10 | Slovenska pediatrija 2023; 30(1) Pregledni članek / Review article Izvleček Slovenija se glede količine popitega alkohola uvršča v vrh evropskih držav. Pitje alkoholnih pijač je del slovenske kul - ture, družbeno vezivo, neobhodni sestavni del družabnih dogodkov in praznovanj. Uživanje alkohola pogosto prese- že mejo manj tveganega pitja in tako predstavlja pomembno tveganje zdravstvenih težav in blagostanja posameznika, njegove družine ter ožje in širše okolice. Etanol deluje opoj- no, škodljivo in povzroča zasvojenost, vse več pa ga uživajo tudi mladi odrasli (25–34 let), pri katerih je najvišja tudi rod - nost. Uživanje etanola med nosečnostjo škodljivo vpliva na otroka ter lahko povzroči resne in nepopravljive posledice, ki jih poznamo kot spekter fetalnih alkoholnih motenj. Varne količine alkoholnih pijač in obdobja v nosečnosti, ko uživa - nje alkohola ne bi pomenilo tveganja za otroka, ne poznamo, zato v Sloveniji velja priporočilo, da se nosečnice uživanja alkoholnih pijač povsem vzdržijo. Ključne besede: alkoholne pijače, nosečnost, dojenje, bole - zen otroka. Abstract Slovenia ranks among the top European countries in terms of the amount of alcohol consumed. Drinking alcoholic bever- ages is a part of Slovenian culture, a social bond, an indispen- sable component of social events and celebrations. Alcohol consumption often exceeds the limit of less risky drinking and thus represents a significant risk of health problems and the well-being of the individual, his family and the immedi- ate and wider surroundings. Ethanol is intoxicating, harm- ful and addictive, and it is increasingly consumed by young adults (25-34 years old), who also have the highest birth rate. Ethanol consumption during pregnancy has a harmful effect on the baby and can cause serious and irreversible conse- quences known as fetal alcohol spectrum disorders. We do not know the safe amount of alcoholic beverages and the period during pregnancy when the consumption of alcohol would not pose a risk to the child, so in Slovenia it is recom- mended that pregnant women completely refrain from con- suming alcoholic beverages. Key words: alchoholic beverage, pregnancy, breastfeeding, child disease. Uživanje alkohola med nosečnostjo Alcohol use during pregnancy Kaja Kranjc, Neža Lipovec, Evgen Benedik Slovenska pediatrija 1/2023.indd 10 03/04/2023 20:33 Slovenska pediatrija 2023 | 11 Uvod V v e č i n i k u l t u r j e u ž i v a n j e a l k o h o l - nih pijač družbeno sprejeta norma, predvsem zaradi učinkov etanola na posameznikovo vedenje (zmanjša- nje socialne anksioznosti, večja dru- žabnost, pozitivno razpoloženje z občutkom evforije ipd.) (1). Pitje alko- holnih pijač je pogost spremljevalec različnih družabnih dogodkov, a uži - vanje etanola v količinah, ki presegajo mejo manj tveganega pitja, predsta- vlja pomembno tveganje zdravstve- nih težav in blagostanja posameznika, njegove družine ter ožje in širše okoli - ce. Etanol deluje opojno, škodljivo in povzroča zasvojenost (2). Pitje alkoho- la je v Sloveniji ena izmed perečih pro - blematik. Tvegano in škodljivo pitje alkohola uvrščamo med glavne dejav - nike tveganja kroničnih nenalezljivih bolezni, poškodb in nasilja. Ocenjuje- jo, da so v Sloveniji zdravstveni stro- ški, povezani s pitjem alkohola, v letih 2012–2016 znašali približno 147 milijo- nov evrov letno. če temu znesku prište- jemo strošek prometnih nesreč, nasilja v družini, vandalizma in ostalih krimi- nalnih dejanj, se številka poveča na 228 milijonov (3, 4). Škodljivo pitje alkohola vodi v različne bolezni, med katere uvr - ščamo sindrom odvisnosti od alkoho- la, jetrno cirozo ter raka ustne votline, žrela, grla, požiralnika, jeter, debelega črevesa, danke in dojk (5). Zlasti zaskr - bljujoče je dejstvo, da se tvegano pit- je med mladimi odraslimi (25–34 let) nenehno povečuje (6), saj je prav v tem obdobju rodnost najvišja. Pitje alko- hola med nosečnostjo lahko privede do hudih in nepopravljivih posledic v telesnem in duševnem razvoju ploda, vključno s spontanim splavom, nepra - vilnim razvojem, zaostankom v rasti pred rojstvom in po njem, poškodbami osrednjega živčnega sistema ter nepra - vilnostmi v nevrološkem razvoju (7, 8). Neželene izide, ki so povezani z izpo - stavljenostjo etanolu v prenatalnem obdobju, imenujemo spekter fetalnih alkoholnih motenj (SFAM), med kateri- mi je najbolj znan in opisan fetalni alko - holni sindrom (FAS) (8, 9). Pitje alkohola v Sloveniji in razvoj alkoholne politike V evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) sta poraba alkohola in finančno breme bolezni, povezanih z alkoholom, enkrat večja od svetov - nega povprečja (NIJZ, 2014). Glede na podatke iz leta 2019 se Slovenija gle- de pitja alkohola uvršča v sam evrop- ski vrh. Ocenjeni vnos alkoholnih pijač v litrih čistega alkohola na prebivalca znaša 11,0 litrov čistega alkohola, kar je skoraj 1,5 litra nad evropskim pov- prečjem (10). Prvi akcijski načrt za področje alkohola je leta 1992 oblikoval Urad za Evropo pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO), leta 1995 pa je bila v Parizu sprejeta Evropska listina o alkoholu, ki države poziva k ukrepanju na področju porabe alkohola med prebivalci (11). Leta 2001 je bila v Stockholmu (Švedska) na Mini- strskem zasedanju SZO sprejeta Dekla- racija o mladih in alkoholu, na podlagi katere so bila v Evropi sprejeta pripo- ročila in številne nacionalne zakonoda - je za preprečevanje pitja alkohola med otroki in mladostniki (12). Po omenje- ni konferenci smo v Sloveniji leta 2003 sprejeli Zakon o omejevanju porabe alkoholnih pijač (ZOPA), katerega pos - ledica je bila manjša dostopnost alko- holnih pijač, zlasti za mlade (13). Leta 2006 je bila na evropski ravni sprejeta Strategija za pomoč državam članicam EU pri zmanjševanju škode zaradi alko- hola. Ključni cilji strategije so bili med drugim tudi zaščita otroka in nerojene - ga otroka (14). Štiri leta kasneje je bila v ženevi sprejeta Globalna strategija SZO o zmanjševanju škode zaradi tvegane in škodljive rabe alkohola, na podla- gi katere je bil v Evropski regiji sprejet Evropski akcijski načrt SZO za obdob- je 2012–2020, ki je evropskim državam pomagal pri uresničevanju evropske politike in bil hkrati podlaga za spre- mljanje napredka na tem področju (15). V Sloveniji je od oktobra 2016 do janu- arja 2022 potekal projekt Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkoho- la (SOPA), katerega glavni cilj je bil zmanjšati čezmerno pitje pri odraslih prebivalcih Slovenije ter s tem prepre- čiti neugodne posledice tveganega in škodljivega uživanja alkohola za posa - meznika ali za njegove svojce. Od janu- arja 2022 pristop SOPA delno sistemsko uresničujemo kot del programa Skupaj za zdravje (16). Posledice pitja alkohola med nosečnostjo Leta 1967 je francoski pediater Paul Lemoine alkohol kot prvi opredelil za teratogeno snov. Podrobno je opisal 127 primerov kognitivnih in vedenjskih anomalij, ki jih je opažal pri otrocih mater, ki so med nosečnostjo kronič - no uživale alkoholne pijače. Lemoinov opis potencialno škodljivih učinkov vnosa etanola med nosečnostjo je bil objavljen leta 1968 v francoščini in je predvsem zaradi jezikovnih pregrad ostal skoraj neopažen (17). Jones in Smith sta leta 1973 nadaljevala Lemoi- neovo delo z opredelitvijo specifičnega spektra dismorfnih znakov, povezanih z uživanjem alkohola med nosečnostjo, in skovala izraz fetalni alkoholni sin- drom (angl. fetal alcohol syndrome, FAS), s katerim sta opisala vzorec »kra- niofacialnih, okončinskih in srčno-žil - nih napak, ki so povezane z razvojno zamudo med nosečnostjo« (18). V nadaljnjih raziskavah so opredelili še druge posledice, povezane z izpo- stavljenostjo alkoholu v prenatalnem obdobju, tudi pri otrocih brez popol- nega FAS, kar je vodilo do širše opre- delitve motenj, povezanih z uživanjem alkohola med nosečnostjo – spekter fetalnih alkoholnih motenj (SFAM). Med SFAM uvrščamo nizko porodno maso, prezgodnji porod in majhno telesno maso za nosečnostno starost, sponta - ne splave, vedenjske težave, motnje v razvoju in kognitivne motnje (19–23). Etanol je teratogena snov, kar pomeni, da povzroča prirojene okvare zarodka oz. ploda. Mehanizmi, preko katerih etanol povzroča škodo med noseč - Slovenska pediatrija 1/2023.indd 11 03/04/2023 20:33 12 | Slovenska pediatrija 2023; 30(1) nostjo, so zapleteni in vključujejo kombinacijo genetskih, epigenetskih in okoljskih dejavnikov. Ob vstopu eta- nola in njegovega presnovka acetalde- hida v zarodkov krvni obtok molekule potujejo po telesu in povzročajo škodo razvijajočim se organom. Etanol otežu - je prenos kisika in hranilnih snovi preko posteljice do zarodka oz. ploda, s čimer ogroža njegova rast in razvoj (24). Drugi potencialni mehanizem, preko katerega etanol povzroča škodo med nosečnostjo, so spremembe v izražanju genov. Izsledki raziskav kažejo, da eta - nol lahko spremeni izražanje genov, ki sodelujejo pri različnih kritičnih biolo - ških procesih, kot so rast celic, diferen- ciacija celic in apoptoza (programirana celična smrt) (25). Poleg tega etanol lahko moti absorpcijo bistvenih hranil med nosečnostjo, kar lahko prispeva k fetalni podhranjenosti in težavam z rastjo (26). Naslednji mehanizem, pre- ko katerega lahko etanol povzroči ško - do razvijajočemu se plodu, je povečana proizvodnja reaktivnih kisikovih spojin (angl. reactive oxygen species, ROS), ki lahko poškodujejo celice in tkiva zaro- dka, kar privede do dolgotrajnih razvoj - nih in vedenjskih težav (27). Etanol vpliva na delovanje osrednjega živčne - ga sistema in ob daljši izpostavljenosti vodi v sindrom odvisnosti od etanola. Učinki in posledice sindroma odvisno- sti od etanola pri otroku prispevajo k razvoju odtegnitvenega sindroma oz. neonatalnega abstinenčnega sin- droma, ki se izraža z razdražljivostjo, nespečnostjo, tresavico in krči (28). Izsledki raziskav, v katerih raziskujejo vpliv etanola na vedenje ploda, kaže- jo , da že nizk e k onc entracije etano - la povzročajo vedenjske spremembe. Akutna izpostavljenost zgolj 1 ali 2 mericama alkoholnih pijač ima takoj - šen učinek na vedenje ploda s hitrim zmanjšanjem dihalnih gibov, zmanj- šanim gibanjem oči ter spremenjenim zaporedjem in razmerjem različnih stopenj spanja in budnosti (29–31). Nizka do zmerna raven izpostavlje- nosti kroničnemu pitju alkohola med nosečnostjo prav tako vpliva na gibal - no vedenje nerojenega otroka. Pri plo- du, ki je bil izpostavljen etanolu, lahko opazimo večje število spontanih gibov in hkrati manjšo verjetnost, da se na zunanji dražljaj odzove z gibom, ter zakasnitev pojava izzvanih gibov. To nakazuje, da materino kronično uživa - nje že manjših količin etanola vpliva na upočasnjen razvoj osrednjega živčnega sistema pri plodu (32, 33). Pri novorojenčkih, ki so bili med noseč - nostjo izpostavljeni etanolu, lahko opa- zimo anomalije v motoričnem razvoju (nenormalni refleksni odzivi, zmanj- šan mišični tonus, zapoznelo sede - nje, postavljanje na noge ter hoja) in vedenjskem razvoju (večja razdražlji - vost, težave z uravnavanjem čustev, čustvena oddaljenost, pasivno vede - nje in pomanjkanje socialne angažira - nosti) ter slabša razumevanje in govor v primerjavi s kontrolno skupino zdravih otrok (34). Spekter fetalnih alkoholnih motenj SFAM je skupno ime za motnje, ki se pri otroku pojavijo kot posledica pitja alko- hola med nosečnostjo (35). V metaana - lizi (36) so Lange in sod. (2017) zbrali in analizirali podatke 24 raziskav z vsega sveta in ugotovili, da razširjenost (pre- valenca) SFAM na svetovni ravni znaša 0,8 %. Evropska regija SZO je med prei- skovanimi državami in regijami dosegla najvišjo razširjenost SFAM, ki znaša sko- raj 1,98 %. Med evropskimi državami je po številu novorojenčkov s SFAM prva Hrvaška s 5,3 %, s 4,75 % pa ji sledi Irska. Slovenija je z 2,12 % nekoliko nad sve- tovnim povprečjem. Glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se v Sloveniji med nosečnostjo z alkoholom vsaj enkrat sreča dobra četr - tina (27 %) nosečnic (37). V Združenih državah Amerike je Inšti - tut za medicino (angl. Institute of medi- cine, IOM), ki deluje v okviru Nacionalne akademije za medicino (angl. national academy of medicine, NOM), konec prej- šnjega stoletja predlagal diagnostična merila za FAS in ostale motnje, ki so pri novorojenčkih povezane z izposta- vljenostjo alkoholu med nosečnostjo. V diagnostičnem modelu so opredelili pet kategorij SFAM (38): 1. fetalni alkoholni sindrom (angl. fetal alcohol syndrome, FAS) z materi- nim potrdilom o uživanju alkohola med nosečnostjo; 2. FAS brez materinega potrdila o uži - vanju alkohola med nosečnostjo; 3. delni FAS (dFAS) z materinim potrdilom o uživanju alkohola med nosečnostjo; 4. z alkoholom prirojene napake in nepravilnosti (angl. alcohol-related birth defects, ARBD) in 5. z alkoholom povezane nevrove- denjske motnje (angl. alcohol-related neurobehavioral disorders, ARND). FAS je najhujša motnja v sklopu SFAM. Diagnozo FAS postavimo, če posame- znik izpolnjuje vsaj tri diagnostična merila: i) vsaj dve od treh značilnih nep - ravilnosti obraza (kratke očesne veke, tanka zgornja ustnica in gladkost labi- alnega žleba), ii) prenatalni in postna - talni zaostanek v rasti ter iii) katera koli vrsta prepoznanih strukturnih, nevro- loških in/ali funkcionalnih pomanjklji- vosti osrednjega živčnega sistema, ki se kažejo kot manjši obseg glave, strukturne spremembe možganov, nezadosten razvoj možganov, kogni - tivni primanjkljaji in znaki nevroloških okvar, vključno z vedenjskimi in psiho - socialnimi motnjami (39). Značilne nep- ravilnosti obraza pri FAS poleg kratke očesne veke, tanke zgornje ustnice in gladkosti labialnega žleba vključujejo tudi druge obrazne značilnosti, kot so nizek nosni most, epikantus, anomali- je uhljev in privzdignjen nosni vršiček (38, 40). Nekoliko blažja oblika SFAM je delni FAS (dFAS). Otroci z dFAS ne izpolnjuje- jo vseh treh meril FAS oz. so ta izražena v blažji obliki. Delni FAS (dFAS) diagno - sticiramo ob prisotnosti vsaj dveh od Slovenska pediatrija 1/2023.indd 12 03/04/2023 20:33 Slovenska pediatrija 2023 | 13 treh značilnih nepravilnosti obraza, prisotnosti strukturnih, nevroloških in/ ali funkcionalnih pomanjkljivosti osre- dnjega živčnega sistema, prisotnosti vedenjskih ali kognitivnih motenj, ki niso v skladu z razvojno stopnjo (npr. težave z učenjem in pomnjenjem, težave v socialnih interakcijah, težave pozornostjo ali presojo situacije), ter dokumentaciji o izpostavljenosti alko- holu med nosečnostjo (38–40). Za diagnosticiranje ARBD je potrebno potrdilo o materini izpostavljenosti alkoholu med nosečnostjo in priso - tnost ene ali več prirojenih napak, vključno z malformacijami srca, kosti in ledvic, ter težave s sluhom in vidom. ARBD okvare se redko pojavljajo same, saj so v večini sekundarna motnja, ki spremlja druga stanja SFAM. Diagno- za ARND zahteva dokaze o prenatalni izpostavljenosti alkoholu in katero koli vrsto prepoznanih strukturnih, nevro- loških in/ali funkcionalnih pomanjklji- vosti osrednjega živčnega sistema. Funkcionalne nepravilnosti lahko vklju- čujejo zapleten vzorec kognitivnih ali vedenjskih težav, ki niso v skladu z otrokovo razvojno stopnjo in jih ni mogoče pojasniti drugače kot s prena - talno izpostavljenostjo alkoholu (38). Zdravila za SFAM ni. Raziskave kaže- jo, da lahko z zgodnjo intervencijsko obravnavo izboljšamo otrokov razvoj. Poznamo različne načine zdravljenja, ki so v večini doživljenjski, vključno z zdra - vili za zdravljenje posameznih simp- tomov (npr. hiperkinetična motnja, nezmožnost osredotočanja, depresi - ja), vedenjsko in izobraževalno terapi- jo, usposabljanjem staršev in drugimi alternativnimi pristopi (41). Zaključek Izpostavljenost otroka alkoholu med nosečnostjo je pomemben problem, ki mu namenjamo vse več pozornos - ti. Tako 9. september velja za medna- rodni dan ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti otroka alkoholu med nosečnostjo. Zavedanje, da uživanje alkoholnih pijač med nosečnostjo lah - ko škodi zdravju in dobrobiti potom- cev, je zlasti pomembno pri mladih, saj bodo nekoč verjetno postali starši (2). V Sloveniji redno potekajo evrop- ski in nacionalni preventivni progra- mi in projekti ter nacionalne akcije, katerih osnovni namen je zamejeva- nje uživanja alkohola ter ozaveščanje o škodljivih posledicah tveganega in škodljivega pitja alkohola (42–45). Literatura 1. Grønkjær M, Curtis T, De Crespigny C, Delmar C. Acceptance and expectance: Cultural norms for alco- hol use in Denmark. Int J Qual Stud Health Well-being 2011; 6(4). 2. Dostopno na: https://nijz.si/zivljenjski-slog/alko- hol/9-september-dan-fetalnega-alkoholnega-sindro- ma-nosecnost-brez-alkohola-za-zdravje-in-dobro- bit-otrok-je-skupna-odgovornost-druzbe./. 3. Sedlak S, Zaletel M, Roškar M, Sambt J. 2022. Ekonomske posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola v Sloveniji v obdobju 2018–2019. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2022. Dostopno na: https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/ekonom- ske_posledice_pitja_alkohola_2018-2019.pdf. 4. Rehm J, Shield KD, Rehm MX, Gmel G, Frick U. Alcohol consumption, alcohol dependance and attrib- utable burden of disease in Europe: Potential gains from effective interventions for alcohol dependance. Canada: Centre for Addiction and Mental Health; 2012. Dostopno na: https://www.camh.ca/-/media/files/pdfs---reports- and-books---research/camh-alcohol-report-europe- 2012-pdf.pdf. 5. Zorko M, Hočevar T, Tančič Grum A, Kerstin Petrič V, Radoš Krnel S, Lovrenčič, Lovrenčič B, eds. Alkohol v Sloveniji: trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravje Republike Slovenije; 2013. Dosto- pno na: https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/ alkohol_v_sloveniji.pdf. 6. Dostopno na: http://cindi-slovenija.net/index. php?option=com_content&task=view&id=275. 7. Buyse M. Center for Birth Defects Information Ser - vices. Birth Defects Orig Artic Ser 1980; 16(5): 83–91. 8. Windham GC, Von Behren J, Fenster L, Schaefer C, Swan SH. Moderate maternal alcohol consumption and risk of spontaneous abortion. Epidemiology 1997; 8: 509–14. 9. Sokol RJ, Delaney-Black V, Nordstrom B. Fetal alcohol spectrum disorder. JAMA 2003; 290: 2996–9. 10. Lemoine P, Harousseau H, Borteyru JP, Menuet JC. Children of alcoholic parents—observed anomalies: discussion of 127 cases. Ouest Med 1968; 8: 476–482. 11. Svetovna zdravstvena organizacija. Declaration on Young People and Alcohol. Copenhagen: WHO/Europe, 2001. Dostopno na: https://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_ file/0008/79406/EUR_ICP_ALDT_94_03_CN01.pdf. 12. Evropska komisija. Council Conclusions (2001/458/EC of 5 June 2001) on the drinking alcohol by young people in particular children and adolescents), Brussels: European Commission, 2001. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ. do?uri=OJ:L:2001:161:0038:0041:EN:PDF. 13. Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA). Uradni list RS, št. 15/2003. 14. Evropska komisija. Communication from the Commission to the Council, the European Parliment, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions. An EU strategy to support Member States in reducing alcohol related harm. Dost - opno na: https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUr- iServ.do?uri=COM:2006:0625:FIN:EN:PDF 15. Svetovna zdravstvena organizacija. European action plan to reduce the harmful use of alcohol 2012- 2020. Copenhagen: WHO; 2012. Dostopno na: https://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_ file/0008/178163/E96726.pdf. 16. Dostopno na: https://www.sopa.si/ sopa-kaj-je-to/o-projektu-sopa/ 17. Dostopno na: https://www.who.int/data/gho/data/indicators/indi- cator-details/GHO/alcohol-recorded-per-capita-(15-)- consumption-(in-litres-of-pure-alcohol). 18. Jones KL, Smith DW, Ulleland CN, Streissguth AP. Pattern of malformation in offspring of chronic alcohol mothers. The Lancet 1973; 301(7815): 1267–71. 19. Patra J, Bakker R, Irving H, Jaddoe VWV, Malini S, Rehm J. Dose-response relationship between alcohol consumption before and during pregnancy and the risks of low birth weight, preterm birth and small-size-for-gestational age (SGA)—A systematic review and meta-analysis. BJOG 2011; 118(12): 1411–21. 20. Blume SB. Is social drinking during pregnancy harmless? There is reason to think not. Adv Alcohol Subst Abuse 1985; 5(1–2): 209. 21. Sood B, Delaney-Black V, Covington C, Nord- strom-Klee B, Ager J, Templin T et al. Prenatal alcohol exposure and childhood behavior at age 6 to 7 years: I. dose-response effect. Pediatrics 2001; 108(2): e34. 22. Streissguth AP, Sampson PD, Barr HM. Neurobe- havioral dose-response effects of prenatal alcohol exposure in humans from infancy to adulthood. Ann NY Acad Sci 1989; 562: 145–58. 23. O’Callaghan FV, O’Callaghan M, Najman JM, Wil- liams GM, Bor W. Prenatal alcohol exposure and atten - tion, learning and intellectual ability at 14 years: A pro- spective longitudinal study. Early Hum Dev 2007; 83(2): 115–23. 24. Guerri C, Sanchis R. Acetaldehyde and alcohol levels in pregnant rats and their fetuses. Alcohol 1985; 2(2): 267–70. 25. Sari Y. Potential Neurobiological Mechanisms of Fetal Alcohol Spectrum Disorders. Brain Sci. 2019; 9(3): 61. 26. Halldorsson TI, Meltzer HM, Thorsdottir I, Knudsen V, Olsen SF. Is high consumption of fatty fish during pregnancy a risk factor for fetal growth retardation? A study of 44,824 Danish pregnant women. Am J Epide - miol 2007; 166(6): 687–96. 27. Tsermpini EE, Plemenitaš Ilješ A, Dolžan V. Alco- hol-Induced Oxidative Stress and the Role of Antiox- idants in Alcohol Use Disorder: A Systematic Review. Antioxidants 2022; 11(7): 1374. 28. Burd L, Blair J, Dropps K. Prenatal alcohol expo - sure, blood alcohol concentrations and alcohol elimi- nation rates for the mother, fetus and newborn. J Per - inatol 2012; 32(9): 652–9. 29. Akay M, Mulder EJH. Investigating the effect of maternal alcohol intake on human fetal breathing rate using adaptive time-frequency analysis methods. Early Hum Dev 1996; 46(1–2): 153–64. 30. Mulder EJH, Morssink LP, Schee TVD, Visser GHA. Acute maternal alcohol consumption disrupts behav- Slovenska pediatrija 1/2023.indd 13 03/04/2023 20:33 14 | Slovenska pediatrija 2023; 30(1) ioral state organization in the near-term fetus. Pediatr Res 1998; 44(5): 774–9. 31. BMA. Alcohol and pregnancy - Preventing and managing fetal alcohol spectrum disorders. British Medical Association, 2016. Dostopno na: https://www.bma.org.uk/media/2082/fetal-alco- hol-spectrum-disorders-report-feb2016.pdf. 32. Little JF, Hepper PG, Dornan JC. Maternal alcohol consumption during pregnancy and fetal startle behav- iour. Physiol Behav 2002; 76(4–5): 691–4. 33. Hepper PG, Dornan JC, Little JF. Maternal alcohol consumption during pregnancy may delay the devel- opment of spontaneous fetal startle behaviour. Physiol Behav 2005; 83(5): 711–4. 34. Subramoney S, Eastman EW, Adnams C, Stein D, Donald KA. The Early Developmental Outcomes of Pre- natal Alcohol Exposure: A Review. Front Neurol 2018; 9: 1108. 35. Williams JF, Smith VC, Fetal Alcohol Spectrum Dis - orders. Pediatrics 2015; 135(5): e 20153113. 36. Lange S, Probst C, Gmel G, Rehm J, Burd L, Popova S. Global Prevalence of Fetal Alcohol Spectrum Disor- der Among Children and Youth: A Systematic Review and Meta-analysis. JAMA Pediatr 2017; 171(10): 948–56. 37. NIJZ. 2021. Nosečnost brez alkohola za zdrav - je in dobrobit otrok je skupna odgovornost družbe. Dostopno na: https://nijz.si/zivljenjski-slog/alko- hol/9-september-dan-fetalnega-alkoholnega-sindro- ma-nosecnost-brez-alkohola-za-zdravje-in-dobro- bit-otrok-je-skupna-odgovornost-druzbe/. 38. Warren KR, Foudin LL. Alcohol-related birth defects--the past, present, and future. Alcohol Res Health 2001; 25(3): 153–8. 39. Hoyme HE, Kalberg WO, Elliott A. Updated clinical guidelines for diagnosing fetal alcohol spectrum disor - ders. Pediatrics 2016; 138(2): e20154256. 40. Wattendorf DJ, Muenke M. Fetal alcohol spectrum disorders. Am Fam Physician 2005; 72(2): 279–85. 41. CDC. FASDs: Treatments. Atlanta: Centers for Disease Control and Prevention, 2020 Dostopno na: https://www.cdc.gov/ncbddd/fasd/treatments.html. 42. Dostopno na: https://www.preventivna-platfor- ma.si/. 43. Dostopno na: https://www.sopa.si/. 44. Dostopno na: https://www.avp-rs.si/preventiva/ preventivne-akcije/alkohol-v-prometu/. asist. Kaja Kranjc, mag. inž. preh. Oddelek za živilstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija asist. Neža Lipovec, mag. inž. preh. Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija in Oddelek za živilstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija doc. dr. Evgen Benedik, univ. dipl. inž. živ. tehnol. (kontaktna oseba / contact person) Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija in Oddelek za živilstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija e-naslov: evgen.benedik@kclj.si Delo je podprla Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (št. P3-0395). prispelo / received: 16. 2. 2023 sprejeto / accepted: 13. 3. 2023 Kranjc K, Lipovec N, Benedik E. Uživanje alkohola med nosečnostjo. Slov Pediatr 2023; 30(1): 10−14. https:// doi.org/10.38031/slovpediatr-2023-1-02. Slovenska pediatrija 1/2023.indd 14 03/04/2023 20:33