Uto 1886.
135
Državni zakonit
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XVIII. — Izdan in razposlan dne 15. aprila 1886.
58.
Dopustno pismo od 24. marcija 1886,
za železnico zobatokolnico na „Gaisberg“ blizn Salcburga.
Franc Jožef Prvi,
milosti Božji cesar aTstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vtadimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda Starinski, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in ^olnje-sleški ; veliki knez erdeljski ; mejni grof moravski ; pokneženi grof ^bsburški in tirolski itd. itd. itd.
ijr vJUr je Josip Cathrein združen s firmo Soenderop et Comp, (komanditno nir- 0 Za gradnjo železnic in vršbo vožnje po njih) v Berlinu in civilnim iuže-Aleksandrom Werner zaprosil, da bi jim se dala dopustitev (koncesija), J>o ■ ^eleznico zobatokolnico od Parsa blizu Salcburga na Gaisberg, in voziti o ^1Jeb vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja po postavi pJP^anji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. st. 238), kakor tudi po žt. °d 25. maja 1880 (Drž. zak. st. 56), od 26. decembra 1882 (Drž. zak. °0) in od 28. decembra 1884 (Drž. zak. st. 203), to dopustitev podeliti
‘til,
etlOV;
anim prositeljem takö le :
8. i.
W .. aJerno koncesijonarjem pravico, zgraditi lokomotivno železnico, ki jo je s 1 kot zobatokolnico s prs

pravilno raztočino, od postajice Parscli državno-želez-
niške proge Salcburg-Wörgl, stoječe blizu Salcburga, čez Zistel-planino na vrb „Gaisberg“ göre, in voziti po nji.
§. 2.
Železnici, kije predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajsila :
a)	oprostitev od kolkov (štempljev) in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine služeče v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa vršba vožnje — do časa, ko se začne ta vršba, in tako tudi v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice — do konca prvega vršbenega leta;
b)	oprostitev od kolkov in pristojbin za prvo izdatbo delnic z interimalniau listi vred, kakor tudi od presnemščine, kar seje nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih (štempelj' skih) pristojbin kuponom, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let, računeč od današnjega dne.
§• 3.
Koncesijonarjev dolžnost je gradnjo dopuščene železnice, čim se dovoli gradnja, precej začeti in do 15. maja 1887 dokončati, dodelano železnico v občno službo izročiti, ter vršbo vožnje po nji ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bodo držali se zgornjega roka za gradnjo, dolžni so koncesijonarji dat1 varnost, položivši deset tisoč (10.000) goldinarjev v vrednostnih papirjih, v kate' rih se smejo nalagati varovancev novci.
Ako bi ne dostali gornjega roka, sme se izreči, da je položnina propala.
§• 4.
Da izdelajo dopuščeno železnico, priteza se koncesionarjem pravica rasda' 8titve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
§. 5.
Koncesijonarjem se je ob gradnji železnice, katera se tu dopušča, in ob v°' ženji po njej držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uveto^’ kijih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj mer® postave in ukazi, zlasti postava o dopuščanji železnic od 14. septembra l®0 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. %* od 1. 1852 št. 1) in pa postav in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö. .
Kar se vršbe samo tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisane v železnocestne vršbe v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksim^ brzino in na svojstvo vožnje po zobatokolnici trgovinskemu ministerstvu da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni vršbeni prepisi, ki J izdâ trgovinsko ministerstvo.
V ostalem bodo se v oziru na vršbo in na upravo železnice dodeljevale vse zakonito dopuščene polakšice, za katere trgovinsko ministerstvo spoznâ, da so z ozirom na to, da gre za vožnjo po zobatokolnici, dopustne ali potrebne.
§• 6.
Koncesionarjem priteza se pravica, s posebnim dovoljenjem državne uprave în pod uveti, ki jih ona postavi, narediti delničarsko družbo, ki mora svoj sedež utieti v kateri kraljevin in dežel zastopanih na državnem zboru.
Delničarska družba, ki se napravi, stopi v vse pravice in obveznosti kon-Ce8ijonarjev.
Predstvene obligacije se ne smejo izdajati; nasproti se dodeljuje koncesionarjem pravica, izdati predstvenih delnic (akcij), ki gledč obrestovanja in raz-^°lžbe uživajo predstvo pred glavnimi (založnimi) delnicami, do iznosa od *reh petin (3/5) odobrene nominalne napravne glavnice.
Iznos resnične in nominalne napravne glavnice potrebuje uprave.
Družbena pravila in obrazci delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrenja urzavne uprave.
Vso napravno glavnico treba je odplačati po razdolžnem črteži, ki ga odobri uravna uprava, v času, dokler traja dopustilo.
odobrenja državne
§. 7.
Koncesijonarji se zavezujejo, da se hočejo pri oddajanji služeb v zmislu P°stave od 19. aprila 1872 (Drž. zak. st. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz °jstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• 8.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) postave o dopuščanji železnic |zrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset O'") let, računeč od današnjega dne, in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega Ka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene o in zvršetku gradnje, potem o otvorjenji in vzdrževanji poslovršbe ter bi . Prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. 11*", lit. b) postave o dopuščanji
leznic.
§. 9.
ueob
Ko mino dopustilo in tist dan, kadar mine, preide brezodplatno na državo remenjena svojina in užitek tu dopuščene železnice in vse premične in £lei ^čne pritikline, tudi vozil in zalog materijala, in tako tudi iz napravne br V^Ce narejenih vršbenih in pričuvnih zalogo v, kolikor le-ti niso uže z odo-Jem državne uprave po svoji namembi po polnem ali nekoliko pošli.
Zal	t° dopustilo mine, ostaja koncesijonarjem last pričuvnega (reservnega)
p0 &a naPravl)en°ga iz lastnih dohodkov podjetja in kar imajo denarjev terjati, tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega
imetka, katere so sezidali ali si pridobili vsled pooblastila od državne uprave z izrecnim pristavkom, da te stvari ne bodo pritiklina železnici.
§. 10.
Državna uprava ima pravico, uvčriti se, da so dela železne ceste ter tudi oprava za vožnjo po njej po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje.
Ako se napravi delničarska družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri veljâ za družbe načelništvo, ter ustavljati vse sklepe in naredbe nasprotne postavam ali družbenim pravilom, oziroma kvarne državni koristi.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja koncesijonarji za zdaj ne plačujejo v državno blagajno posebnega povračila.
§• 11.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naloženo v dopustnici, v do' pustnih uvetih ali v postavah, poprijeti se naredeb, primernih postavam ter p° okolnostih — še predno izteče koncesija, — izreči, da je ista ugasnila.
Resno opominjajo vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanavlja le-ta dopustnica, in dodeljujoč koncesijonarjem pravic«?, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njoj ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Na' šem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, Štiri in dvajsetega dne meseca marcija v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem šestem» Našega cesarjevanja tridesetem osmem.
Franc Jožef s. r.