7. štev.
%
v Murski Soboti, dne 1. mája 1921.
Poštnina plačana v gotovini.
II. Ieto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
v MURSKI SOBOTI, Lendavska ulica št. 61.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·—
Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2 kroni.
NAROČNINA: ZA	CELO LETO	— 80	K
ZA POL LETA —	—	—	—	— 40	K
ZA ČETRT LETA	—	—	—	— 20	K
ZA 1 MESEC —	—	—	—	— 7	K
Meja.	|
Bilo je leta 1919, da je Jugoslávija dobila od Velike Antante nalogo, da zaséde jugozapádni tao Madžarske, tam, gdé žé više 1000 let biva slovensko lüdstvo. Oda je vojna skončana bila, dosta je k tomi pomoglo, ka še je odločilo: Samoodločba národov, nikši orság ne smej meti tühinskoga lüdstva pod sebom, sakši národ more meti svojo državo, či more, takša držáva samo živeti. Lüdstvo je samou poleg takše formule zapüstilo bojišče, odišlo je domo, da si ustvari svoje držáve. Tá formula : národ v svoje národne držáve žé tüdi odločilo, da je jugozapádni tao Madžarske spadno pod Jugoslávijo.
Antanta je odločila meje, do šterimó naj ide jugoslávska vojska, Antanta je potégnola to linijo, mejo, štera pa ne odgovárja právdi. Znáno je, ka prek gnešnje granice na severi, biva više 12.000 Slovenov šteri ešče nadale ostánejo pod Madžarskov. In tej Slovenci so vrli, zavedni lüdjé, oni znájo, kelko do mogli ešče nevole trpeti pod Madžarskov, pa oni želejo, ka bi spadnoli pod Jugoslávijo. V slobodni svoji držávi ščéjo živeti, ár znájo, ka morejo samo v svojoj držávi nájti právdo in miroven žitek. Pred krátkim cajtom so bilij ništerni Slovenci prek granice eti v Prekmurji, pa smo jih opitali, či ne želejo bivati v Jugosláviji. „Ne želejmo samo, mi tüdi známo, ka spádnemo pod Jugoslavijo, ár pravica more zmagati“, bio je njuv odgovor.
Tüdi so gučali, ka se širi tam prek granice na Madžarskom glás, ka de bodoča granica med Jugoslávijov in Madžarskov Rába. In v istini sploj do Rábe biva slovensko lüdstvo, zádnji ostanki mogočnoga slovenskoga lüdstva, štero je v nigdašnjih 
cajtih ládalo po ogrskoj nižini, dokéč jih je nej barbárski Madžar podjármo.
Sigurno računamo, ka do tüdi oni Slovenci, šteri gnes ešče bivajo v Madžarskoj, v krátkom cajti spadnoli k Jugosláviji. Bila bi to pravica in naša držáva sé pa more pobrigati, ka našemi lüdstvi na ovom kráji granice pomore.
Zaistino, ka prek granice živé ešče dosta jezér Slovencov, trebej računati našoj delegáciji, štera de zdaj v krátkom cajti z madžarskov delegácijov granice določila. Naša delegácija more stálno znati, v šteri vesnicaj na ovom kráji granice ešče Slovenci bivajo. Za té Slovence more svoj glás zdignoti in zahtevati, ka spádnejo k Jugosláviji. Sakši Slovenec, šteri prekostáne na Madžarskom, je zgübleni za nás, Madžari do žnjega in žnjegove decé v krátkom cajti
tüdi „Madžara“ napravili, za 20 let nede več Slovencov tam prek zdajšnje granice. Nam se jáko milijo tej nevolni bratje, ár velka montra de njuvo živlenje pod tejmi vnogimi grofarni, mágnáti in dühovniki, ki zdaj ladajo na Madžarkom. Tej jávni morilci siromaškoga lüdstva do istinske madžarizácijske fabrike meli v šoláj, ka do slovensko deco mejsili za Madžare.
To je náloga naše delegácije pri določitvi granice, na štero se trebej žé zdaj pripraviti.
Granica, do štere zdaj ségne Jugoslávija, se pri gornastávlanji stálne granice, na škodo Jugoslávije nemre spreminiti. To je stálno. Šteri ešče na to mislij nika ne pozna prilik, či pa jih pozna in misli, ka je poslabšanje granica za Jugoslávijo mogoče, té si dela kvár sebi in tüdi drügim, šterim té zablodjene misli naprej prinesé.
Antanta jé ednok zapovedla, ka naj naša držáva zaséde Prekmurje; to se je
nanč nemre zgoditi, ka bi naša držáva šla nazáj: oblásti smo gor nastavili, našo právdo notrispelali po celom Prekmurji, ceste delamo in moste, železnica se pa tüdi v krátkom cajti začne delati, na štero je vláda žé obečala 300 milijon dinarov kredita, mislimo ka bi v zdajšnjem cajti ena držáva nej telko reskirala za železnico v Prekmurji, kak Jugoslávija, ár ona v srci in nej na jeziki nosi želenje našega národa; ali mislite, ka se dela vse to samo za pár mesece?
Što oči na právom mesti má in v srci poštenjé, lejko žé vöspozna, ka se granica nemre dosta spremeniti. Šlo de za pár klaftrov na ništernih mestaj, gdé je to potrebno, na priliko či zdaj ednoga vérta njiva spádne polojno na etekráj granice, polojno pa na ovkráj, takše se more vö-popraviti, da pa to se zgodij samo na kvár Madžarske. Jugoslavija nedá stopája zemlé kraj, želejla de, ka se vsi Slovenci prikapčijo k njej, tüdi oni, šteri so zdaj v Madžarkoj.
Záto kraj z norijov, vsi na dela, ka našo krajino Prekmurje na tisti stáiiš gor-správimo, kakši je v Jugosláviji.
Nastavitev
Jugoslovanske demokrátske stranke
v Prekmurji.

V soboto večér, dné 23. toga meseca se je v Murski Soboti obdržo gjülejš za nastavitev mestne organizácije Jugoslovanske demokrátske stranke za Mursko Soboto i okolico. Navzoče domačine i nejdomačine vsej verevadlüvánj je pozdravo gospod dr. I g o J a n c, ki je gjülejš odpro i sledéče govoro :
Na prošnjo tájništva Jugoslovanske demokrátske stranke smo se odločili nastaviti za M. Soboto i okolico mestno organizácijo JDS. Prvlé bi pa té stopaj včinoli, si moremo razjasniti politični položáj v Jugosláviji, Sloveniji i v Prekmurji. Na podlági toga nam bou mogoče na čisto priti či bi na mesti bila nastavitev takše organizácije v Prekmurji.
Kak nam je znáno, so politične partáje v našem orsági v dvá velkiva tábora razceplene: v tak zváne centraliste i autonomiste. Kotrige obej politični skupin trdijo, da njim na srci leži dobrobitje orsága ; sakša sküpina pa ščé to doséčti po svojoj poti. Autonomisti právijo, da je konsolidácija (vrédsprávlanje) orsága zagvüšena samo po poti bodisi plemenske, bodisi pokrajinske autonomije ; centralisti pa trdijo, da je konsolidácijo mogoče doséčti s stvorjenjom  močne centralne oblásti i po poti raztálanja orsága v oblásti.
Centralisti so postavili za svoj cil orsačko edinstvo i da se to dá nájbole doséčti v to formo, da se zvarijo vse pokrajine orsága v edno živlensko celoto nej gledoč na historične (zgodovinske) meje, plemenske i drüge posébaosti ; povdárjajo, da obstoji nevarnost oslablenja orsačke misli, či bi ostali pri pokrajinski autonomiji, ár bi se na takšo formo püstilo preveč mogočnosti vnogoféle razdirajočim silam. Za miseo orsačke edinosti sta se zavzéli obej najvékši i najmočnejši partáji v držávi : demokrátje i radikálci, šterim so se ešče pridrüžili slovenski kmeti i muslimáni. Z njihovim sküpnim delom se je sprejeo v ustavnom odbori (alkotmánygyülés) z málimi spremenjávami vládni ustávni plán (alkotmány terv), od šteroga je vüpati, da se bo sprejeo tüdi v ustavodajni sküpščini (alkotmányhozo országgyülés).
Kak je vládna večina rešila pitanje centralizma s pitanjom samoupráve (önkormányzat), nam je znáno iz določbe od upravni oblásti v poglávji VӀӀӀ., ustávnoga plána. Tü se določüje, da se uprava držáve zvršüje po oblástaj, zrezaj (kerület járás) i občinaj. Edna oblást ne smej več meti, kak 700,000 prebivalcov. Na čelo vsakše oblásti se postávi velki župan (főispán), šteroga krao postávi. Predstojniki zrezov j občin pa se bodo volili. Držávne finance, železnice, soldaštvo i Šolstvo so pridržáne centralni vládi, vse drügo pa pripádne v oprávlanje samouprávnim oblástam (oblástne finance, občna dela, kmetijstvo, živinoreja, logárstvo, ribárstvo, oprávlanje imánja oblásti, národno zdrávje, krajevna občna varnost, socijálna skrb, itd. itd.)
Centralizem, ki se samo predstávla od orsački zadev (finance, železnice, soldaštvo i šolstvo) je od nasprotnikov, tak zváni autonomistov na telko razkričani, da prej zatogavolo se more fundati orsačko edinstvo.
Autonomisti, ki želijo stáre pokrajine v svoji Prejšnji mejaj goriebdržati i štere po večini iz zgodovine izvirajo, pa želejo za poedne pokrajine takšo autonomijo, štera bi obsegala tüdi pokra-
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
1. mája 1921.
jinske železnice, od orsága nej odvisne pokrajinske finance i posébno pa pokrajinsko šolstvo.
Da pa so se takšim autonomijskim želam vsi istinsko držávostvorni lüdjé mogli proti postaviti, se samo obsebi razmi, ár bi takša autonomija orságe v orsági redila. Z najnovejši pripetnosti našega orsága pa je že znáno, da so se za autonomijskimi želami skrivali separatistični, celou protiorsački nameni. Či bi autonomisti svoje žele v istini doségnoti mogli, bi tou pomejnilo nevarnost za obstoj držáve. Razmere v novopridobleni pokrajinaj, ki so bilé prvlé pod drügimi orsági, so ešče nej na telko vréd správlene, da bi dopüstile brezskrbno živlenje. Či poglédamo samo na situácijo (razpoloženje) v Prekmurji, more taki svetlo postáti, da bi na priliko v velki pridobleni pokrajinaj Vojvodine (Bačka — Banát) i Macedonije trnok lejko zrasle v premoč protidržávne večine ; s tém bi bilou pa tüdi držávno edinstvo v nevarnost sünjeno. Mislimo si samo na gonjo slovenski klerikálcov, radičovcov, frankovcov, Hrvaške zajednice.
Da naši klerikálci s takšov silov zahtevajo pokrajinsko autonomijo Slovenije samo s námenom, da bi v Sloveniji znova vpelali stáre klerikalne praktike, da bi davili šolstvo i stvorili stráhovládo klerikalizma, tou vsi známo.
Iz tej dáni pojasnil bi meli záto rešiti pitanje ali bi za nás na mesti bilou, da se tüdi Prekmurci pridrüžimo demokrátski partáji, ki má v istini na srci držávno edinost. Mislim, da nam je tou pitanje potrditi, nej samo zavolo občnoga političnoga stánja v orsági, témveč tüdi zavolo i posébnoga krajevnoga položája v Prekmurji.
Boj za konsolidácijo držáve i držávno zedinjenje pomejni za Jugoslovansko demokrátsko stranko tüdi boj proti klerikálizmi.
Edina partája pa, štera je razmila v Prekmurji valánost doségnoti, je klerikálna stranka. To pa se ji je posrečilo samo zavolo popolne desorganizácije vsej protiklerikálni elementov.
Lanjsko leto se je posküsila nastaviti v Prekmurji pod plaščom Samostojne kmetske stranke za Slovenijo tak zvana Samostojna prekmürska kmétska stranka. Gučalo se je vnogo, delalo pa premalo. Pár kédnov pred volitvami követov se je porodila samostojna prekmürska demokrátska organizácija pod iménom »Domáča vérstvena stranka«. Nastop té partáje je razmeto samo po iméni »Samostojno prekmürsko kmétsko stranko«, liki tüdi DVS záto nej mogla prvi potrebni svoji cilov doségnoti, ár se je samo na domáče razcepleno lüdstvo naslánjala i za svojim hrbtom pa nikšega pomočnika nej mela. Osamlena je v ne-
varnosti stála, da bi se poleg svojega poštenoga nakanenja mogla nazádnje vtopiti v Madžaronstvi. Takšega düja kotrige v vodstvi so začnole svoje strüne brnckati. Takše elemente pa mij neščemo, nemremo i nesmimo slediti.
Da proti takšemi začinjanji i vsestranskoj rovariji močen faktor protipostávimo, se nam je zdelo potrebno napraviti stopáje za nastavitev organizácije Jugoslovanske demokrátske stranke, da bomo meli v Prekmurji stranko, ki de zaistino stála na držávnom stališči i ki bode posküsila zdrüžiti pod svojem krili vse elemente, ki ščéjo biti právi Jugoslováni, ki s vso močjov nastopi i potere vsakše protidržávno hrepenenje i hujskanje; borila de se : što nej znami, je proti nam ! Govornik se z odobrávanjom i ploskanjom počasti od navzoči.
(Dale pride.)
Ešče nikaj od Škafarja.
Lagovglásni Škafar Jožef bivši župan beltinski žalostnoga spomina, se ešče izdak nej pobogšo. Či ránč je bio že včasi po novom leti odstávleni od županstva zavolo njegovoga nepravičnoga ravnanja z aprevizácijskim blágom, ešče vendar gnes sedij v občinskom stanovánji, za štero plačüje 200 K na leto ; drügi pa ponüjajo za to stanovánje 1280 K ; iz toga se pálik vidi, da je Škafarju na srci nájprvo lástni hasek, potem ešče samo občinski. Občini ne preostája drügoga, nego Škafarja s pomočjov sodnije vrže na cesto.
6. Januárja je mogo Škafar izročiti občinske posle novomi gerenti. Mesec dni sledi pa je finančna stráža dojzastávila nikšimi posestniki v Beltincih na austrijskoj meji kobilo, za štero dotičnik nej meo potnoga lista od občine, temveč ponarejen živinski potni list z občinskim štampilom in ponarejenim podpisom zdajšnjega župana. Po izpovedbi prizadetoga posestnika, se je izkázalo, ka njemi je té Ponarejeni živinski potni list vöpostavo Škafar Jožef za 20 K pláče. Zavolo té hamišije je proti Škafarji začnjeno kaštigansko postopanje.
Drva, štere so bilé pridržáne za občinsko kancelajo je pridržo Škafar zasébe. Kak de se | Škafar sporazmo z gg. Ostercom in Kupcom zavolo onih 100.000 K kaucije, štero sta jih tejva dvá gospoda založila za 997 vreč, smo radovedni, gdé je Škafar té vreče oudo za 9.970 K, češ, da bi s tejmi penezi pláčo voznine, štere so je ostali komunisti dužni ráznim posestnikom, pláčo pa je j od tej voznin samo znesek 2280. K, kaj pa je napravo z ostánimi penezi, toga ešče nej povedo.
Té steber klerikálcov, velki prijátelj in zavüpnik Kleklnov ide seveda vsaki dén k spovedi in obhájali ; nam se to zdi ešče premalo, ker je žmetno verjetno, da bi celou to zadostno bilo za Očiščenje njegove kosmáte düše.
Prvi
velki gyülejš
mestne (krajevne) organizácije Jugoslovánske demokrátske stranke za Mursko Soboto i okolico se obdrži
v nedelo, dné S. mája t. l. ob 11. vöri predpoudnévom pred hotelom Dobrai v Murski Soboti.
Govorilo de več domačinov i tüdi z Maribora pridejo govorniki.
Na videnje! f
VODSTVO (odbor).
NOVICE.
Prekmurska autonomija je hinavčija. Klerikálci kričijo za autonomijo. Lejko mislite, da tej komedijáške se resan borijo za kakše sloboščine našega lüdstva ? V nikšem táli nej ; pa či bi rávno priložnost meli se trüditi za kakše potrebne pravice Prekmurcov, njim je tou devéta briga bila že te, gda so njihovi voditeli ešče pri kopanji sedeli. Zakoj pa te oni blodijo svet z autonomijov ? Ka pa ščéjo ? Preminole blážene cajte si nezáj želijo, samo za tou se borijo ! Oni ščéjo svojo cerkveno oblást »tak nejodvisno meti, kak eden orság v orsági i poleg toga pa ešče vsefelé predpravice za dühovništvo pred drügimi državláni. Ár so v Sloveniji klerikálci ešče v premoči, bi oni poleg vsega drügoga ešče finance, železnice i posébno pa zakoj se trgajo, šolstvo v svoje roké dobili. Zvün soldaštvá bi te vse v svojo oblást spravili. Tou so njuve skomine pod iménom autonomija. Ravnali bi radi z lüdstvom po svojoj voli tak, kak törski paša v preminoči cajtaj. Korošec i pomagáči bi Kranjsko i Štajarsko vodili. Klekl pa »Prekmursko župánijo« dokéč bi se Mikeši, Lehári i kompanijonom nej znova posrečilo Károla ali šteroga Habsburžara v tak obečano bláženo domovino nezáj spraviti. Od prekmurske autonomije bi pa poleg vsej tej špekulácij nigdár nika nej bilou. Záto što ešče kaj dá na takšo autonomijo, naj tou zavüpanje v Mӧro poči.
LISTEK.
Mikola in mi.
Kljub neprestánemi hujskanji od stráni pláčani madžarski in madžaronski agitátorov je večina prekmurski Slovencov vendar prišla do prepričanja, da definitivno spádne k králjevini Srbov, Hrvátov in Slovencev in se žé zavde, da ga čáka kak tao Jugoslávije bougša osoda, nego pod siromaškim Magyarországom. Zavest, da lejko gléda mirno v bodočnost, je vplivala pomirjevalno na to lüdstvo.
Té nevolni »krščanski« orság ne privošči Prekmurcom mirnoga živlenja; či ránč čüti svojo onemoglost, vendar iz same hinavčije in zagrizenosti ne privošči našim, lüdém lüblénoga méra, témveč misli sami na novo oznemirjanje. Madžarska vláda je samo s tém namenom začnola vödávati pred ništernimi meseci v domáčem jeziki pisane novine »Domovino«, štere izhájaje v Budapešti in štere nemajo drügoga Cila, kak samo zapelávanje in oznemirjanje. Najšla je tüdi za to
pripravnoga človeka, küpila je brezznáčajnoga odpádenca Mikola, ki puni té noviničke s svojimi lážmi.
Známo, ka je preveč poštenjá vrejden za té novine, či se žnjimi pečao. Známo, ka more Mikola s svojim pisanjom znoriti samo kákšega nerazsodnoga človeka, ne more pa vplivati (ha tni) na veliko množino pametnoga mišlenja lüdij. Vzrok, da pišemo ete redij, je samo to, ár ščémo gorposvejtiti nesréčne zapelance, ka ne včinijo kaj takšega, kar bi jim moglo prinesli kvár. Što misli, ka zná naše lüdstvo kaj hasnovitnoga navčiti, naj vödáva svoje novine med nami samimi, torej v Murski Soboti, što pa od daleč, iz Budapešta sramoti naše brate, šteri so prišli med nás iz Slovenije, tákši človek je samoga sebé obsodo, tisti nam nešče dobro. Madšari, šteri so skrbeli samo za »prvoga klasa« lüdi, so nigdár nika dobroga nej včinoli za veliko množino siromákov. Človek, ki sedij med Madžari v Pešti in za njé piše, nema brige za dobrobitnost Prekmurca, takši človek je z Judášovimi groši küpileni in pláčeni od naši nájvekši neprijátelov. To je Mikola in
j nišče drüg nej. Sramota Judáši ! Sramota izdajalci jlástnoga lüdstva !
Poznamo mi tákše lüdij, šteri samo za svoje | interese glédajo, tej lüdjé so se inda nigdár nej glásili kak Slovenci, samo so »Madžari« bilij vsigdár, ali zdaj, gda velke madžarske peneze dobijo,
zdaj se glásijo in po prsaj dünčejo, kak »najvékši Slovenci«. Či bi njim ešče pred pár leti štoj v j oči pravo, ka so oni Slovenci in nej Madžari, bi je sram bilou in bi ešče proteštirali proti takšemi »napádi«. Ali da pa velki penezi lepou dišijo in zakaj bi oni nej renegáti bilij? Z dobrote do oni za madžarske peneze »Vogrski Slovenci«, či njim pláčajo. Madžarska vláda má množino »višašnji« penez, štere nevolni kmeti njim morejo plačüvati in jih nemre na drügo potrošiti, záto küpüje za njuvo propagando takše mikoláše, šteri potem blodijo mirno lüdstvo s tákšimi lážmi, ka se vse kadij, cilou kar Mikolova »Domovina« piše. Té noviničke ešče zvün toga so tak po detečem redaktirane, ka se nam čüdno vidi od ednoga gimnázijskoga profesora, da takše bedákstvo piše. Škoda,
ka pod naslov tá ne dene : »Humorističen listič«
1. má
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
Pávovo pérje. V zádnji numeri »Novin« člémo, ka je g. Klekl glás pozdigno za tou, ka se začne zidati železnica Sobota Ormož. Tá novica se tak čté, kak da bi g. Klekl bio tisti, šteri j nam je tou železnico gorspravo, šteri pa istinske j prilike pozna, tisti zná, ka je g. Klekl telko napravo za tou železnico, kak vüzenski špájs eksrála Károla na Vogrsko. Istina je, ka je naša | vláda žé preminočo leto odločila, ka de se rédila železnica M. Sobota—Ormož, vláda je žé inženere poslála, šteri merijo od Ljutomera do Ormoža in v krátkom cajti pridejo tüdi etekráj Mure. Vse tou se je odločilo žé preminočo, leto brezi trüda od stráni g. Kleklna, nasprotno, rávno követi Demokrátske partáje so tou pitanje pri vládi naprej spravili, in v takšo formo rešili. Što nešče vӧrvati, ka je to istina, naj čté naše novine od preminočega leta, tisti vse tou notri nájde. Tüdi minister, šteri je g. Kleklni poleg té železnice na njegovo opitanje odgovor dao, guči, ka se je vse žé odločilo preminočo leto, da je. g. Klekl bio plebánoš vp., nej pa národni poslánec. S pávovim pérjom lišpati se je nej žmetno, istinsko delo včiniti je g. Kleklni nej mogoče, ár nema pomoči v Beográdi.
Most prek Mure je zdaj, gda je Mura velka grátala poleg dešča, v velki hasek bio lüdstvi. Brodi so nej mogli voziti, lüdstvo pa je šlo prek mosta po sühom. Vojáki, šteri ná vakti stojijo pri mosti, človeka prek mosta pelajo, ka se njemi nikaj ne zgodi, ár je most splój ešče nej gotov.
Prvejši poštni štemplinje so nevalávni. Kak Uradni list jávi, od 15. áprila so prvejši poštni štemplinje nevalávni. Zdaj či štoj té dráge štempline na pismo prikeli, tisto nevalá nikaj in naslovnik more dupliško pláčati za to pismo. Nemremo razmiti kak je to mogoče, ka to samo zdaj jávi uradni list po termini 2 kedna kesnej ? Takša nemárnost bi so nej smela zgoditi.
Kulturno prosvetni odsek telovadnega društva »Sokol« v Murski Soboti vabi vse na predávanje v soboto 30. áprila ob 8 vön zvečer v Národni čitalnici. Predáva g. Franjo Čuček o »Zrinskem in Frankepani«.
Verižniški urad. Pri ništernom gostilničarji stáne majhna steklinica šlatinske vodé desét kron. Či se ga opomné, da je to drágo in da bo naznánjen verižnískemi uradi právi, da je dovolj drági, vse je drágo — verižniški urad itak nikomi zlega nej včino in ne včinij A tako? !
Ešče od kanálišov v Murski Soboti. Vojáki, ki so nastanjeni v otroškem vrti (óvoda), so uzorno urédili dvorišče in nasádili korine, da je istinsko veseljé poglédati té réd. Zráven pa v ulici se pretáka gnojšnica, štera prihaja iz Benkovoga dvorišča. Mogoče bi namig od zgoraj pomágo, da bi omenjeni »revež« dao skopati v svojem dvorišči jamo za gnojšnico. Tüde pred kavárnov »Korona«, štera je na novo, a precej nevkusno poslikana, stoji leto i dén gnojšnica. »Revež« Dobray bi tüdi lehko preskrbo, da bi ostála tá, za polje prepotrebna tekočina na njegovem dvorišči. Nika bole ni zráven pekárne Adanič, de tečé s nikšega vrta gnojšnica vsakem vremeni i okužuje okolico. Krona vsém pa je kanál ob bolnici do kolodvora, kjer se fabricirajo zdravila za bolnike 
in tüdi zdrave, da prlé ozdravijo za vedno.
Skrilec Matija z Brezovec je pred pár kédnami z Amerike domo prišo, gdé je 15 let dugo bio, prineso je sebov doláre s šterimi je Jáko malo sreče möo tü domá. V preminočem kédni je v M. Soboti hodo in v toj poti je eno i drügoga spoznánoga krčmára gor poisko, pri šteri je malo bole odpotrebščiné, kupicam na dno poglajüvo i od toga je k takšoj dobroj voli prišo, ka je nonč to ne znao, jeli je ženska ali moški. V tom stánji njemi je nikák žebke robec vö potégno, V šterom je zvézano möo 670 dolárov, na naše peneze zračunano 90.000 koron. Tá nesreča je pri orožnikaj zglášena. Či bi štoj od toga kaj znao, naj na glás dá občini, dobi 10.000 koron.
Borzno poročilo od 27. aprila. Cürihi: Berlin 8.90, Newyork 567, London 22.72, Pariz 42.55, Praga 7.90, Budimpešta 2.22 Zagreb 4.05, Bukarešta 9.10, Dunaj 0.98 Zagreb: avstr. krone 22, češke krone 190, franki 1000. nemške marke 215, lire 655—658 dolarji 139.
Naznánje dámo vsém tistim naročnikom, šterim v etoj številki ček pošlemo in prosimo, da ga ponücajo za naročnino po pošti nam pošlejo, samo tak smo mogočni njim nadale naše novine pošilati, či je naprej plačajo.	Upravništvo.
POLITIČNI PREGLÉD.
JUGOSLÁVIJA. Preminoči keden je prišla nevčákano v Beográd italijanska delegácija v zavolo sklenitev trgovske pogodbe z našov džávov. Naša vláda pa se nej ščela pogájati, ár Italijani ešče nej so izponili rapalskega odgovora, to je, ár se neščejo ognoti iz Dalmácije in luke Baroš. Za volo toga so Italijáni z dugim nosom odišli iz Beográda ; italijanske novine pišejo, ka je razmerje med obema držávama trno napeto.
MADŽARSKA. Od šterimao je angležka vláda ratificirala trianonsko mirovno pogodbo Ogrskov, je Francija ratifikácijo odklonila ár zahteva od Madžarske garancije pálik povratek Habsburžanov, prekdánje zapádne Madžarske Austriji in omiljenje pretirani madžarski zahtev za popravo meje proti Austriji. S tem je ureditev razmerja, tüdi našega z Madžarsko pálik odgodena.
ITALIJA. Italijáni se priprávlajo na nove volitve v držávno zbornico. Té volitvi se bodo obdržale v znamenju nájvékšega terora nacijonalistov in fašistov pálik Slovence v Primorji in socijaliste. V znamenje protesta pálik té teror so proglásili Železničarji generálno stávko, ki se je razširila tüdi že na Julijsko Benečijo ; cejli promet z Itálije prek v Slovenijo je ustávljen, nej samo železniški, ali tüdi telefonski, brzojavni in telefonski.
NEMČIJA. Dné 1. mája pritečé termin, šteroga je stávila antanta Nemcam za izpolnitev mirovnih pogojev, oziroma Nemcem naloženih plačil. Ako Nemčija ne pláča do tega dné 1 milijárd zlátih frankov, bodo Francozje zasedli nadalnje delo Nemčije. Nemčija je stávila nove pogoje si ji najprle ne bo preostálo drügega, nego odati ne.
Od gda je Prekmurje prišlo pod vládo králestva SHS., so pri nas bivše vogrske banke henjale s svojim delom. K tomi so bilé prisiljene zavolo zmenkanja penezni sredstev; té banke so mele svoje penezno imánje shranjeno na Vogrskom i njim je več nej bilou mogoče prijti do penez. Zatogavolo té banke v prvom rédi o ne v Murski Soboti — nemrejo niti več vöplačüvati od lüdstva njim na shrambo dáni pejnez, kak pa bi naj te mogle komi peneze na posodo dati. Najvékša zavira za razvoj rednoga dela pa obstoji v tom, ár té banke májo vékši tao svojega imánja v bójnskom posojili vloženo, štero pa bode najbrž zgübleno.
Za razvoj vérstvenoga živlenja v Prekmurji pa je potrebno krepkoga i zdravoga peneznoga závoda (pénzintézet), ki bi vroke vzeo organizácijo kreditov i ki bi meo zadosta zavüpanja, da bi njemi lüdstvo svoje prišparane peneze lejko v shrambo dálo. V Murski Soboti obstojéče nove jugoslávske banke toga nemrejo povoli rešiti, ár lejko ponüdijo samo krátkocajtne tržtvene posojila proti velkim interešam i drügim stroškam. Posébno pa té banke nemrejo dati kredita na hipoteke, tou je na grünt in hrame.
Záto je silno potrebno, da se nastávi v Murski Soboti novi penezni závod na zadrüžnin fundamenti, ki bode pozváni dávati svojim kotrigam potreben peršonski kredit i posojila na grünt ; nadale ki omogoči potrebna sredstva tržcam i meštram — vse tou proti primerno fál intereši i brez prevelki stroškov za oprávne posle. (Namen toga peneznoga závoda bi tüdi bila organizácija tržtva v velkom obségi, povzdigávanje meštrije in industrije, itd.)
Za nastavitev takšega peneznoga závoda se obdrži v M. Soboti pri Dobrai v nedelo, dné 8. mája 1921 ob 2. vöri popoudnévi pogučávanje (tanáč) k šteromi se vljüdno pozovéjo Prekmurčarje.
TANÁČ ZA PRIPRAVLANJE.
Za volo odselitve se odá trgovski pult, večféle pohištva, gvant, šparhed, fini klavir itd. za kakšo koli ceno pri NAGY ADELA sladščičari v M. Soboti.
GOSPODARSTVO. Pridelüjte več zelenjádi !
V našoj okroglini se občüti posébno zdaj na sprotoletje, prav močno pománjkanje potrebne zelenjádi. Nej samo v jávnih lokálaj, v oštariji, ali tüdi pri kmetaj je zelenjáva velika redkost. Škoda, da se s tém samo sicer postransko a vendar tak važno panogo kmetijstva tak pastrsko ravna. Vse premalo si predočujemo, kak važna je zelenjáva za človeško prehrano sáma na sebi, ker je tüdi brezi mesá okusna in, kar je posébno važno, zdrava jestvina.
Rávno sprotolejšni meseci (ápril, máj, junij) so nájbole kritični gléde prehráno, kar se zimske záloge skrčijo in včasih veliko prezgodaj popolnoma izpráznijo, novijne pa ešče nega nikše. Záto bi bilou potrebno, da pridelüje vsaki, šteri má količkáj prilike, v zadostni meri posébno zgodnjo zelenjávo. To je edini pridelek, šteri zrasté ob primerni postrežbi, da ležej prebijemo nájhüši letni čas. Tü pa ne mislimo na vrtnarje po poklici. Tej žé znájo kaj jim je storiti, da ustrežejo svojim odjemalcem. Ide se pred vsém za naše posébno málo kmetsko prebivalstvo, štero trtpi pománjkanje rávno tak kak prebivalstvo v centrih.
Či tüdi prihájamo žé kesno z našimi misli in navesti, vendar lejko poprávimo vsaj v bodoče to, kar smo zamüdili v preteklosti in v našoj tak brezbrižni sedanjosti. Dobre misli se nam návadno rodijo ešče samo potem, kadar občütimo posébno kakšo življensko potrebo na lástni koži.
Kak zgodnja zelenjád bi bila posébno šaláta (berivká in glávna), kalarábé, grah, zgodnji krompir, zgodnjo zelje, repa, pritlični fižol itd.
Šaláte lüdjé komaj čákajo in je poleg motovilca in regrata prva in nájbole zaželjena zelenjád. Berivko sejamo prav zgodaj na dobro pregnojene, zavetne grédice in jo po možnosti varüjemo sláne i snega. Nájbole zgodnjo glávno šaláto naj dajejo raztline, šteri smo jih sejali in sadili žé jeseni na stálno mesto ali jih pa na sprotoletje presadimo iz sejalnice. Skoron rávnotak zgodjo in veliko negnejšo glávno šaláto pridelamo, ali či sejamo februárja zgodje, mehke vrste v gnojno grédo ali v kakši zabojček v hiši in začétkom áprila sadike presadimo na dobro priprávlene in trnok pognojene vrtne (ográčke) grédice.
Zgodnje k a 1 a r á b e se dájo prav lejko pridelati, ali či sejamo semen v sejalnico pod kákšim južni zidom začétkom márca in sadike potem sredi aprila presadimo precej nagosto (20 cm. narázen) v pregnojeno zemljo in jih párkrát okopljemo.
Zgodnji grah sadimo včasi, gda odide sneg. Čimbolj zavetna in gorka je lega, tim hitreje se razvija. Nizkih grah je najbolj zgoden.
Prav tak ravnamo z  zgodnjim krompirjem, šteroga pa nesmimo saditi pregloboko.
5 cm prsti nad gomolji zadostüje popolnoma.
Zgodnje zelje sejamo kak kalarábi. Presajamo ga sredi áprila v razdalji 30—35 cm v trnok pregnojeno in gorko zemljo.
Zgodnjo repo sejamo koncem márca ali začétkom áprila prav naredko, ali samo zase, ali pa med drügi pridelek.
Fižol in sicer nizki (grmičasti) tüdi lejko prištevamo k zgodnji zelenjádi. V prav gorkih in zavetnih legah ga sadimo žé zádnje dni áprila, nájkesneje pa do 10. mája. Lejka, gorka, od prejšnjega leta dobro ugnojena zemlja njemi nájbole ugája. Saditi moremo seveda takše vrste, štere so užitne v stročju, (štere nimajo niti). Nájboljše in
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
1. mája 19
nájzgodnejše so vrste z rumenim stročjem in s čarnim zrnjem, Fižol sadimo plitvo.
Nájbolši prostor za pridelovanje zgodnje zelenjádi je seveda ograček pri hiši, ali či má primerno lego in je dovolj velik. Vzgojo sadik trnok pospešimo, ali či sejalnico prirédimo tak, da jo ponoči ali ob prav mrzlom vremeni in snegi lejko zlejka pokrijemo s kakšimi stárimi okni, ali v sili in za malo časa tüdi z blanjami.
Pri vzgoji kakšnekoli zgodnje zelenjádi se moremo posebno varovati zalivanja z mrzlov vovodov. S tám rást trnok oviramo, namesto da bi jo pospeševali. Vobče na sprotoletje nej trebej dosta zalivati, ker má zemlja návadno ešče dovolj vlage v sebi in pa ker z vsakim zalivanjem žé itak samonasebi mrzlo zemljo ešče bole ohladimo. Zgodnjo zelenjad zalivajmo samo v skrajni potrebi, samo ob toplom sunčnom vrejmeni ob ütrášnji vöraj (nej večér) in s postánov, či mogoče malo segretov vodov.
Izvrsten pripomoček, da zgodnjo zelenjad správimo hitro kvišku, je večkrátno okopávanje, gda se površje zemlje osüši in se ščé naréditi trda skorja.
Telko od gojitvi ništerih nájvažnejših zgodnjih vrst zelenjádi.
Temi sicer na videz bagatelnomi pitanji zelenjávi moremo v bodoče posvetiti več pozornosti, Tü mámo mnogo rodbin, ki ne štejejo niti koščka zemljé kak svojo lást, ki živéjo edino samo od svojega dela (telovnoga ali düševnoga), od zaslüžka — sühi penez, s šterim morejo drágo plačüvati vsakoféle nájménše živlenske potrebščine. Ali bi nej kázalo, zdaj ob priliki izvajanja agrarne reforme, misliti tüdi na té delavne siromáke, na način, da bi jim odkázale primérno velike parcele zemlje, gdé bi si lejko pridelali za lástni živelj 
vse potrebno zelenjávo. S tem bi bilo tem slojem v teh časih splošne draginje zdatno pomágano.
F. V.
Tržna poročila.
Ljubljana trg: Za meso je té keden določena sledéča cena : K 28 prednji del, K 32 zádnji del. Tá cena valá tüdi za one mesáre, šteri nedo jemáli jüncov od mestne občine. Krávje in bikovo meso se odáva po K 20 do 24 za kg. V bodoče se bo to meso iz trga izklüčno in odávalo samo na posébno označenih stojnicah po trnok znižani cenaj. Mást K 43 po kg. Mela K 17·50 po kg.
Živina: Plačüjejo 22 do 25 K za kg žive teže. Svinjé žive teže 28 do 30, pol pitane 25 do 26, mládi prašiči 6 do 8 kédnov 100 do 400 K falat. Jesénski prašiči po faláti 500 do 900 K.
Poljski pridelki: Pšenica K 1030 do 1040, koruza K. 410 do 415, oves K 375 do 385.
PETERKA IVAN
ŽELEZNA TRGOVINA
Priporočam vsefelé železo : kak plüge, dobre škéri, kosé, lopate, rasoje, grable, lance, cveke, vékšo množino „goričanske“ motike, posode, vsefelé farbe in dosta drügo dobro blágo po nájnižjoj ceni.
Ajánlok mindennemü vasat, ekét, szerszámot, kaszát, lapátot, villát, gereblyét, láncot, szeget, nagymennyiségü „hegybeli“ kapákat, edényt, mindenféle festéket és sok máš jó árut a legalacsonyabb árban.
v MURSKI SOBOTI
POLEG PETERKOVE OŠTARIJE
Deske,
lepe, Sühe, late, okrogli i tesani stavbeni les vedno v zalogi pri J. Černjavič, lesni trgovec v Vučjevesi. Najnižje cenè ! Pri večjem odjému znaten popüst. Prehod prek Mure v Krogi, Veržeji i Petáncih.
RAZGLAŠÜJTE v „PREKM. GLASNIKI“ !
Parna mašina i Turb za mlin je k odaji
Eden 39 HP z engliške Maršalske fal visiko i nisiko parna sila kondenzáto mašin, štéri je 12 let star, v deli je vsako leto samo 1½, meseca. — E T u r b i n a z Češke fabrike, 16 konjski láda, za mlin, tam je jáko priličen voda 2—4 metrov spadája má.
Ludvik Šiftar mlinar, M. Soboti
ČEH in GÁSPÁR
trgovina z mešanim blágom
PRIPOROČATA VSEFELÉ LOPATE, MOTIKE, GRABLE, CVEKE IN DRÜGO, KAK TÜDI VSEFELÉ ŠPECERIJSKO BLÁGO PO NÁJ:: NIŽJOJ CENI. ::
v MURSKI SOBOTI,
Lendavska ulica, pri židovski cérkvi.
VÖRARSKI INAŠ se gor vzeme pri Flisar Pavel vörari v Murskoj Soboti.
Gostilničarji pozor!
Cenj. gostilničarjem vljudno naznanjam, da sem
OTVORIL ZALOGO PIVA
iz Gótz-ove pivovarne v Mariboru. V zalogi bodem imel vsak čas vse vrste pivo v sodčkih in steklenicah. Pivo je izborno in predvojna kakovosti. — Za obilna naročila se vljudno priporoča:
JOSIP KOSI gostilničar v KRIŽEVCIH, pri Ljutomeru.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
podružnica v MURSKI SOBOTI.
Brzojavni naslov:
JUGOSLOVANSKI KREDIT.
TELEFONSKA ŠTEVILKA 16. Število poštno-ček. urada štev. 11323.
Sprejema
VLOGE NA KNJIŽICE in TEKOČI RAČUN
In jih obrestuje po 4% čistih brez odbitka rentnega davka. 
Posojila na osebni kredit, na hipoteke, trgovske in druge vsakovrstne kredite. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih-papirjev in valut po dnevnem kurzu.
Odgovorni urednik : Talányi Franc Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Prekm. Glasnika.“