonijo In Jerneja Bizovičar. Suzana P. Kovačič osem let živela na domačiji ....................................... ženinih staršev, potem so do- Kranj • Apoionija in Jernej mačijo prodali. Preselila sta Bizovičar iz Predoselj sta 24. se ▼ Predoslje, kjer sta naj- oktobra praznovala biserno pre) vzela kmetijo v najem, obletnico, na isti datum kot pot«m sta kupila hiâko. čez sta se leta 1949 poro61a. V leta pa s svojimi pridnimi ro- cerkvi sv. Siksta v Predosljah kami še sezidala hišo. Jernej je bila ob njunem (ubilejuza- se je kmalu po selitvi v Pre- hvalna maža. Oba sta bila ro- doslje zaposlil v Intcksu, nc- jena v PoljansW dolini, Apo- kaj let za njim še Apoionija lonija v vasi Kremenik, Jer- in oba sta v tej delovni organizaciji dočakala upokojitev. V zakonu so se rodili Ani- nej v Zadobju pri Luânah in oba izhajata iz velikih družin. Poročni zvonovi so 24. okto- ca, Francka, Majda in Rajko, bra pred šestdesetimi leti za- Mama je bila vnukinjam in zvonili v podmžnični cerkvi sv. Urbana v Žirovskem vnukom do vstopa v vrtec oziroma šolo tudi varuška. Se- Vrha Gospa o ohceti pove: dem vnukov in osem pravnu- Apoionija in )ernej Bizovičar na zahvalni maši v Predosljah "Po obredu smo šli najprej k kovje še danes njuno veselje, nam domov na kosilo, zvečer ko lu obiščejo. "Veliko sem Kljub spoštljivim letom še bilanta in zaključita: Zz za- pa na kmetijo moževih star- klekljala, pletla, šivala. Tudi vedno sama poskrbita zase in kon je potrebno medsebojno šev, kjer smo se veselili celo vrt in rože so mi bili vedno v si skuhata. "Ko je kaj večjega spoštovanje. Med nama ni noč. Kljub drugačnim ča- veselje/'pravi Apoionija, ki ali ko je tieba k zdravniku ali bilo nikoli "ta pravega" kr^. som, kot so danes, smo na bo prihodnje leto praznovala v trçovino, pa nama je v veli- Danes pa si želiva samo še ohceti imeli meso, potico, devetdeseti rojstni dan, so- ko pomoč hčerka Majda, ki zdravja in čim več prijetnih krofe, mošL" Po poroki sta prc^ pa je dve leti mlajši, stouje v isti hiji," povesta ju- uricv krogu družine," Zlata zakonca iz II vkopane II hiše Zakonca Meta in Avguštin Draksier iz Škofje Loke sta poročena petdeset let. Danica Zavri Žlebir čas arhitekturna posebnost, ....................................... načrtoval jo je profesor Du- Skofja Loka - Poročila sta se šan Moškon, Meta pa si je 7. novembra 1959 v Ljublja- primer v zemljo "vkopane" ni, skromno, nič kaj pom« hiše šla ogledat v Švico. Se pozno, pravita Meta in Avgu- danes zbuja veliko pozomo- štin Draksier. Tudi zlatega ju- sti, življenje v njej je zaradi bileja niso proslavili 2 drugim sončne lege, lepega razgleda kot s kosilom za povabljene v in vsega, kar življenje v njej eni od gostiln v okolid Kra- dela udobno, zelo prijetno. njs. Je pa lep praznile, scgia rakslerieva za ogrevanje šata Drakslerjeva, preseneče- 130 kvadratnih metrov hiše na. kako hitro tečejo leta. porabita letno okoli devetsto "Posebno turbulentno je litrov kurilnega olja. "Vedno bilo dc^janje od osemdese- sem si želela nekaj drugač- tih let naprej, ko sva se lotila nega, kot vodnar po horo- Meta in Avguštin Draksier / fo^^ c^a« mv^,« gradnje hiše," povesta za- skopu sem pač bolj uepo- konca, Id sta prej živela vsta« slušna," pravi Meta. Njene let, Avguštin, ki je bil v enem še vedno v veliki meri suče novanju na Partizanski cesti, so bile namreč ideje, mož pa od ljubljanskih podjetij za okoli hiše. Ukvarjata se z vr- od leta 1989 pa v zanimivo jih ie izvajal, kar v smehu prodajo avtomobilov, pa 15 tom, Avguštin tudi s pSOm, grajeni geosolami hiši na prizna Avguštin. Sedaj sta !et.Imatahčerkoinže2i-let- Meta rada bere, gleda izobra- pobočju starološkega Kam- oba v pokoju: Meta, ki je de- nega vnuka, sin pa živi v ževalne oddaje in izdeluje nitnika. Hiša je bila za tisti lala v LTH v Vincarjih, že 22 Nemčiji. Njuno življenje se kreme. Novo balinišče na Ravnah Občina Tržič se je odločila, da dobi naselje Ravne novo balinišče. Prvi del objekta bo dograjen prihodnjo pomiad. Stoian Saje čUo, da omogoči gradnjo no- aprila 20j0 bodo postavili ru objekt. Tržiški župan Bo- ....................................... vega balinišča. Športni ob- kovinsko ogrodje s streho in rut Sajovic je napovedal, da Jdit - Naselje Ravne je med jekt, ki bo služil tudi za re- izdelali asfaltno pteščad s šti- bo občina zagotovila v pri- večjimi v tržiški občini. Po kreativne namene, bodo rimi stezami za balinanje. V hodnjih letili denar za drugo rušenju šole in igrišča na Za- zgradili ob finančni pomoči prvi fazi bodo zgradili tribu- f^ gradnje. Med njo bodo lem rovtu prcbivalccm pri- Ministrstva za šolstvo in ne za gledalce, razsvetljavo izdelali sanitï^rijp in skladiš- manjkuje površin za šport In šport RS ter Fundacije za in vodovod in uredili okc^co če, obložili stavbo s fasadni rekreacijo. Edini športni ob- šport jekt je balinišče, ki je zelo zastarelo. Odstraniti so morali s parkirišd. Kot meni pred- mi ploščami in uredili ogre-Novembra bodo odstranili sednik Balinarskega kluba vanje. Stavba bo uporabna stari objekt in prestavili ka- Ravne Dare Primožič, bo to tudi zunaj sezone balinanja. tudi del nadstreška, ker zanj bel za elektrarne BPT Tržič, velika pridobitev za vse bali- Prd>ivald se bodo lahko po-niso imeli dovoljenj. Zato se Decembra naj bi začeli gra- narje v Tržiču, kraj pa bo zimi družili ob raznih špor- ie vodstvo Občine Tržič odlo- diti novo balinišče. Do konca končno dobil sodoben šport- tih. Kranj v znamenju folklore Krishna Dželiiović vembra, od g. do 18. ure pa ..............................................................................bo dan odprtih vrat v garde- Kranj - Folklorna skupina robnih prostorih v Stražiš- Sava iz Kranja letos praznu- ču, na Medetovi i {bivši jc 60. obletnico delovanja. samski dom). V soboto, 2S. Ob jubileju bo več priredi- novembra, ob 10.30 bo sko- tev. V sredo, 18. novembra, zi mestno jedro Kranja ob 18. uri bo odprtje razsta- organizirana parada, istega ve v avli Mestne občine dne pa bodo ob 17. uri na Kranj, razstava bo odprta kranjskem pokopališču čla- vsak dan od 9. do 18. ure. V ni skupine položili venec soboto, 21. novembra, bo v na grob pokojnega nekda- primeru lepega vremena njega vodja Kira Deskov- pohod na JoŠta. kjer se skega. Teden folklore se bo bodo srečale vse generacije zaključil v soboto» 28. no- savskih folkloristov. V po« vembra, ob 19. uri v Prešer- nedeljek, 23. novembra, od novem gledališču, kjer bo 20. ure naprej bo večer od- slavnostni koncert. Ponovi- prte vaje v osnovni šoli v tev koncerta bo v nedeljo d) Stražišču» v sredo, 25. no- 18. uri, kran) Raz^ava v domu upokojencev Stanovalci Doma upokojencev Kran) bodo letos že 29. leto pripravili razstavo svojih ročnih del. Na ogled bo ta četrtek in petek med 9. in 17. uro ter v soboto in nedeljo med 10. In 12. ter 16. in 18. uro. Stanovalci vabijo v prostore delavne terapije. V. S. Kranjska Gora Dobrodelni koncert Dihaj z nami V četrtek, 19. novembra, bo ob 19. uri v Dvorani Vitranc v Kranjski Gori dobrodelni koncert za pomoč otrokom s cistično fibrozo. Vsa zbrana sredstva bodo namenjena nakupu dihalnega aparata. Na koncertu z naslovom Dihaj z nami bodo nastopili: Alenka Godec, Anika Hon/at. 6pack Čukur, Ziatko in Coto. M. A. . HALO - HALO GORENJSKI GLAS teefon:04201 42 00 NiioiiF» (Ala>Q i^cnumo m T«(cfoAii CM/HM2-00.«Mj^H oxbno iv« Biciwcwvi inx<« poprin-itoui^Hjkdin^nKi do lilXurfiCnuMliyMn ponMbvtUrt JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 4340 RADOVtJKATEL:o4/5^iS249. Izleti: MADŽARSKETOPUCE: n -1.12., 17. ^2.^20. i2.;TRST: t8.11.; RIM 19.11.-22. nTOPOlSČJG^: 30.11. CJUTOMER*80ŽK!NF PROGRAM: 23. >2. • 26.12.; PALMANOVA - TOVARNA ČOKOLADE: v 72.; ŽIVE IASJŒ V RAZKRI^Ui 26,12; 2.1.2010 Obvestila o dogodkih osjavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve o )aku Čopu Žirovnica • Odprtje razstave in domoznanski večer o planinskemu fotografu jaku Čopu bo jutri, v sredo, 1$. no-vembra, ob 19. uri v knjižnici Matije Čopa v Žirovnici. Kako se pri vas reče? Ribno - Srečanje v okviru projekta Kako se pri vas reče?, kjer boste pregledali hišna imena, ki ste jih nabrali za naselja Ribno, BodešČ«, Koritno m Selo, bo v Zadružnem domu v Ribnem jutri, v sredo, novembra, ob 18.30. Sejem rabljene in nove smučarske opreme Železniki - SK Domel Železniki 21. in 22. novembra pripravlja tradicionalni sejem rabljene in nove smučarske opreme, ki bo v OŠ Železniki- Sejem bo odprt v soboto od 9. do i8. ure, v nedeljo pa od S. do 16. ure. Predstavitev knjige Mali roboti Radovljica'v Knjižnici A. T. Linharta se bo v Četrtek, 19. no- vembra, ob 18. uri začela predstavitev Mali roboti, ki jo bo predstavil njen avtor Andrej Koložvari. V knjižnicah za otroke )esenice • Jutri^ v sredo» 18. novembra, bo ustvarjitlnd delavnica Škatla za živali ob i6. uri, v četrtek. 19, novembra, bo ura pravljic on 17. uri, v petek, 20. novembra, bo Brihtina pravljična dežela ob 10. uri. i I > h > 22 KAŽIPOT, OGLASI infoí^g-das.si GORENJSKI GLAS torek» 17. novembra 2009 Slovenski Javornik • Danes^ v torek, 17. novembra, bo raču« i Sovoddnj • Delavnica za spretne prste Oživimo domek se bo nalniška delavnica od 16. do 16.45. v knjižnici začela v petek, 20. novembra, ob 18. uri. Radovljica • Pravljica Sladka kaša, pripovedovana z waldorf- skimi lutkami, se bo začela jutri, v sredo, iS. novembra, ob IZLETI 18. uri, pravljica in ustvarjalna delavnica Veseli hranilniki pa se bo začela v četrtek, 19. novembra, ob 17. uri. Zimski pohod k bolnišnici Košuta Preddvor - Občinski odbor borcev za vrednote NOB Pred- Bohir^ska ôîstrica . Ustvarjalna delavnica Ime mi je Rudolf t ^^^^ občane na Zimski pohod k bc^lnišnid Košuta, ki bo se bo začela jutri, v sredo, »8. novembra, ob 17. uri. v soboto, 21. novembra, z začetkom ob 9. uri s parkirišča Bled . Ustvarjalna delavnica Adventní venčki se bo začela v I VaSkarjem v Bašlju Zaključek s kulturnim programom petek, 20. novembra, ob 17. uri. Ško^a Loka - Pravljica o lešnikih se bo začela danes, v torek, 17. novembra, ob 17.30. bo ob 12. uri v gostilni Majč v Preddvoru. Lučine-Sivkd-Pasja ravan Kranj - Planinci kra'njskih upokojencev vabijo na 4-urni pohod Luči ne-Sivka-Pasja ravan In sicer v četrtek, 26. novem» Žiri > Ura pravljic In videorisanka se bosta v knjižnici začeli : bra. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do A jutri, v sredo, 18. novembra, ob 17. uri. ponedeljka, 23. novembra. Poljane - Delavnk:a za spretne prste Čarobno drevo se boza- i Pohod po Podbrezjah čela danes, v torek, 17. novembra, ob 17. uri. Železniki - Pravljica Ježek * krojač se bo začela jutri, v sredo, 18. novembra, ob 17. uri. Podbrezje - Franci Pretnar iz Podbrezij, ki je predsednik komisije za šport in rekreacijo pri Društvu upokojencev Naklo, vabi v četrtek, 19. novembra, na zadnji pohod v tej sezoni, ki bo potekal po Podbrezjah. Zbirališče bo ob 13. Trata • Delavnica za spretne prste Čarobno drevo se bo v • uri pred kulturnim domom v Podbrezjah. Pohod bo v knjižnici začela v četrtek, 19. novembra, ob 17. uri. vsakem vremenu, zaključen pa bo s pogostitvijo. MojeDeloxom Izberi prihodnost MOJ€ DELO. spletni marketing, d.o.o., Lilostfojska cs44c. I 1000 Liubjana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEĆ INFORMACIJ iN ZAPOSIFTVENIH OGLASOV (300 - 500Î NA; www.moiedelo.com, info 07 12. 2009. VeC na wiww.moteclsio. com. Komercialist r^ terenu m/ž (ûor^riska) Vâàe delovne nalogs bodo: svetovanje in Trženje ra podrodu meritev sevanj (ra6- esteais) in ^dravstveco diagnostiKo, delo na terenu z vnaprs] dottcenmí str^>karri. Nujn« so izkuir^ n« poikoćiu dir^MnoQa Henjs in zelo zažc*Of^o oerioun? cobra;- ba zdravstvene, farr^ceiíske smef>. Maselj, d, o. o, Pelruućeva \ 1230 Oomž^, pnfave zbtramo do 06. 12. 2009. Vaà na vvMv.mo^delo.com. Samostani komercialist m/2 (Bled) V »Cf Kole4ka ir gradTanÊàtva. dobro znanje angle^tega jaaki, pogaalsKe sposobnosli, sposobrKsti k>D(rania. odgcMvnođ, zgoxtrrxBl. Nudirro redPtt delovno razmeoa, dobri delovni rezultaâ bedo nagrabi. PMT KTuno conv merce. Bed. d. o. o.. Pot na 4260 Sled, zbiramo Oo 05.12 2009. na www rnoÍ9<Í9k>.Com. Manager za prodajo m/i (Kranj) vztrajno, odoćr>o ft urejeno osebo, mirte so odHčne trtenjske in orpa- nizac^ske sposobrxssti, (zobiazba na/nanj VI. stopnjo, prednost imajo kandidab s lehniérK QDbrazbor;a rnžjh stopiiiahhekor>(xrisKo r^av^fh, otTifiznoaK^ jo nemškega In angleškega jezika - clair)e sposobnost, akušf^ s podroća neposredne prodaje, epft kategorije 8. organiziranost kot s. p.. Famitv Prost, d o o.. âmar1irEsK£ ceste 102; 1000 Ljubljana, prijave zbiimi do 24, It. 2009. Već rawMiv.moíedfro.com. Fiziota lapavt m/ž (Snovik • Kamnik) v kotekbv vabino rcvega sodelavca za delovro mesto fsioterapevt m/ž, tšće-mo oseDo z ictra^o izobrazbo fiziotempevta ali dplomiranegs ftzíoterapevía. Iq je kon>^a>atM-đi in k> ko^xmikAcije z 90St woself, kj oMadsi$loi.i«jur-t«iri.si ENOSOBNO stanovanje, 45 m2, balkon. 3. nad.. Škola Loka. If C41/ 234-992 wos7?s DVOSOBNO slanovanje klet •» drvarnica. cca. 60m2vbk)ku, Jesentce, T&vćarleva utica (oH parku), If 04VS49-914 w w w * j li I ^ ta n * & i KRANJ - okoHca: iS, 45.42 m2 v nad. Te6stanovan>sl>e hiše obn. i. 09, mirna oKoiica, čudovtt razg ed, 69.0&0eur, SVET RE d. o. O., Nazor- levaui. 3, K/diij, «051/237-031 DVOSOBNO stanovanje, opremljeno, 69 tT\2, Planina 2, lepo sonćno. o> novtjeno, ® 031/374-201 eoo«» HISE PRODAM ^KOFJALOKA-Pođubnik;3S, 76.86 m2.de(r>oobn,1.0ê 10/12, razgled na okoliéko naravo, 2K urejeno 112.000 euT, SVET Ht O. O. C.. Na2one«Q«Ji 13, Krtmi, tr05V237-C'3l KRANJ ; hiáa 163.66 m2 a štirim iS sian.. obn. 1. 09, pražni pro^tgr. n>u- žen nakup posameznih onot. 239.000 eur, SVET RÊ d.0.0,, NazorjevB i.l. 3, 9 051/237-031 9000961 « fl r » li^irákLA Otll?.^ Smorjcva ulKa 7.4000 Kranj www. n cfpi e m >aii n C, g n d. si »-naslov: if/cH^gnJ.si 4281 04. fax:43S6 4 2S» >9 07 $56 57^ KRANJ-DRULOVKA, 126 m2. hiša, nova. 488 ni2 ze-nljišča, 3. li. K, P+r^, asfaltiran, dovoz, vsi prIkliuàKi do hise, cena 129.000, DFI d. o o., Slamitkaraka C la, Domžale, 9 051/ Ôt1-l32 PODNAftT, r>ov09radnja, 3. PGF, P*M 112 m2, parcela 661 ir\2. sena 159.000,00 eur, « 041/744-709 ODDAM POLOVICO ntse, 66 m2, vnajemza S let predplačilo, « 04/25-01-516. kji- čite od 18. ure dalje Koasm POSESTI KUPIH 2A2IOUIVO parceb, 500-700 m?, v okolici Kranla, tf 040/758^09 ITD NEPREMIČNINE, d.0.0. MAISTROV TRG 7 4000 KRANJ] EL; 04/23-S)'i 20, C4t/755*296> 040/204*661, 041/900-009 itd. nep'CTiiuiine www.itd4lus.si .not MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAH ODKUP, PRODAJA, PREPIS rablisnlh vozfl, gotovinski odkup, prodaja na obroke. MêPAX, d. o. o., Planina 5, Kranj. 0041/773-772, 040/77^ 772 90M938 PEUGEOT 306 XR I. 97, 1. lastnik, garaaran. lepo ohranien, o 04/20^ 25-6-7 AVTODELI iN OPREMA PRODAM VITLE, 12 V, 5400 590 900n33 JEKLENA platišča s onevmatikami 175/70/^19,4 Kuiii, utîyjiial m Kiivs al( Aveo. « 040/584027 TEHNIKA PRODAH TELEVIZOR, ekran 50 x 40 cm, u 20 eur, «04/20^2-297 STROJI IN ORODJA PROC^AU KOMPRESOR, 20Û litrov, 3 KW motor, « 041/637-10D 8«6«?s MIZARSKO - Doravnalko Sicar-profi v račurt v2amem kombinirko SOM, 9 ňOCBŮM GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL KUPIM SUHE smrekove pk}hQ, la^ko iz susil* nice, 9 040/29^413 sowe>e STAVBNO POHIŠTVO PRODAM POLKřJA radcní) dmenzq in vrai, ugoc^ TO. g 04/2»e0-l30.051 /427-576 KURIVO_ PRODAH DRVA «mcmkaali razžagana.* možna dostava. « 041/718^19 DRVA - meáana* buk^, ^ber, jesen, nrast, možnost razreza irt C^f^alOEUP, 9 070/323^33 DRVA bukova, cteho suha, cena 45 eur, mo2en razrez in dostava. O SUHA kostanjeva (frvs. 3 leta sta^ In železno peč na drva. večja, nova, 9 031/504-048 9CX92' STANOVANJSKA OPREMA POHiiTVO PRODAH KOMPLET kuhinisKo opremo m ol|ni goillec, ugodno, 9 04/23^3-501 GOSPODINJSKI APARATI PRODAH ZMRZOVALNO skrlnp Qorenje, 6 predalov in p)8alr>o mizo, zelo ugodno, 9 04/53-14-391 9Coe&&3 SPORT, REKREACIJA PRODAM eiUlARO, nov. -a O0I /206-724 BOM403 HOBI PRODAM DVA QOBELINA. ze O ugodno. 9 cena po dogovonj. 041 /952-648 Mcaozs ŽIVALI iN RASTLINE PRODAM SAONE SADIKE siann in novih sort, odprtoođS.do 18. ure, tt0l/3&43-195, 041/558-448. 041/641-843 PODARIM MLAOE muce, tr C41/7S4-547 9008760 ZDRAVE mucke. Ti 041/672-09$ 80cesaA KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM SEKULAR za žaganje drva. o 04/20- 46-5^8, 031/812- SEKULAR za žaganj dn/, 9 04^20-46-578.031/012-210 TRAKTOR Lamborghini, 75 jarsk, 4x4, latnik 93. usodrto, « KUPIM VRTAVKASTO brsro in enoredni Irak- toraKj Itruvač krompirja, « 041/e08 765 dC«692? PRIDELKI PRODAM 3 BALE panične $tame In ustrojeno ovčje kozo, « 041/262-342 eRINOVE jagode, zelo kvalitetne, očiščene, i^irane po 30 kg, cena 2 dosUvo 1.60 eur/kg, c JABOLKA za ozimnico In predeavo, Markuta, čado^je 3, Golnik. 9 JEDLNl krompir In Inko*o6i. 9041/35&461 za prasice JEDILNI krompir, koruzo in 1 9 040/355-865 KRMNI tr 16 KVALITETNO vino iz Vipavska ddlns, različnih soft m iščem lokalne prccaja!- ce Tomo Strukeli^ Seio 2 e. Cmi- će, «041/790-741 VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA, Starega teden dni, tr 041/ 51 Si 67 ĆB TELICO, brejo 7 mesecev, V 041/869-791 DVA BIKCA in dve relićki. s»an 4 mesece, LS. 9 04/26-23078 JAGENJČKE, « 04/25-22-083 8006933 KOZLA in kozo, V 041 /694-663 PRAŠIČA za zakol, domača krma in , starec 9 mesecev. It PRAŠIČE, težke tCOdo 150 kg, mesne paame, V03i/d$1-766 9006613 TELIČKI aimentalM, stari 6 tedr^ov, 9 04/53-33-409 MDMI/ TELIČKO simentalko, staro 14 dni, je. V 040/543-20S OSTALO PRODAM HLr/SKi gnof, biclo^, utežan, brez ailoea, umetnin gnojil in iaganja, (sa vr-tičkaleV dostawm, 9 040/845-660 ZAĐh4JE šipe v okolju za Zetor 25il jn 4S11 KM in krompir beli In nSeči, 9 -171 STORITVE NUDIM ADA^ACIJE, novogradnje od temelja rin «fn»hf» Notrani« nmol^. ff»5af1«, kamnite škarpe, urejanje m t^kovanje Ovof^, Z r^ašim ali vašim materialom, SQP B>tyqi SKALA, fl, n. O,. Stt^ievo 3 a, Kranj, 9 041 /22^74^ ADAPTACUE kopalnic, vodovodne storike. zidarska dola, polaganje Ke^a-mfčrih ploščic, montaža kopalrriško opreme, Pugelj Manan, s. p., Hcavlja 34, Poljano nad Škofjo Loko, 9 041/541-200 aawe'? ADAPTACIJE, vsa gradbena dels, no- omete, fasade, adaptacije, tia- dvonšča, ograje, kammte Skar» In dimnike, kvalitetno, titiru m poceni. SGP Beni, d. o. o., Strûevo 7, K'anj. 1*041/561-830 ASFALTIRANJE in tlakovanje, stn^jni izkop terer^a, prevzem komplet gradbeni*! del novo gradnje in adaptacije, izdeava fasad, izcelava škarp, AES, d.0.0,, Sadmkaoeva ul. 4, Kamnik, 9 051/023-095, 031/803-144 ASFALTIRANJE, dovoz, poti, parl^riéč pranih pošć, izd. tin škarp, Ađfovic S Co, đ, škova to, Kamnik, 9 041 /680-751 Ovorità, . robnikov, In k^ní-n. 0.. Jalov» SUnrMj ASTERIKS SENČILA Rozman Pet^, a. p., SenJćno 7, Krize, tel.: 59-55-170, 041/733-709; žatuaje, íokjji, la-me^p^ zavese, p^ise zavese, komamikí, marKise. wvAv «ušKms.net BELJENJE irt glajenje sten, odstnnje- vanje tapet. anUgllvičnI premah, barvanje oken, vrat, dekorativní omeli In opleski, kvalitetno in ugodno, Pavec ^o, s. p., Podbrerje 179, Naklo, 031 /392-909 DEUM VSA GRADBENA adaptacija kopalne, predelne Knauf, fasaderska dela ska, čiščenje poslovnih pust na vsa deka tO% a.p., Klđnćeva 48, 4000 0317427-127 DELA, stene po- Cabrio 9 TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, do 30 % prit^ranka pri ogr^ vanju. Prepiha In prahu rti veći Z^rânj-hnjp, 10 let garancijo, €E & MA, , o. 0., Ekslerjeva 6, Kamnik. 9 01/83-1 &r., obveznosti niso ovira. Tudj krediti na osnovi vozila in lea$tngi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert s.p., Mlinska 22,2000 Maribor, 02/252-48-26,041 /750-S60 ZASEBNI STIKI SKROMEN, pri;a20n. ua^^^n podlet- nik : otrokom, išče zvesto punco za skupno deto In življenie. 9 031/607-376 ŽENfTNA POSREDOVALNICA za vsa geriBracije, zaslor^ za nelade ženske, 031/505-495 RAZNO PRODAM 'GLAJTIJE' 22 x 26, deske zs opaž 20 mm, punie, okooalnikza kooco. Sdjalni-CO 23 žita. MVOR. tr 04/25-22-0&d vmm» WWW.CORENJSKICLAS.SI OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi Bruno Pirih, st. Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 17. novembra 2009, ob 13. uri na pokopališču v Bitnjah. Žara bona dan pogreba odg. tire daljev poslovilni vežid na tamkajšnjem pokopališču Žalujoči vsi njegovi Orehek, 13. novembra 2009 ZAHVALA t^ - ^ a- V 63^ letu starosti nas je zapustil brat in stric Ivan Mohorič iz Davče 3 2 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sode-avcem in znancem za izrečeno sožalje in podarjene sveče. Posebna zahvala gre g. župniku Mirku Turku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Davče in pogrebni službi Akris, Zahvaljujemo se tudi družini Jemec, Anici m Marjanu IXiSek, Društvu paraplegikov Gorenjske in osebju ter sostanovalcem Doma starejših občanov Preddvor. Vsem imenovanim in neimenovanim §e enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi 24 info(S>g'^s.si GORENJSKI GLAS torek, 17. novembra 2009 Anketa Počutimo se dovolj varne Simon Šubic Prvo vznemirjenje po že tretji letošnji eksploziji bombe na Gorenjskem se je Že poleglo. Naključno mimoidoče smo povpralali, âil se mordâ zaradi zadnjih dogodkov počutijo manj varne. Cofasd Mojca Hlebîe "Zaradi bomb me nič ne skrbi. S prijatelji se zabava-mo na krajih oziroma po lokalih. kjer je zelo majhna verjetnost za kakšne nevar- ne dogodke. Počutim se povsem varno." Boža na And rej iČ: •"Sama se ne počutim prav nič ogroženo, bolj pa me skrbi za brata» ki obiskuje tudi lokale, kjer je že počilo. Mislim, da je sicer Kranj še vedno precej varno mesto." Janez Rogelj: ** Posebnega strahu vsaj za* enkrat ne občutim, niti nisem oseba, ki bi se takoj predala paniki, je pa res, da se vse več starejših počuti manj varne, kar je zagotovo siabo." janež Rž^: "Kje pa si danes sploh še varen? Miloš Sajovic: "Mislim, da se varnost na Saj niso samo : Gorenjskem zaradi treh bombe problematične, vse : bomb nI poslabšala. Po manj varni smo v prometu, i moji oceni gre za splet kakor pravijo, še cepivo za : naključij, ki je pripeljal do novo gripo nI povsem varno : teh, sicer zelo neprijetnih za naše zdravje." i dogodkov." Bolni otroci so Potrjeni posamezni primeri okužb 2 novim virusom gripe pri učencih v Osnovnih šolah Ivana Groharja Skofja Loka, Tržič in Bistrica pri Tržiču. Suzana P. Kovačič Tržič • V Osnovni šoli (OS) Tržič so v petek zgodaj popoldne dobili obvestilo iz Zavoda zd zdravstveno varstvo Kranj, da je pri enem . učencu laboratorijsko potr-jena okužba z virusom nove gripe. "Takoj, ko smo dobili informacijo, smo vsem družinam soáolcev iz 6. a razreda. Id ga obiskuje ta učenec, po pošti poslali obvestilo, naj bodo pozorni na simptome bolezni in kako naj ukrepajo v takem piimeru. Od» zvali smo se takoj in naredili največ, kar se je v petek popoldne, ko. učencev ni bilo več na šoli, daio narediti," je povedala pomočnica ravna- telja OŠ Tržič Mojca čadež. V OŠ Tržič upoštevajo navodila za preprečevanje in širjenje okužbe, kot je temeljito umivanje Včeraj med prvo §ohko uro rok z milom, večkrat na dan razkužujejo kljuke na vratih in na drugih predmetih, pri katerih so od slcapaj devemajstih. prihaja do pogostih stikov z rokami. Imajo tudi izolirno sobo, v katero bi do prihoda stariev učencev v 6. a razredu namestili učenca, če bi zbolel v času pouka. / Foto manjkali trije, kar je manj, ravnatelj OŠ Bistrica pri Tr* žiču Štefan Žun. samo za laboratorijsko pregledane vzorce," je povedal V OŠ Ivana Groharja v ravnatelj Zlatko Koáč, in še: kot v preteklem tednu, in učencev nití učiteljev. Pov- kar kaže, da staršev po obve- sem drugače je bilo v OŠ Bis- stilu o potrjeni okužbi ni za- trica pri Tržiču, kjer jih je jela panika. "Panika tudi ne bilo od skupaj 464 učencev Škofii l/M so imeii do včeraj "So pa starši malce bolj pre- koristi nikomur. Prav je, da odsotnih 115. Na šoli je v še- v dveh razredih po en potr- vidni in otrok, ki so prehlaje- zdravi otrod pridejo v šolo, stem razredu potrjen en pri- jen primer okužbe z viru- ni ali vročični, ne pošiljajo v nenazadnje šolstó prostor rú mer okužbe t novo gripo, som nove gripe. "En učenec šolo, kot se je prej večkrat edini, kjer se otroci zbirajo dopis Zavoda za zdravstve- je bil bolan med jesenskimi dogajalo.'* Krožile so tudi in- in družijo. Vsak prehlad tudi no varstvo Kranj je objavljen počitnicami in je že pri po- formacije o pojavu virusa še ni nova gripa, starši naj na šolski spietni stranL "Šte- uku, drugi je Še doma. Na nove gripe v eni od enot ostanejo realni m predvsem vilo manjkajočih učencev v šoli je odsotnih nekaj otrok Kranjskih vrtcev, vendar je tem letnem Času ne odstopa in vam ne morem odgovori- včeraj Meâca BendČ. koordi- od prejšnjih let, ko je ravno ti, ali ie §e kdo med njimi natorka za izvajanje načrta pozorni na simptome, je povedal ravnatelj OŠ Tržič Stane Grum, kjer včeraj še tako prihajalo do različnih zbolel za novo gripo, ker za pandemsko gripo v Kranj ni manjkalo večje število virusnih obolenj," je povedal imamo povratne informacije skih vrtdh, to zanikala. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho. V sredo bo prevladovalo oblačno vreme, predvsem popoldne bo občasno rahlo deževalo. V četrtek bo precej jasno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. RS n AboP^, IJrj^ t à TOREK 6/12®C i SREDA C i ČETRTEK I 4/10®C o 17/10*0 o tieM • 17/14*0 k ran) Tradicionalni organizatorji, nov prostor Od četrtka do nedelje pri Zvezi učiteljev in trenerjev smuča« nja Kranj pripravljajo že 35. zimsko športni sejem. Ta se je zadnja leta seiil po različnih lokacijah, nova pa bo tudi letos, saj bo sejem v kletnih prostorih Mercator centra na Prim- skovem. Kot vsako leto bo možno oddati v prodajo rabljeno zimsko Športno opremo, vse od drsalk, smučarskih Čevljev, smuči, snežnih desk, konfekcije... Poleg rabljene opreme bo mogoče kupiti novo, prav tako bo možno kupiti smučarske vozovnice. Na sejmu se bo predstavil tudi Alpski smučarski klub Triglav, prav tako bo možno dobiti informacije o smučarskih tečajih, o možnostih izobraževanja za pridobitev naziva smučarskih učiteljev, o teku na smučeh in §e marsičem. Sejem bo v Četrtek odprt med 14. in 20. uro, v petek in soboto med 9. in 20. uro, v nedeljo pa med 9, in i6. uro. Vstopnine ne bo. V. S. škof)a Loka Obnovili cesto skozi Pozirno Ob cesti skozi Pozirno so letos zgradili nov podporni betonski zid in nanj pritrdili novo varnostno ograjo v dolžini 42 metrov. Ma tem odseku so obnovili in asfaltirali tudi občinsko cesto. Naložba je stala 65.356 evrov, od tega so uporabniki ceste prispevali 3500 evrov, preostalo pa je plačala občina Škofja Loka iz svojega proračuna. Obnovljeni cestni odsek so odprli v petek popoldne. D. Ž. Kranj Pocenitev naftnih derivatov Oanes so se cene naftnih derivatov znižale. 95-oktanski motorni bencin seje pocenil za en cent, na 1,125 evra za liter, 98-oktanski bencin tudi za en cent, na 1,143 dizelsko gorivo za 0,7 centa, na 1,061 evra, in kurilno olje za 0,8 centa, na 0,617 evra za liter. C. Z. Novorojenčki Minuti teden je v obeh gorenjskih porodnišnicah prvič zajokalo kar 49 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo iS deklic inii dečkov. Majlažja je bila deklica, ki je tehtala 2.450 gramov, najtežji pa deček, ki mu je tehtnica pokazala 4.050 gramov. Na Jesenicah se je rodilo ti deklic in 9 dečkov. Najlažja je bila deklica z 2.880 grami, najtežja pa je bila tokrat prav tako deklica, te) se je kazalec na tehtnici ustavil pri 3.950 gramih. mmu/ mmcif: RADIO KRANJ d.o.o. SlrítaTÍeva ul. 6. KRANJ ÎÊlffÛN (